2 Corinthians (Slovene)

1

1:1b.2CO.001.001 Pavel, apostol Kristusa Jezusa po volji Božji, in Timotej, brat, cerkvi Božji, ki je v Korintu, z vsemi svetimi, ki bivajo po vsej Ahaji:

1:2b.2CO.001.002 Milost vam in mir od Boga Očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa!

1:3b.2CO.001.003 Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Oče usmiljenosti in Bog vsake tolažbe,

1:4b.2CO.001.004 ki nas tolaži v vsaki stiski, da moremo i mi tolažiti tiste, ki so v kakršnikoli stiski s to tolažbo, s katero nas same tolaži Bog.

1:5b.2CO.001.005 Kajti kakor je obilno trpljenje Kristusovo pri nas, tako je po Kristusu obilna tolažba naša.

1:6b.2CO.001.006 Če smo pa stiskani, je to za vašo tolažbo in rešitev; če pa uživamo tolažbo, je to za vašo tolažbo, ki naj vas podpira v prenašanju istega trpljenja, ki ga tudi mi trpimo.

1:7b.2CO.001.007 In upanje naše je trdno za vas, ker vemo, da kakor ste deležniki trpljenja, tako ste tudi tolažbe.

1:8b.2CO.001.008 Kajti nočemo, da bi ne vedeli, bratje, za stisko našo, ki se nam je dogodila v Aziji, da smo bili hudo preobteženi, nad svojo moč, tako da smo obupali tudi nad življenjem;

1:9b.2CO.001.009 da, sami v sebi smo izrekli smrtno obsodbo, – naj bi ne stavili upanja svojega na sebi, ampak na Bogu, ki obuja mrtve;

1:10b.2CO.001.010 ki nas je take smrti otel in otimlje, v katerega upamo, da bo še dalje otimal;

1:11b.2CO.001.011 če pripomagate tudi vi nam z molitvijo, da bi se za dar, ki nam je dodeljen po molitvah mnogih, mnogi zahvaljevali zaradi nas.

1:12b.2CO.001.012 Kajti hvala naša je ta: pričevanje vesti naše, da smo živeli v svetosti in čistosti Božji, ne v meseni modrosti, temuč v milosti Božji na svetu, posebno pa pri vas.

1:13b.2CO.001.013 Kajti nič drugega vam ne pišemo, nego kar berete in kar morate tudi priznati; upam pa, da boste to do konca priznavali,

1:14b.2CO.001.014 kakor ste tudi priznali nas, vsaj nekoliko, da smo hvala vaša, kakor tudi vi naša v dan Gospoda našega Jezusa.

1:15b.2CO.001.015 In s tem zaupanjem sem hotel k vam priti poprej, da bi prejeli dvojno dobroto,

1:16b.2CO.001.016 in od vas potovati v Macedonijo in zopet iz Macedonije priti k vam in od vas spremljen biti v Judejo.

1:17b.2CO.001.017 Ko sem torej to hotel, sem li lahkomiselno ravnal? ali kar sklepam, sklepam po mesu, da bi bilo pri meni hkratu ‚da, da‘ in ‚ne, ne‘?

1:18b.2CO.001.018 Ali zvest je Bog, da beseda naša do vas ni bila ‚da‘ in ‚ne‘.

1:19b.2CO.001.019 Kajti Božji Sin Jezus Kristus, ki smo ga med vami oznanili jaz in Silvan in Timotej, ni bil ‚da‘ in ‚ne‘, temuč v njem je bilo ‚da‘.

1:20b.2CO.001.020 Zakaj kolikorkoli je obljub Božjih, v njem so ‚da‘, zato tudi po njem ‚Amen‘ Bogu na slavo po nas.

1:21b.2CO.001.021 Ta pa, ki nas utrjuje z vami vred v Kristusa in nas je pomazilil, je Bog,

1:22b.2CO.001.022 ki nas je tudi zapečatil in dal zastavo Duha v srca naša.

1:23b.2CO.001.023 A jaz kličem za pričo Boga na svojo dušo, da iz prizanašanja do vas še nisem prišel v Korint.Ne da gospodujemo v veri vaši, temuč sodelavci smo za radost vašo; kajti z vero stojite.

1:24b.2CO.001.024 Ne da gospodujemo v veri vaši, temuč sodelavci smo za radost vašo; kajti z vero stojite.

2

2:1b.2CO.002.001 Sklenil sem pa v sebi to, da zopet ne pridem z žalostjo k vam.

2:2b.2CO.002.002 Kajti če jaz žalostim vas, kdo je, ki bi me razveselil, če ne ta, ki sem ga jaz užalostil?

2:3b.2CO.002.003 In napisal sem vam prav to, da ne bi žalosti imel, ko pridem, s temi, nad katerimi bi se imel radovati; nadejajoč se za vas vse, da je moja radost vseh vas radost.

2:4b.2CO.002.004 Kajti z veliko stisko in srčno težavo sem vam pisal, z mnogimi solzami, ne da se žalostite, marveč da spoznate ljubezen, ki je imam obilo do vas.

2:5b.2CO.002.005 Če je pa kdo povzročil žalost, ni mene užalostil, temuč nekoliko (da ga preveč ne obtežim) vse vas.

2:6b.2CO.002.006 Dosti je takemu ta kazen, ki ga je zadela od večine:

2:7b.2CO.002.007 nasproti zdaj storite bolje, da mu odpustite in ga potolažite, da bi prevelika žalost morda ne pogoltnila takega.

2:8b.2CO.002.008 Zato vas prosim, da potrdite ljubezen do njega.

2:9b.2CO.002.009 Kajti zato sem tudi pisal, da vas preizkusim in spoznam, ste li v vsem poslušni.

2:10b.2CO.002.010 Komur pa kaj odpustite, njemu tudi jaz; saj tudi kar sem jaz odpustil, če sem kaj odpustil, za voljo vas sem to storil pred obličjem Kristusovim,

2:11b.2CO.002.011 da bi nas ne ukanil satan; kajti niso nam njegove misli neznane.

2:12b.2CO.002.012 A ko sem prišel v Troado zavoljo evangelija Kristusovega in so mi bila vrata odprta v Gospodu,

2:13b.2CO.002.013 nisem imel miru v duhu svojem, ker nisem našel Tita, brata svojega; temuč sem vzel slovo od njih in odšel v Macedonijo.

2:14b.2CO.002.014 Ali hvala Bogu, ki nam vsekdar zmago daje v Kristusu in vonjavo spoznanja svojega razodeva po nas na vsakem mestu.

2:15b.2CO.002.015 Kajti Kristusova prijetna dišava smo Bogu v teh, ki se zveličujejo, in v tistih, ki gredo v pogubo;

2:16b.2CO.002.016 enim vonjava iz smrti za smrt, a drugim vonjava iz življenja za življenje. In kdo je zmožen za to?Kajti nismo kakor mnogi, ki pokvarjajo besedo Božjo, temuč kakor iz čistote, kakor iz Boga, vpričo Boga govorimo v Kristusu.

2:17b.2CO.002.017 Kajti nismo kakor mnogi, ki pokvarjajo besedo Božjo, temuč kakor iz čistote, kakor iz Boga, vpričo Boga govorimo v Kristusu.

3

3:1b.2CO.003.001 Začenjamo li zopet sami sebe priporočati? ali potrebujemo li, kakor nekateri, priporočilnih listov do vas ali od vas?

3:2b.2CO.003.002 List nas ste vi, napisan v srcih naših, ki ga poznajo in bero vsi ljudje,

3:3b.2CO.003.003 ker se kažete, da ste list Kristusov, napravljen po naši službi, pisan ne s črnilom, ampak z Duhom Boga živega, ne na kamenitih pločah, ampak na mesenih pločah srca.

3:4b.2CO.003.004 Tako zaupanje pa imamo po Kristusu do Boga:

3:5b.2CO.003.005 Ne da bi bili zmožni, sami po sebi misliti kaj kakor sami iz sebe, temuč naša zmožnost je od Boga,

3:6b.2CO.003.006 ki nas je storil tudi zmožne, da smo služabniki nove zaveze, ne črke, ampak Duha; kajti črka ubija, a Duh oživlja.

3:7b.2CO.003.007 Če je pa služba smrti, v črkah in vrezana v kamene, bila polna slave, tako da niso mogli pogledati sinovi Izraelovi v obličje Mojzesovo zavoljo slave obličja njegovega, ki pa je bila minljiva:

3:8b.2CO.003.008 kako naj bi ne bila veliko bolj polna slave služba Duha?

3:9b.2CO.003.009 Zakaj ako je bila služba obsojanja slavna, veliko bolj je obila v slavi služba pravičnosti;

3:10b.2CO.003.010 saj proti tej preveliki slavi nove zaveze, kakor da bi ne bila oslavljena stara zaveza, ki je pač bila oslavljena.

3:11b.2CO.003.011 če je v slavi, kar je minljivo, veliko bolj je v slavi, kar je trajno.

3:12b.2CO.003.012 Ker imamo torej toliko upanje, govorimo z veliko prostosrčnostjo

3:13b.2CO.003.013 in ne delamo kakor Mojzes, ki si je deval zagrinjalo na obličje, da ne bi videli sinovi Izraelovi konca temu, kar je minljivo.

3:14b.2CO.003.014 Ali njih misli so odrevenele. Kajti prav do današnjega dne ostaja isto zagrinjalo pri branju stare zaveze ne odrgnjeno, ker se le v Kristusu odpravlja.

3:15b.2CO.003.015 A do danes, kadarkoli se čita Mojzes, leži zagrinjalo na njih srcih.

3:16b.2CO.003.016 Kadar se pa zgodi izpreobrnjenje v Gospodu, se sname zagrinjalo.

3:17b.2CO.003.017 Gospod pa je Duh; kjer pa je Duh Gospodov, tam je svoboda.A mi vsi, ki z odkritim obličjem gledamo kot v zrcalu [Ali: odsevamo kot zrcalo.] slavo Gospodovo, se premenjujemo v isto podobo od slave v slavo, kakor od Gospodovega Duha.

3:18b.2CO.003.018 A mi vsi, ki z odkritim obličjem gledamo kot v zrcalu [Ali: odsevamo kot zrcalo.] slavo Gospodovo, se premenjujemo v isto podobo od slave v slavo, kakor od Gospodovega Duha.

4

4:1b.2CO.004.001 Zatorej, ker opravljamo to službo, kakor smo dobili usmiljenje, ne izgubljamo srca;

4:2b.2CO.004.002 ampak odrekli smo se skrivnim delom sramu ter ne ravnamo z zvijačami, tudi ne preobračamo besede Božje, marveč se z razodevanjem resnice priporočamo vesti vseh ljudi vpričo Boga.

4:3b.2CO.004.003 Če je pa tudi zakrit evangelij naš, zakrit je tistim, ki gredo v pogubo,

4:4b.2CO.004.004 ki jim je bog tega sveta nevernim oslepil misli, da jim ne zasveti svetlost evangelija slave Kristusa, ki je podoba Božja.

4:5b.2CO.004.005 Kajti ne oznanjujemo sebe, temuč Kristusa Jezusa, da je Gospod, mi pa vaši služabniki zaradi Jezusa.

4:6b.2CO.004.006 Ker Bog, ki je rekel: „Iz teme naj zasveti luč“, on je, ki je zasvetil v srcih naših, da dodeli svetlo spoznanje slave Božje v obličju Kristusovem.

4:7b.2CO.004.007 Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da bi bila preobilnost moči iz Boga in ne iz nas.

4:8b.2CO.004.008 Od vseh strani nas stiskajo, ali nismo na tesnem; v zadregah smo, ali ne obupujemo;

4:9b.2CO.004.009 preganjajo nas, ali nismo zapuščeni; pobijajo nas, ali ne ginemo;

4:10b.2CO.004.010 vsekdar nosimo umiranje Jezusovo s seboj na telesu, da bi se tudi življenje Jezusovo pokazalo na našem telesu.

4:11b.2CO.004.011 Kajti vedno smo mi, ki živimo, izročani na smrt zavoljo Jezusa, da bi se tudi življenje Jezusovo pokazalo na smrtnem mesu našem.

4:12b.2CO.004.012 Tako smrt deluje v nas, a življenje v vas.

4:13b.2CO.004.013 A imajoč istega duha vere po tem, kar je pisano: „Veroval sem, zato sem govoril“, tudi mi verujemo, zato tudi govorimo;

4:14b.2CO.004.014 vedoč, da kateri je obudil Gospoda Jezusa, obudi tudi nas z Jezusom in postavi pred seboj z vami vred.

4:15b.2CO.004.015 Vse je namreč za voljo vas, da bi milost, pomnožena po mnogih prejemalcih, povečala zahvalo v slavo Božjo.

4:16b.2CO.004.016 Zato ne izgubljamo srca; ali čeprav se zunanji naš človek pokončuje, pa se notranji obnavlja od dne do dne.

4:17b.2CO.004.017 Kajti sedanja kratka in lahka stiska naša nam napravlja nad vse obilno večno množino slave,ko ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi; zakaj to, kar se vidi, je začasno, a kar se ne vidi, je večno.

4:18b.2CO.004.018 ko ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi; zakaj to, kar se vidi, je začasno, a kar se ne vidi, je večno.

5

5:1b.2CO.005.001 Vemo namreč, če razpade zemeljska hiša našega prebivanja, da imamo prebivališče od Boga, hišo, ne z rokami napravljeno, večno, v nebesih.

5:2b.2CO.005.002 Kajti v tem tudi zdihujemo, želeč, povrhu se obleči v prebivališče svoje, ki je iz nebes;

5:3b.2CO.005.003 če se le pokaže, da smo tudi oblečeni, ne goli.

5:4b.2CO.005.004 Kajti kateri smo v tem šatoru, zdihujemo obteženi, ker se ne želimo sleči, ampak po vrhu se obleči, da življenje pogoltne to, kar je smrtnega.

5:5b.2CO.005.005 Kateri nas je pa ravno za to pripravil, je Bog, ki nam je tudi dal zastavo Duha.

5:6b.2CO.005.006 Dobre volje smo torej vsekdar in vemo, dokler stanujemo v telesu, potujemo na tujem daleč od Gospoda,

5:7b.2CO.005.007 (zakaj po veri živimo, ne po tem, kar gledamo);

5:8b.2CO.005.008 dobre volje smo pa in želimo rajši preseliti se iz telesa in biti doma pri Gospodu.

5:9b.2CO.005.009 Zato si tudi prizadevamo, bodisi da stanujemo v telesu ali da se selimo, da smo njemu po volji.

5:10b.2CO.005.010 Zakaj vsi se moramo pokazati pred sodnim stolom Kristusovim, da prejme vsak po tem, kar je storil v telesu, bodisi dobro ali hudo.

5:11b.2CO.005.011 Vedoč torej za strah Gospodov, prepričujemo ljudi, a Bogu smo razodeti; upam pa, da smo tudi v vaših vesteh razodeti.

5:12b.2CO.005.012 Ne priporočamo vam zopet sami sebe, temuč vam dajemo priložnost, hvaliti se z nami, da imate kaj proti tem, kateri se z zunanjim hvalijo in ne s tem kar je v srcu.

5:13b.2CO.005.013 Kajti ako smo predaleč stopili, se je zgodilo za Boga; ako smo zmerni, smo za vas.

5:14b.2CO.005.014 Zakaj ljubezen Kristusova priganja nas, ki smo tako sodili: če je eden umrl za vse, so umrli vsi;

5:15b.2CO.005.015 in za vse je umrl, da bi ti, kateri žive, nič več ne živeli zase, ampak za tega, ki je zanje umrl in je bil obujen.

5:16b.2CO.005.016 Zatorej mi od sedaj nikogar ne poznamo po mesu; če smo pa tudi poznali po mesu Kristusa, ali sedaj ga več ne poznamo.

5:17b.2CO.005.017 Zato če je kdo v Kristusu, je novo stvarjenje; staro je prešlo, glej, postalo je novo vse.

5:18b.2CO.005.018 A vse to je iz Boga, ki nas je spravil s seboj po Kristusu in nam je dal službo sprave.

5:19b.2CO.005.019 Bog je namreč bil v Kristusu in je svet spravil s seboj in jim ni zaračunil njih grehov, in poveril je nam besedo sprave.

5:20b.2CO.005.020 Namesto Kristusa smo torej poslani [Ali: Poslanci smo torej za Kristusa.], kakor da bi Bog opominjal po nas. Prosimo namesto Kristusa: Spravite se z Bogom!Tega, ki ni poznal greha, je storil zaradi nas v greh, da bi postali mi pravičnost Božja v njem.

5:21b.2CO.005.021 Tega, ki ni poznal greha, je storil zaradi nas v greh, da bi postali mi pravičnost Božja v njem.

6

6:1b.2CO.006.001 A kakor sodelavci Božji vas tudi opominjamo, da bi ne bili zaman prejeli milosti Božje –

6:2b.2CO.006.002 govori namreč: „Ob času prijetnem sem te uslišal in v dan zveličanja sem ti pomogel“. Glej, sedaj je čas jako prijeten, glej, sedaj je dan zveličanja; –

6:3b.2CO.006.003 nikomur v ničemer ne dajemo spotike, da se naši službi nič ne očita,

6:4b.2CO.006.004 temuč v vsem se izkazujemo kakor Božje služabnike v mnogem potrpljenju, v stiskah, v potrebah, v težavah,

6:5b.2CO.006.005 v udarcih, v ječah, v uporih, v trudih, v nespavanju, v postu;

6:6b.2CO.006.006 v čistosti, v znanju, v prizanesljivosti, v dobrotljivosti, v svetem Duhu, v nehinavski ljubezni,

6:7b.2CO.006.007 v besedi resnice, v moči Božji; z orožjem pravičnosti na desno in levo,

6:8b.2CO.006.008 pri slavi in nečasti, na slabem in dobrem glasu, kakor zapeljivci, in vendar resnični,

6:9b.2CO.006.009 kakor neznani, a dobro znani, kakor umirajoči, in glej, živimo, kakor kaznjeni, in vendar ne umorjeni,

6:10b.2CO.006.010 kakor žalosteči se, a vedno se veselimo, kakor siromaki, a mnoge bogatimo, kakor ničesar neimajoči, pa imamo vse.

6:11b.2CO.006.011 Naša usta so odprta k vam, Korinčani, srce naše je razširjeno.

6:12b.2CO.006.012 Vam ni tesno v nas, ali vam je tesno v srcih vaših;

6:13b.2CO.006.013 a da nam isto povrnete (kakor svojim otrokom govorim), razširite se tudi vi.

6:14b.2CO.006.014 Ne vlecite tujega jarma z neverniki. Kako se namreč druži pravica s krivico? ali kakšno tovarištvo ima svetlost s temo?

6:15b.2CO.006.015 Kakšno pa soglasje Kristusa z Belijalom? ali kakšen delež ima vernik z nevernikom?

6:16b.2CO.006.016 A kakšna je zveza templja Božjega z maliki? Kajti mi smo tempelj Boga živega, kakor je rekel Bog: „Prebival bom v njih in med njimi bom hodil, in bodem njih Bog in oni bodo moje ljudstvo.

6:17b.2CO.006.017 Zato odidite izmed njih in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikujte, in jaz vas sprejmem,in bodem vam Oče in vi bodete meni sinovi in hčere, pravi Gospod Vsemogočni“.

6:18b.2CO.006.018 in bodem vam Oče in vi bodete meni sinovi in hčere, pravi Gospod Vsemogočni“.

7

7:1b.2CO.007.001 Ker imamo torej te obljube, ljubljeni, očistimo se vsakega madeža mesa in duha ter dopolnjujmo svetost v strahu Božjem!

7:2b.2CO.007.002 Dajte nam mesta v srcu! Nikomur nismo storili krivice, nikogar nismo popačili, nikogar nismo prekanili.

7:3b.2CO.007.003 Ne govorim tega v vašo obsodbo; saj sem poprej rekel, da ste v srcih naših, da bi radi z vami vred umrli in vkup živeli.

7:4b.2CO.007.004 Velika je moja zaupljivost v govoru do vas, velika moja hvala o vas; napolnjen sem tolažbe, preobilo imam radosti ob vsej stiski naši.

7:5b.2CO.007.005 Kajti tudi ko smo prišli v Macedonijo, ni imelo nič počitka meso naše, temuč z vseh strani smo bili stiskani: zunaj so bili boji, znotraj strah in bojazen.

7:6b.2CO.007.006 Ali Bog, ki tolaži ponižne, nas je potolažil s prihodom Titovim;

7:7b.2CO.007.007 toda ne samo s prihodom njegovim, ampak tudi s tolažbo, s katero se je on potolažil nad vami. Ko nam je pripovedoval vaše hrepenenje, vaš jok, vašo vnetost za mene, sem se tem bolj obveselil.

7:8b.2CO.007.008 Zakaj čeprav sem vas razžalostil z listom, ni mi žal, dasi mi je žal bilo; vidim namreč, da vas je oni list res razžalostil, čeprav začasno.

7:9b.2CO.007.009 Sedaj se radujem, ne da ste se razžalostili, temuč da ste se razžalostili na izpokorjenje; razžalostili ste se namreč Bogu po volji, da bi v ničemer ne imeli škode od nas.

7:10b.2CO.007.010 Kajti žalost, ki je po volji Bogu, rodi izpokorjenje na zveličanje, ki se ga nikdar ni kesati; a žalost sveta rodi smrt.

7:11b.2CO.007.011 Zakaj glejte, prav to, da ste se po volji Bogu razžalostili, kolikšno vam je obrodilo marljivost, pa zagovarjanje, pa nevoljo, pa strah, pa hrepenenje, pa gorečnost, pa maščevanje! V vsem ste se pokazali, da ste čisti v tej zadevi.

7:12b.2CO.007.012 Torej čeprav sem vam pisal, sem pisal ne za voljo tistega, ki je storil krivico, tudi ne za voljo tistega, ki se mu je krivica storila, marveč da se pri vas pokaže marljivost vaša za nas v pričo Boga.

7:13b.2CO.007.013 Zato smo bili potolaženi. V svoji tolažbi pa smo se še obilneje obveselili vsled radosti Titove, ker njegov duh je bil poživljen po vas vseh.

7:14b.2CO.007.014 Ker ako sem se v čem njemu pohvalil z vami, nisem osramočen; ampak kakor smo vam vse v resnici govorili, tako se je tudi pohvala naša proti Titu izkazala resnična.

7:15b.2CO.007.015 In srce njegovo vam je še bolj vdano, ko se spominja poslušnosti vseh vas, kako ste ga s strahom in trepetom sprejeli.Vesel sem torej, da se smem v vsem zanašati na vas.

7:16b.2CO.007.016 Vesel sem torej, da se smem v vsem zanašati na vas.

8

8:1b.2CO.008.001 A na znanje vam, bratje, dajemo milost Božjo, ki je dana v cerkvah macedonskih,

8:2b.2CO.008.002 da se je vkljub mnogim stiskam, v katerih so bili preizkušeni, obilost njih radosti in njih prevelika revščina povzpela do bogate radodarnosti.

8:3b.2CO.008.003 Kajti po svoji moči, da, pričam, čez svojo moč so dali dobrovoljno,

8:4b.2CO.008.004 z mnogo prošnjo nas proseč te milosti, da se smejo udeležiti službe za svete;

8:5b.2CO.008.005 in ne samo to, kakor smo upali, marveč sebe so dali najprej Gospodu in nam po volji Božji;

8:6b.2CO.008.006 tako da smo zaprosili Tita, da bi, kakor je prej započel, tako tudi dokončal pri vas tudi to milost.

8:7b.2CO.008.007 Ali kakor ste v vsem bogati: v veri in besedi in spoznanju in vsaki marljivosti in svoji ljubezni do nas, bogati bodite tudi v tej milosti.

8:8b.2CO.008.008 Ne govorim po zapovedi, temuč da po marljivosti drugih izkusim resničnost vaše ljubezni.

8:9b.2CO.008.009 Kajti poznate milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, da je, ko je bil bogat, zavoljo vas obubožal, da bi vi po njegovem uboštvu obogateli.

8:10b.2CO.008.010 In v tem vam dajem svet: to je namreč na prid vam, ki ste prvi, od lani, započeli ne samo to delati, ampak tudi hoteti.

8:11b.2CO.008.011 Sedaj pa dokončajte tudi dejanje; kakor je bila dobra volja hoteti, tako naj bode tudi izvršitev po tem, kar imate.

8:12b.2CO.008.012 Kajti če je dobra volja, prijetna je po tem, kar kdo ima, ne po tem, česar nima.

8:13b.2CO.008.013 Ne mislim namreč, da naj imajo drugi olajšavo, a vi stisko,

8:14b.2CO.008.014 temuč po načelu enakosti: vaša obilost v sedanjem času naj služi za njih pomanjkanje, da bi tudi onih obilost služila za vaše pomanjkanje, da bode enakost;

8:15b.2CO.008.015 kakor je pisano: „Kdor je mnogo nabral, ni imel preobilo, in kdor je malo, ni mu manjkalo.“

8:16b.2CO.008.016 Hvala pa Bogu, ki je dal isto marljivost za vas v srce Titovo,

8:17b.2CO.008.017 da je našo prošnjo sprejel, a ker je sam bil silno marljiv, je radovoljno odšel k vam.

8:18b.2CO.008.018 Poslali pa smo ž njim vred brata, čigar hvala zaradi službe v evangeliju je po vseh cerkvah;

8:19b.2CO.008.019 a ne samo to, ampak cerkve so ga tudi izvolile za sopotnika našega s tem milodarom, ki ga oskrbujemo za samega Gospoda slavo in v dokaz naše dobre volje;

8:20b.2CO.008.020 ogibajoč se tega, da nam kdo kaj ne očita glede te bogate miloščine, ki jo oskrbujemo:

8:21b.2CO.008.021 skrbimo namreč za poštenost ne samo pred Gospodom, ampak tudi pred ljudmi.

8:22b.2CO.008.022 Poslali smo pa ž njima vred brata svojega, ki smo ga izkusili v mnogih stvareh mnogokrat, da je marljiv, sedaj pa da je mnogo marljivejši po mnogem zaupanju, ki ga ima do vas.

8:23b.2CO.008.023 Kar se pa tiče Tita, on je moj tovariš in sodelavec za vas; kar se tiče naših bratov, ona sta poslanca cerkva, slava Kristusova.Pokažite torej v pričo cerkva do njih dokaz svoje ljubezni in naše hvale z vami.

8:24b.2CO.008.024 Pokažite torej v pričo cerkva do njih dokaz svoje ljubezni in naše hvale z vami.

9

9:1b.2CO.009.001 Kajti zastran službe, ki je za svete, mi ni treba pisati vam;

9:2b.2CO.009.002 zakaj znana mi je vaša dobra volja, s katero se z vami hvalim Macedoncem, da je Ahaja pripravljena že od lani; in vaša gorečnost jih je prav mnogo izpodbodla.

9:3b.2CO.009.003 A brate sem poslal, da ne bode hvala naša z vami zaman v tej zadevi, da bodete, kakor sem govoril, res pripravljeni,

9:4b.2CO.009.004 da se, ako pridejo z menoj Macedonci in vas najdejo nepripravljene, kako ne osramotimo mi (da ne rečem, vi) v tem svojem zaupanju.

9:5b.2CO.009.005 Potrebno se mi je torej zazdelo, poprositi brate, da bi šli pred mano k vam in prej pripravili vaš poprej obljubljeni blagoslov, da bode gotov, kakor resničen blagoslov in ne kakor skopost.

9:6b.2CO.009.006 To pa pomnite: Kdor skopo seje, bo tudi skopo žel, in kdor seje bogato, bo tudi bogato žel.

9:7b.2CO.009.007 Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.

9:8b.2CO.009.008 Bog pa more čez vas razliti obilo vsake milosti, da imate v vsem vsekdar vso obilost in ste bogati za vsako dobro delo,

9:9b.2CO.009.009 kakor je pisano: „Razsipal je, dal je ubogim, njegova pravičnost ostane na vek.“

9:10b.2CO.009.010 Ta pa, ki daje seme sejalcu in kruh za jed, vam dodeli in razmnoži setev vašo ter dá, da bodo rasli sadovi pravičnosti vaše,

9:11b.2CO.009.011 da obogatite v vsem za vsako radodarnost, ki napravlja po nas zahvalo Bogu.

9:12b.2CO.009.012 Kajti služba tega opravila ne dopolnjuje samo pomanjkanja svetih, ampak prinaša tudi po zahvalah od mnogih obilen sad Bogu;

9:13b.2CO.009.013 ker po preizkušnji te službe hvalijo Boga za vaše pokorno pripoznanje evangelija Kristusovega in za vaše radodarno podeljevanje njim in vsem

9:14b.2CO.009.014 ter molijo za vas tisti, ki hrepene po vas zavoljo premnoge milosti Božje v vas.Hvala Bogu za njegov neizrečni dar!

9:15b.2CO.009.015 Hvala Bogu za njegov neizrečni dar!

10

10:1b.2CO.010.001 Jaz Pavel sam pa vas opominjam po krotkosti in tihosti Kristusovi, ki sem vpričo vas resda ponižen med vami, a kadar me ni pri vas, pa drzen proti vam.

10:2b.2CO.010.002 Prosim pa, da mi ne bo treba, kadar bodem pri vas, drzen biti s to zaupnostjo, s katero mislim, da se smem zdrzniti na nekatere, ki mislijo, kakor da živimo po mesu.

10:3b.2CO.010.003 Kajti čeprav živimo v mesu, ne vojskujemo se po mesu

10:4b.2CO.010.004 (zakaj orožje našega vojskovanja ni meseno, ampak močno po Bogu za razrušenje trdnjav),

10:5b.2CO.010.005 ko razdevamo sovražne naklepe in vsako visokost, ki se vzdiguje zoper spoznanje Božje, in vodimo vsako misel v sužnost pokorščine do Kristusa

10:6b.2CO.010.006 in imamo pripravljeno maščevanje za vsako neposlušnost, kadar se izpolni vaša poslušnost.

10:7b.2CO.010.007 Gledate li na to, kar je pred očmi? Če kdo zaupa sebi, da je Kristusov, pomisli naj zopet v sebi to: kakor je on Kristusov, prav tako smo tudi mi.

10:8b.2CO.010.008 Kajti ko bi se tudi kaj obilneje hvalil z oblastjo našo, ki jo je nam dal Gospod za zidanje in ne za razdevanje vaše, ne bom se osramotil;

10:9b.2CO.010.009 da se ne bo videlo, kakor da vas strašim z listi.

10:10b.2CO.010.010 Kajti ‚listi njegovi‘, pravijo, ‚so tehtni in krepki, ali ko je navzočen s telesom, je slaboten in beseda mu je šibka‘.

10:11b.2CO.010.011 To naj misli, kdor tako govori, da kakršni smo nenavzočni v besedi po listih, taki smo tudi navzočni v dejanju.

10:12b.2CO.010.012 Kajti ne drznemo se pridružiti se k nekaterim ali primerjati se ž njimi, ki sami sebe priporočajo; kateri pa, ko se sami po sebi merijo in primerjajo sami sebe s seboj, ničesar ne umejo.

10:13b.2CO.010.013 A mi se ne bomo čez vso mero hvalili, temuč po meri delokroga, ki nam ga je Bog podelil za mero, da naj dospemo tudi do vas.

10:14b.2CO.010.014 Kajti mi se ne iztezamo predaleč, kakor da bi ne mogli doseči do vas, zakaj tudi prav do vas smo prišli v evangeliju Kristusovem;

10:15b.2CO.010.015 in ne hvalimo se čez mero ali s tujimi trudi, temuč imamo upanje, da se, ker raste vera vaša, poveličamo med vami v soglasju z delokrogom svojim na še večjo obilnost,

10:16b.2CO.010.016 tako da še onkraj vas oznanimo evangelij, ne da bi se hvalili s tem, kar je v delokrogu drugega že napravljenega.

10:17b.2CO.010.017 Kdor se pa hvali, v Gospodu naj se hvali.Kajti kdor sam sebe priporoča, ni preizkušen, ampak ta, kogar Gospod priporoča.

10:18b.2CO.010.018 Kajti kdor sam sebe priporoča, ni preizkušen, ampak ta, kogar Gospod priporoča.

11

11:1b.2CO.011.001 O, da bi me trpeli malo v moji nespameti! Pa saj me tudi potrpite.

11:2b.2CO.011.002 Kajti vnet sem za vas z Božjo gorečnostjo, ker sem vas zaročil enemu možu, da vas privedem kot čisto devico Kristusu.

11:3b.2CO.011.003 Bojim se pa, da se ne bi, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, nekako tudi pokvarile misli vaše in se odvrnile od preprostosti in čistosti, ki je v srcu do Kristusa.

11:4b.2CO.011.004 Kajti ko bi ta, ki prihaja, oznanjeval drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali ko bi prejemali drugega duha, ki ga niste prej prejeli, ali drugačen evangelij, ki ga niste sprejeli, lepo bi to trpeli.

11:5b.2CO.011.005 Mislim namreč, da v ničemer nisem manjši od onih prevelikih apostolov.

11:6b.2CO.011.006 Čeprav pa sem neuk v govoru, vendar nisem v znanju; ali v vsem smo znani pri vseh med vami.

11:7b.2CO.011.007 Ali pa sem storil greh, sam sebe ponižujoč, da se vi povišate, ker sem vam brezplačno oznanil Božji evangelij?

11:8b.2CO.011.008 Druge cerkve sem slekel, vzemši plačilo od njih, da morem služiti vam,

11:9b.2CO.011.009 in ko sem bil pri vas in sem stradal, nisem bil nikomur nadležen. Kolikor mi je namreč manjkalo, so doložili bratje, ki so prišli od Macedonije; in v vsem sem se zdržal brez nadlege vam in se še zdržim.

11:10b.2CO.011.010 Kakor je resnica Kristusova v meni, te hvale mi nihče ne vzame v krajih ahajskih.

11:11b.2CO.011.011 Zakaj? ker vas ne ljubim? Bog ve.

11:12b.2CO.011.012 Kar pa delam, še bom delal, da odvzamem priložnost tistim, ki priložnosti iščejo, da bi se, v čemer se hvalijo, pokazali take kakor tudi mi.

11:13b.2CO.011.013 Kajti taki so krivi apostoli, ukanljivi delavci, izpreminjajoči se v apostole Kristusove.

11:14b.2CO.011.014 In ni čuda, zakaj sam satan se izpreminja v angela svetlobe.

11:15b.2CO.011.015 Ni torej nič velikega, če se tudi služabniki njegovi izpreminjajo v služabnike pravičnosti; katerih konec bode po njih delih.

11:16b.2CO.011.016 Zopet pravim: Nihče naj ne misli, da sem nespameten. Če pa vendar mislite, pa me tudi sprejmite kakor nespametnega, da se nekoliko tudi jaz pohvalim.

11:17b.2CO.011.017 Kar zdaj govorim, ne govorim po Gospodu, ampak kakor v nespameti, v svesti si, da se smem hvaliti.

11:18b.2CO.011.018 Ko se mnogi hvalijo po mesu, naj se tudi jaz pohvalim.

11:19b.2CO.011.019 Kajti radi prenašate nespametne, ko ste sami pametni.

11:20b.2CO.011.020 Prenašate namreč, če vas kdo usužnuje, če vam kdo pojeda, če kdo jemlje, če se kdo povzdiguje, če vas kdo v lice bije.

11:21b.2CO.011.021 Na sramoto priznavam: za to smo pa bili preslabi. V čemer je pa kdo drzen (po nespameti govorim), drzen sem tudi jaz.

11:22b.2CO.011.022 Hebrejci so? Tudi jaz sem. Izraelci so? Tudi jaz sem. Seme Abrahamovo so? Tudi jaz sem.

11:23b.2CO.011.023 Služabniki Kristusovi so? (Ne govorim po pameti: ) Še bolj jaz: v trudih sem bil obilneje, v ječah obilneje, v udarcih neizmerneje, v smrti mnogokrat.

11:24b.2CO.011.024 Od Judov sem jih dobil petkrat po štirideset brez ene,

11:25b.2CO.011.025 trikrat so me šibali, enkrat kamenali, trikrat se je z menoj ladja razbila, noč in dan sem prebil sredi valov;

11:26b.2CO.011.026 potoval sem mnogokrat, bil sem v nevarnostih od voda, v nevarnostih od razbojnikov, v nevarnostih od rojakov, v nevarnostih od poganov, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med krivimi brati:

11:27b.2CO.011.027 v trudu in težavi, dostikrat v nespavanju, v lakoti in žeji, čestokrat v postu, v mrazu in goloti.

11:28b.2CO.011.028 Razen tega, kar je zunanjega, je vsakdanji naval do mene, skrb za vse cerkve.

11:29b.2CO.011.029 Kdo oslabi, da bi tudi jaz ne oslabel? Kdo se pohujšuje, da bi tudi mene ne skelelo?

11:30b.2CO.011.030 Če se je treba hvaliti, hvalil se bom s tem, kar se tiče moje slabosti.

11:31b.2CO.011.031 Bog in Oče Gospoda našega Jezusa, ki je hvaljen na veke, ve, da ne lažem.

11:32b.2CO.011.032 V Damasku je dal namestnik kralja Areta zastražiti mesto Damaščanov, hoteč me ujeti;pa skozi okno v košu so me po zidu spustili, in tako sem ubežal njegovim rokam.

11:33b.2CO.011.033 pa skozi okno v košu so me po zidu spustili, in tako sem ubežal njegovim rokam.

12

12:1b.2CO.012.001 Hvaliti se mi je treba, dasi nič ne koristi; pridem pa zdaj do prikazni in razodetij Gospodovih.

12:2b.2CO.012.002 Poznam človeka v Kristusu, ki je bil pred štirinajstimi leti (ali v telesu, ne vem, ali izven telesa, ne vem; Bog ve), vzet tja v tretja nebesa.

12:3b.2CO.012.003 In poznam takega človeka (ali v telesu, ali izven telesa, ne vem; Bog ve),

12:4b.2CO.012.004 da je bil vzet v raj in je slišal neizrečne besede, katerih ne sme človek govoriti.

12:5b.2CO.012.005 S takim se bom hvalil, sam s seboj se pa ne bom hvalil, razen s slabostmi svojimi.

12:6b.2CO.012.006 Kajti ko bi se hotel pohvaliti, ne bi bil nespameten, ker bi govoril resnico; zdržim se pa, da ne bi kdo več o meni mislil, nego kar vidi na meni ali kar sliši od mene.

12:7b.2CO.012.007 In zavoljo visokih razodetij, da bi se ne prevzel, mi je dan trn v meso, angel satanov, da me za uho bije, da se ne prevzamem.

12:8b.2CO.012.008 Zavoljo tega sem trikrat prosil Gospoda, da bi odstopil od mene,

12:9b.2CO.012.009 a dejal mi je: Dosti ti je moja milost; zakaj moč moja se v slabosti izkazuje popolna. Torej se bom najrajši hvalil s slabostmi svojimi, da se ušatori nad mano moč Kristusova.

12:10b.2CO.012.010 Zato sem dobre volje v slabostih, v zasramovanju, v potrebah, v preganjanju, v težavah, za Kristusa; zakaj kadar sem slab, tedaj sem močan.

12:11b.2CO.012.011 Postal sem nespameten, hvaleč se; vi ste me prisilili. Kajti mene bi bili morali vi hvaliti, ker nisem bil nič manjši od onih prevelikih apostolov, čeprav nisem nič.

12:12b.2CO.012.012 Saj so se znamenja apostola godila med vami v vsem potrpljenju, v znamenjih in čudežih in močeh.

12:13b.2CO.012.013 Kaj namreč je, v čemer ste bili prikrajšani nasproti drugim cerkvam, razen le, da vas jaz sam nisem nadlegoval? Odpustite mi to krivico!

12:14b.2CO.012.014 Glej, tretjič sem pripravljen priti k vam in ne bom vas nadlegoval; kajti ne iščem, kar je vašega, marveč vas. Niso namreč otroci dolžni roditeljem zakladov zbirati, ampak roditelji otrokom.

12:15b.2CO.012.015 A jaz prav rad potrošim vse in sebe žrtvujem za duše vaše. Če vas obilneje ljubim, me li tem manj ljubite?

12:16b.2CO.012.016 Ali naj bo, jaz vam nisem bil nadležen; toda ‚zvit človek sem vas z zvijačo pridobil‘.

12:17b.2CO.012.017 Sem li vas mar opeharil po katerem teh, ki sem jih k vam poslal?

12:18b.2CO.012.018 Naprosil sem Tita in ž njim poslal brata: ali vas je mar Tit opeharil? Nismo li v enem Duhu hodili? ne po enih stopinjah?

12:19b.2CO.012.019 Ves ta čas mislite, da se vam zagovarjamo. Pred Bogom v Kristusu govorimo, a vse to, ljubljeni, da pospešimo vaš napredek.

12:20b.2CO.012.020 Kajti bojim se, da vas morda, kadar pridem, ne najdem takih, kakršne hočem, in da mene najdete takega, kakršnega nočete; da morda bodo med vami prepiri, zavist, srd, svade, opravljanje, prišeptavanje, hujskanje, neredi;da me, ko zopet pridem, poniža Bog moj pri vas in da se bom žalostil zaradi mnogih, ki so prej grešili in se niso kesali za nečistost in nesramnost in pohotnost, ki so jo počeli.

12:21b.2CO.012.021 da me, ko zopet pridem, poniža Bog moj pri vas in da se bom žalostil zaradi mnogih, ki so prej grešili in se niso kesali za nečistost in nesramnost in pohotnost, ki so jo počeli.

13

13:1b.2CO.013.001 Sedaj grem tretjič k vam. Na tem, kar povesta dve priči ali tri, bo stala vsaka beseda.

13:2b.2CO.013.002 Prej sem povedal in prej pravim, kakor drugič navzočen in sedaj nenavzočen, tem, kateri so prej grešili, in vsem drugim: kadar pridem zopet, ne bom prizanašal;

13:3b.2CO.013.003 ker iščete dokaza, da v meni govori Kristus, ki za vas ni slaboten, temuč je močan med vami.

13:4b.2CO.013.004 Kajti čeprav je bil na križ razpet po slabosti, vendar živi po moči Božji. In tako smo tudi mi slabotni v njem, ali živeli bomo ž njim po moči Božji za vas.

13:5b.2CO.013.005 Sami sebe izkušajte, če ste v veri, sami sebe ogledujte! Ali pa ne poznate sami sebe, da je Jezus Kristus v vas? razen če ste morda odvrženi.

13:6b.2CO.013.006 Upam pa, da boste spoznali, da mi nismo odvrženi.

13:7b.2CO.013.007 Molimo pa k Bogu, da ne storite nič hudega, ne da se mi pokažemo preizkušene, ampak da vi dobro delate, čeprav bomo mi kakor odvrženi.

13:8b.2CO.013.008 Kajti ničesar ne moremo zoper resnico, ampak vse za resnico.

13:9b.2CO.013.009 Veselimo se namreč, kadar smo mi slabotni, a vi močni; da, zato tudi molimo: za vašo popolnost.

13:10b.2CO.013.010 Zato pišem to nenavzočen, da mi v navzočnosti ne bo treba biti ostremu po oblasti, ki mi jo je dal Gospod na zidanje in ne na razdevanje.

13:11b.2CO.013.011 Sicer se pa, bratje, radujte, bodite popolni, tolažite se, ene misli bodite, v miru živite; in Bog ljubezni in miru bode z vami.

13:12b.2CO.013.012 Pozdravite drug drugega v svetem poljubu!

13:13b.2CO.013.013 Pozdravljajo vas vsi sveti.Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Božja in deleštvo svetega Duha z vsemi vami!

13:14b.2CO.013.014 Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Božja in deleštvo svetega Duha z vsemi vami!