Romans (Slovene)

1

1:1b.ROM.001.001 Pavel, hlapec Jezusa Kristusa, poklican apostol, odločen za evangelij Božji,

1:2b.ROM.001.002 ki ga je Bog prej obljubil po prorokih svojih v svetih pismih

1:3b.ROM.001.003 o svojem Sinu, rojenem iz semena Davidovega po mesu,

1:4b.ROM.001.004 postavljenem [Drugi prelagajo: izkazanem, ali: določenem.] za Sina Božjega v moči po duhu svetosti na podlagi vstajenja od mrtvih, o Jezusu Kristusu, Gospodu našem.

1:5b.ROM.001.005 Po njem smo prejeli milost in apostolstvo, da se razširi poslušnost veri med vsemi narodi zaradi imena njegovega,

1:6b.ROM.001.006 ki ste med njimi tudi vi, poklicani Jezusa Kristusa;

1:7b.ROM.001.007 vsem, ki so v Rimu, ljubljencem Božjim, poklicanim svetim: Milost vam bodi in mir od Boga Očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa.

1:8b.ROM.001.008 Najprej zahvaljujem Boga svojega po Jezusu Kristusu za vse vas, da se o veri vaši oznanja po vsem svetu.

1:9b.ROM.001.009 Kajti priča mi je Bog, ki mu služim v duhu svojem v evangeliju Sina njegovega, kako se vas neprenehoma spominjam, vsekdar v svojih molitvah proseč,

1:10b.ROM.001.010 da bi se mi kako že posrečilo po volji Božji priti k vam.

1:11b.ROM.001.011 Zakaj močno vas želim videti, da bi vam podelil kak duhovni dar v potrjenje vaše;

1:12b.ROM.001.012 a to je, da se sredi vas porazveselim z vami vred, po skupni, vaši in svoji veri.

1:13b.ROM.001.013 Nočem pa, bratje, da bi ne vedeli, da sem se mnogokrat namenil priti k vam (pa sem bil zadržan do sedaj), da bi kaj sadu dobil tudi med vami, enako kakor med drugimi pogani.

1:14b.ROM.001.014 Dolžnik sem enako vsem: Grkom in divjakom, modrim in neumnim.

1:15b.ROM.001.015 Tako torej, kar se mene tiče, sem voljan oznanjati evangelij tudi vam, ki ste v Rimu.

1:16b.ROM.001.016 Kajti ne sramujem se evangelija, ker je moč Božja v zveličanje vsakemu, ki veruje, Judu najprej, pa tudi Grku.

1:17b.ROM.001.017 Zakaj pravičnost Božja se v njem razodeva iz vere v vero, kakor je pisano: „A pravičnik bo živel iz vere“.

1:18b.ROM.001.018 Razodeva se namreč jeza Božja z neba nad vsako brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki zadržujejo resnico v krivici,

1:19b.ROM.001.019 ker to, kar more biti znano o Bogu, je v njih vesti očitno; Bog jim je to namreč razodel.

1:20b.ROM.001.020 Kajti kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih, tako da se ne morejo izgovarjati.

1:21b.ROM.001.021 Ker vkljub temu, da so spoznali Boga, ga niso slavili kot Boga, niti se mu zahvalili, temuč so zabredli v ničeve misli in njih nerazumno srce je potemnelo.

1:22b.ROM.001.022 Izdajajoč se za modre, so postali nespametni

1:23b.ROM.001.023 in zamenili so slavo netrohljivega Boga s podobo obraza trohljivega človeka in ptic in četveronogih živali in lazečih zveri.

1:24b.ROM.001.024 Zato jih je tudi izročil Bog, v željah njih src, v nečistost, da se skrunijo njih telesa med njimi samimi;

1:25b.ROM.001.025 ki so zamenili resnico Božjo z lažjo in so izkazali večjo čast in službo stvoru nego Stvarniku, ki je hvaljen na veke. Amen.

1:26b.ROM.001.026 Zato jih je izročil Bog v sramotne strasti: kajti njih ženske so premenile naravno upotrebljevanje v protinaravno,

1:27b.ROM.001.027 a enako so tudi moški zavrgli naravno upotrebljevanje ženske in se vneli v svoji želji drug za drugega ter počenjali nesramnosti moški z moškimi. In tako so prejemali zasluženo plačilo svoje zmote sami na sebi.

1:28b.ROM.001.028 In kakor niso marali Boga imeti v spoznanju, tako jih je Bog izročil popačeni pameti, da so delali, kar ni spodobno,

1:29b.ROM.001.029 ter so bili napolnjeni vsakršne krivice, malopridnosti, lakomnosti, hudobnosti, polni zavisti, ubojstva, prepira, zvijače, zlobnosti;

1:30b.ROM.001.030 prišeptavalci, obrekovalci, sovražni Bogu, grozovitniki, ošabneži, bahači, izmišljevalci hudega, roditeljem nepokorni,

1:31b.ROM.001.031 nerazumni, verolomni, brez ljubezni, neusmiljeni,ki, čeprav dobro poznajo pravno naredbo Božjo, da so vredni smrti, kateri tako delajo, takisto ne samo počenjajo, ampak tudi še hvalijo te, ki tako delajo.

1:32b.ROM.001.032 ki, čeprav dobro poznajo pravno naredbo Božjo, da so vredni smrti, kateri tako delajo, takisto ne samo počenjajo, ampak tudi še hvalijo te, ki tako delajo.

2

2:1b.ROM.002.001 Zato se ne moreš zagovarjati, o človek, kdorkoli si, ki sodiš; kajti v čemer sodiš drugega, obsojaš samega sebe; ker ti, ki sodiš, delaš isto.

2:2b.ROM.002.002 Vemo pa, da sodba Božja zadeva po resnici te, ki delajo taka dela.

2:3b.ROM.002.003 Ali pač misliš to, o človek, ki sodiš tiste, ki delajo taka dela, a isto delaš, da ti ubežiš sodbi Božji?

2:4b.ROM.002.004 Ali pa zaničuješ bogastvo njegove dobrote in prizanesljivosti in potrpljivosti, ne vedoč, da te dobrota Božja vodi na izpokorjenje?

2:5b.ROM.002.005 Temuč s svojo trdovratnostjo in z neizpokorljivim srcem sam sebi spravljaš jezo za dan jeze in razodetja pravične sodbe Boga,

2:6b.ROM.002.006 ki poplača vsakemu po njegovih delih:

2:7b.ROM.002.007 tistim, ki s stanovitnostjo v dobrem delu iščejo slave in časti in nestrohljivosti, dá večno življenje,

2:8b.ROM.002.008 a sebičnim in resnici nepokornim, krivici pa pokornim, srd in jezo.

2:9b.ROM.002.009 Stiska in nadloga pride na dušo vsakega človeka, ki dela hudo, najprej na Juda, pa tudi na Grka;

2:10b.ROM.002.010 a slava in čast in mir vsakemu, ki dela dobro, najprej Judu, pa tudi Grku;

2:11b.ROM.002.011 ker Bog ne gleda, kdo je kdo.

2:12b.ROM.002.012 Katerikoli so namreč brez postave grešili, tudi brez postave poginejo; in katerikoli so grešili, imajoč postavo, bodo po postavi sojeni.

2:13b.ROM.002.013 Zakaj kateri postavo poslušajo, niso pravični pred Bogom, temuč kateri po postavi delajo, bodo šteti za pravične.

2:14b.ROM.002.014 Kadar namreč pogani, ki nimajo postave, delajo po naravi, kar zahteva postava, ti so, ne imajoč postave, sami sebi postava;

2:15b.ROM.002.015 saj sami kažejo, da je zahteva [Dobesedno: delo.] postave zapisana v njih srcih, ker jim to izpričujejo njih vest ter misli, ko se med seboj tožijo ali tudi zagovarjajo; -

2:16b.ROM.002.016 v dan, ko bo sodil Bog skrivnosti ljudi, po mojem evangeliju, po Jezusu Kristusu.

2:17b.ROM.002.017 Če pa se ti imenuješ Jud in se naslanjaš na postavo in se hvališ z Bogom,

2:18b.ROM.002.018 in poznaš voljo njegovo in presojaš, kaj je boljše, ker si naučen iz postave,

2:19b.ROM.002.019 in zaupaš sebi, da si vodnik slepih, svetlost tistim, ki so v temi,

2:20b.ROM.002.020 gojitelj nerazumnih, učitelj nedoraslih, ker imaš obrazec znanja in resnice v postavi:

2:21b.ROM.002.021 ki torej učiš drugega, sebe li ne učiš? ki oznanjaš, naj se ne krade, kradeš?

2:22b.ROM.002.022 ki govoriš, naj se ne prešeštvuje, prešeštvuješ? ki so ti mrzki maliki, pleniš svetišče?

2:23b.ROM.002.023 ki se hvališ s postavo, s prestopanjem postave Bogu delaš nečast?

2:24b.ROM.002.024 Kajti „zavoljo vas se ime Božje preklinja med pogani“, kakor je pisano.

2:25b.ROM.002.025 Obreza je resda koristna, če izpolnjuješ postavo; ako pa si prestopnik postave, je tvoja obreza postala neobreza.

2:26b.ROM.002.026 Če torej neobrezanec izpolnjuje pravične predpise postave, se li ne bo njegova neobreza štela za obrezo?

2:27b.ROM.002.027 In ne obsodi li neobrezanec po naravi, ki izpolnjuje postavo, tebe, ki si prestopnik postave, čeprav imaš črko in obrezo?

2:28b.ROM.002.028 Ni namreč Jud, ki je po zunanjem Jud, tudi ni obreza, ki je zunaj na mesu,marveč ta je Jud, ki je znotraj Jud, in prava obreza je obreza srca v duhu, ne v črki; čigar hvala ni od ljudi, ampak od Boga.

2:29b.ROM.002.029 marveč ta je Jud, ki je znotraj Jud, in prava obreza je obreza srca v duhu, ne v črki; čigar hvala ni od ljudi, ampak od Boga.

3

3:1b.ROM.003.001 Kaj so torej Judje na boljšem? ali kaj hasni obreza?

3:2b.ROM.003.002 Mnogo vsekakor. Najprvo, da so se jim zaupali izreki Božji.

3:3b.ROM.003.003 Pa kaj, če niso verovali nekateri? Odpravi li njih nevera zvestost Božjo?

3:4b.ROM.003.004 Nikakor ne! Temuč Bog naj se izkaže resničnega, a vsak človek lažnivca, kakor je pisano: „Da se opravičiš v svojih besedah in zmagaš, ko te bodo sodili“.

3:5b.ROM.003.005 Če pa naša krivičnost potrjuje Božjo pravičnost, kaj porečemo? Da je Bog nepravičen, ko kaznuje v jezi? (po človeško govorim).

3:6b.ROM.003.006 Nikakor ne! kajti kako bo sicer Bog sodil svet?

3:7b.ROM.003.007 Če se je namreč resnica Božja po moji laži povečala v njegovo slavo, zakaj bi bil še tudi jaz sojen kot grešnik?

3:8b.ROM.003.008 In ne smemo li govoriti, kakor nas nekateri obrekujejo in pravijo, da govorimo: Delajmo hudo, da pride iz tega dobro? Tehle čaka pravična sodba.

3:9b.ROM.003.009 Kaj torej? Ali so Judje boljši? Nikakor ne. Kajti prej smo obtožili i Jude i Grke, da so vsi pod grehom,

3:10b.ROM.003.010 kakor je pisano: „Ni pravičnega ne enega;

3:11b.ROM.003.011 ni ga, ki bi bil razumen, ni ga, ki bi iskal Boga;

3:12b.ROM.003.012 vsi so zašli s pota, vsi skup so se izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga še enega ne.

3:13b.ROM.003.013 Odprt grob je njih grlo, s svojimi jeziki varajo; kačji strup je pod njih ustnicami.

3:14b.ROM.003.014 Njih usta so polna kletve in grenkobe.

3:15b.ROM.003.015 Hitre so njih noge, da kri prelijó.

3:16b.ROM.003.016 Pokončevanje in nadloga je na njih potih,

3:17b.ROM.003.017 in poti miru niso spoznali.

3:18b.ROM.003.018 Ni strahu Božjega pred njih očmi“.

3:19b.ROM.003.019 Vemo pa, karkoli govori postava, govori tem, ki so pod postavo, da se vsaka usta zamaše in ves svet zapade sodbi Božji.

3:20b.ROM.003.020 Kajti iz del postave ne bo opravičeno nobeno meso pred njim; zakaj po postavi prihaja spoznanje greha.

3:21b.ROM.003.021 Sedaj pa se je brez postave razodela pravičnost Božja, izpričevana od postave in prorokov,

3:22b.ROM.003.022 pravičnost namreč Božja po veri v Jezusa Kristusa vsem in za vse, ki verujejo. Kajti ni nobenega razločka:

3:23b.ROM.003.023 zakaj vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje

3:24b.ROM.003.024 in dobivajo opravičenje daroma ž njegovo milostjo po odkupu, ki je v Kristusu Jezusu;

3:25b.ROM.003.025 ki ga je predstavil Bog kot sprave daritev po veri v njegovi krvi, da pokaže svojo pravičnost zaradi prizanašanja prejšnjim grehom

3:26b.ROM.003.026 v času potrpljenja Božjega, z ozirom na dokaz svoje pravičnosti v sedanjem času, da bi bil Bog sam pravičen in opravičitelj tega, ki je iz vere Jezusove.

3:27b.ROM.003.027 Kje je torej naša hvala? Izključena je. Po kakšni postavi? po postavi del? Ne, ampak po postavi vere.

3:28b.ROM.003.028 Sodimo namreč, da se z vero opravičuje človek, brez del postave.

3:29b.ROM.003.029 Ali je Bog samo Bog Judov? ni li tudi poganov? Da, tudi poganov,

3:30b.ROM.003.030 ker je le eden Bog, ki opraviči obrezo iz vere in neobrezo po veri.Ali torej postavo odpravljamo po veri? Nikakor ne, temuč postavo postavljamo.

3:31b.ROM.003.031 Ali torej postavo odpravljamo po veri? Nikakor ne, temuč postavo postavljamo.

4

4:1b.ROM.004.001 Kaj torej porečemo, da je dosegel Abraham, naš prednik, po mesu?

4:2b.ROM.004.002 Kajti če je bil Abraham opravičen iz del, se ima s čim hvaliti, ali ne pri Bogu.

4:3b.ROM.004.003 Ker kaj pravi pismo? „Veroval pa je Abraham Bogu, in zaračunilo se mu je za pravičnost“.

4:4b.ROM.004.004 A tistemu, ki opravlja dela, se ne računi plačilo po milosti, temuč po dolžnosti.

4:5b.ROM.004.005 Tistemu pa, ki ne opravlja del, a veruje v tega, ki opravičuje brezbožnega, se računi njegova vera za pravičnost.

4:6b.ROM.004.006 Kakor tudi David pravi, da je blagor človeku, ki mu Bog računi pravičnost brez del:

4:7b.ROM.004.007 „Blagor jim, ki so se jim odpustile nepostavnosti in ki so jim grehi prikriti.

4:8b.ROM.004.008 Blagor možu, ki mu Gospod nič več ne računi greha“.

4:9b.ROM.004.009 Blagrovanje torej to velja li za obrezo ali tudi za neobrezo? Kajti pravimo: Abrahamu se je vera zaračunila za pravičnost.

4:10b.ROM.004.010 Kako pa se mu je zaračunila? ko je bil v obrezi ali še v neobrezi? Ne v obrezi, ampak v neobrezi.

4:11b.ROM.004.011 In znamenje obreze je prejel kot pečat pravičnosti vere, ki jo je imel v neobrezi, da bi bil oče vsem, ki verujejo v neobrezi, da bi se njim zaračunila pravičnost,

4:12b.ROM.004.012 in da bi bil oče obreze tistim, ki so ne samo obrezani, ampak tudi hodijo po stopinjah vere očeta našega Abrahama, ki jo je imel v neobrezi.

4:13b.ROM.004.013 Kajti ni se dala po postavi obljuba Abrahamu ali njegovemu semenu, da bode dedič sveta, ampak po pravičnosti vere.

4:14b.ROM.004.014 Zakaj če so dediči ti, ki se drže postave, ničeva je vera in brez veljave obljuba.

4:15b.ROM.004.015 Postava namreč napravlja jezo; kjer pa ni postave, tudi ni prestopka.

4:16b.ROM.004.016 Zato je dediščina iz vere, da bode po milosti, da bi bila obljuba trdna vsemu semenu, ne samo temu, ki je iz postave, ampak tudi temu, ki je iz vere Abrahamove; ta je oče vseh nas

4:17b.ROM.004.017 (kakor je pisano: „Za očeta mnogih narodov sem te postavil“) pred obličjem Boga, kateremu je veroval, ki oživlja mrtve in kliče to, česar ni, kakor da je.

4:18b.ROM.004.018 On je veroval v upanje, kjer ni bilo ničesar upati, da postane oče mnogih narodov, kakor mu je bilo rečeno: Tako bode seme tvoje.

4:19b.ROM.004.019 In ne oslabevši v veri, ni gledal na svoje že omrtvelo telo, ker je imel blizu sto let, niti na odrevenelo maternico Sarino;

4:20b.ROM.004.020 glede na obljubo Božjo pa ni dvomil v nejeveri, temuč ojačil se je v veri, in davši čast Bogu,

4:21b.ROM.004.021 je bil popolnoma prepričan, da ima moč tudi storiti, kar je obljubil.

4:22b.ROM.004.022 Zato se mu je tudi zaračunilo za pravičnost.

4:23b.ROM.004.023 Ni pa napisano samo zaradi njega, da se mu je zaračunilo,

4:24b.ROM.004.024 ampak tudi zaradi nas, katerim ima biti zaračunjeno, ki verujemo v tistega, ki je obudil Jezusa, Gospoda našega, iz mrtvih;ta je bil dan v smrt za grehe naše in je bil obujen za opravičenje naše.

4:25b.ROM.004.025 ta je bil dan v smrt za grehe naše in je bil obujen za opravičenje naše.

5

5:1b.ROM.005.001 Ker smo torej opravičeni po veri, imamo mir z Bogom po Gospodu našem Jezusu Kristusu,

5:2b.ROM.005.002 po katerem smo tudi dobili v veri pristop v to milost, ki stojimo v njej, in hvalimo se z upanjem slave Božje.

5:3b.ROM.005.003 Pa ne samo to, temuč hvalimo se tudi v stiskah, vedoč, da stiska rodi potrpežljivost,

5:4b.ROM.005.004 a potrpežljivost izkušenost, izkušenost pa upanje;

5:5b.ROM.005.005 a upanje ne osramočuje, ker je ljubezen Božja izlita v srcih naših po svetem Duhu, ki nam je dan.

5:6b.ROM.005.006 Kajti Kristus je svoj čas, ko smo mi bili še slabi, umrl za brezbožne;

5:7b.ROM.005.007 saj težko da umre kdo za pravičnega, dasi se za dobrega morda kdo odloči umreti.

5:8b.ROM.005.008 Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.

5:9b.ROM.005.009 Koliko bolj bomo torej, ko smo zdaj opravičeni v krvi njegovi, po njem rešeni jeze božje.

5:10b.ROM.005.010 Kajti če smo bili spravljeni z Bogom s smrtjo njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki, tem bolj bomo zdaj, ko smo spravljeni, zveličani po življenju njegovem.

5:11b.ROM.005.011 Pa ne samo to, marveč hvalimo se tudi z Bogom po Gospodu svojem Jezusu Kristusu, po katerem smo sedaj dobili spravo.

5:12b.ROM.005.012 Zatorej, kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili –;

5:13b.ROM.005.013 kajti greh je bil že pred postavo na svetu, toda greh se ne računi, dokler ni postave.

5:14b.ROM.005.014 Vendar pa je kraljevala smrt od Adama do Mojzesa tudi nad temi, ki niso grešili enako kakor Adam v svojem prestopku; Adam pa je podoba tega, ki je imel priti.

5:15b.ROM.005.015 Ni pa prav enako z darom milosti kakor s pregreho: zakaj če so po pregrehi enega umrli mnogi, veliko bolj se je za mnoge pomnožila milost Božja in dar po milosti enega človeka, Jezusa Kristusa.

5:16b.ROM.005.016 In z darom ni kakor z obsodbo po enem, ki se je pregrešil: zakaj sodba je prišla iz enega v pogubljenje, dar milosti pa vodi iz mnogih pregreh v opravičenje.

5:17b.ROM.005.017 Kajti če je po pregrehi enega smrt kraljevala po tem enem, veliko bolj bodo tisti, ki prejemajo obilost milosti in dar pravičnosti, v življenju kraljevali po enem, Jezusu Kristusu.

5:18b.ROM.005.018 Kakor je torej po pregrehi enega prišla obsodba na vse ljudi, tako je tudi po pravičnem delu enega prišlo na vse ljudi opravičenje življenja.

5:19b.ROM.005.019 Kajti kakor so po neposlušnosti enega človeka grešni postali mnogi, tako bodo tudi po poslušnosti enega pravični postali mnogi.

5:20b.ROM.005.020 A postava je pristopila zraven, da se pomnoži pregreha. Kjer pa se je pomnožil greh, tam se je še veliko bolj pomnožila milost,da bi tako, kakor je greh kraljeval v smrti, kraljevala tudi milost po pravičnosti za večno življenje po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.

5:21b.ROM.005.021 da bi tako, kakor je greh kraljeval v smrti, kraljevala tudi milost po pravičnosti za večno življenje po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.

6

6:1b.ROM.006.001 Kaj torej porečemo? Bomo li ostali v grehu, da se milost pomnoži?

6:2b.ROM.006.002 Nikakor ne! Mi, ki smo umrli grehu, kako bomo še živeli v njem?

6:3b.ROM.006.003 Ali pa ne veste, da smo se, katerikoli smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krstili v smrt njegovo?

6:4b.ROM.006.004 Pokopani smo torej bili ž njim vred po krstu v smrt, da naj tako, kakor je vstal Kristus iz mrtvih po Očetovi slavi, hodimo tudi mi v novem življenju.

6:5b.ROM.006.005 Kajti če smo ž njim združeni po podobnosti njegove smrti, bomo tudi po podobnosti njegovega vstajenja,

6:6b.ROM.006.006 vedoč to, da je bil stari naš človek ž njim na križ razpet, da se zatare telo greha, da bi več ne sužnjevali grehu.

6:7b.ROM.006.007 Zakaj kdor je umrl, je oproščen [Ali: opravičen.] greha.

6:8b.ROM.006.008 Če smo pa umrli s Kristusom, verujemo, da bomo tudi živeli ž njim,

6:9b.ROM.006.009 ker vemo, da Kristus, obujen iz mrtvih, ne umrje več, smrt nad njim ne gospoduje več.

6:10b.ROM.006.010 Kajti s smrtjo, ki jo je storil, je umrl grehu enkrat za vselej; življenje pa, ki ga živi, živi Bogu.

6:11b.ROM.006.011 Tako tudi vi sodite o sebi, da ste mrtvi grehu, a živi Bogu v Kristusu Jezusu.

6:12b.ROM.006.012 Naj torej ne kraljuje greh v vašem smrtnem telesu, da poslušate poželenja njegova.

6:13b.ROM.006.013 Tudi ne dajajte svojih udov grehu za orožje krivice, temuč dajte sebe Bogu, kakor kateri ste bili mrtvi in zdaj ste živi, in ude svoje dajte Bogu za orožje pravičnosti.

6:14b.ROM.006.014 Kajti greh ne bo nad vami gospodoval, ker niste pod postavo, ampak pod milostjo.

6:15b.ROM.006.015 Kaj torej? bomo li grešili, ker nismo pod postavo, ampak pod milostjo? Nikakor ne!

6:16b.ROM.006.016 Ne veste li, če dajete sebe za hlapce v pokorščino, da ste hlapci tistemu, kogar poslušate: ali grehu za smrt, ali pa poslušnosti za pravičnost?

6:17b.ROM.006.017 A hvala Bogu, da ste bili sužnji grehu, pa ste iz srca postali pokorni obliki nauka, ki ste vanj bili postavljeni;

6:18b.ROM.006.018 osvobojeni pa greha, ste postali služabniki pravičnosti.

6:19b.ROM.006.019 Po človeško govorim zavoljo slabosti vašega mesa. Kakor ste namreč dali svoje ude v sužnost nečistosti in nepravičnosti, da bi delali nepravičnost, tako dajte sedaj svoje ude v službo pravičnosti v posvečenje.

6:20b.ROM.006.020 Kajti ko ste bili sužnji greha, ste bili svobodni glede pravičnosti.

6:21b.ROM.006.021 Kakšen sad ste torej imeli takrat od tega, česar se sedaj sramujete? Kajti konec tega je smrt.

6:22b.ROM.006.022 Sedaj pa, ko ste osvobojeni greha in ste postali Božji služabniki, imate sad svoj, ki vodi v posvečenje, a konec večno življenje.Kajti plačilo za greh je smrt, a milostni dar Božji je večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.

6:23b.ROM.006.023 Kajti plačilo za greh je smrt, a milostni dar Božji je večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.

7

7:1b.ROM.007.001 Ali pa ne veste, bratje (govorim namreč tistim, ki poznajo postavo), da postava gospoduje človeku, kolikor časa živi?

7:2b.ROM.007.002 Kajti omožena žena je s postavo privezana na moža, dokler on živi; če ji pa mož umre, je oproščena postave moža.

7:3b.ROM.007.003 Zato se bo torej prešeštnica imenovala, če postane žena drugemu možu, dokler njen mož živi; če pa mož umre, je prosta postave, da ne bo prešeštnica, če se omoži z drugim.

7:4b.ROM.007.004 Tako, bratje moji, ste tudi vi umrli postavi po smrti telesa Kristusovega, da boste zvezani z drugim, s tistim namreč, ki je iz mrtvih vstal, da sad obrodimo Bogu.

7:5b.ROM.007.005 Kajti ko smo bili v mesu, so delovale v naših udih grešne strasti, zbujene po postavi, da obrode sad smrti.

7:6b.ROM.007.006 Sedaj pa smo oproščeni postave, ko smo odmrli temu, kar nas je vezalo, tako da služimo v novosti duha in ne v starini črke.

7:7b.ROM.007.007 Kaj torej porečemo? da je postava greh? Nikakor ne! Ali greha nisem spoznal, razen po postavi. Saj tudi za poželenje ne bi bil vedel, ko bi postava ne velela: Ne poželi!

7:8b.ROM.007.008 Ko je pa priložnost dobil greh, je po zapovedi napravil v meni vsakršno poželenje; zakaj greh brez postave je mrtev.

7:9b.ROM.007.009 Jaz pa sem živel brez postave nekdaj; ali ko je prišla zapoved, je greh oživel,

7:10b.ROM.007.010 jaz pa sem umrl; in pokazalo se je, da mi je ta zapoved, ki naj bi bila za življenje, za smrt.

7:11b.ROM.007.011 Zakaj greh, dobivši priložnost, me je po zapovedi ukanil in ž njo umoril.

7:12b.ROM.007.012 Tako je postava res sveta, in zapoved je sveta in pravična in dobra.

7:13b.ROM.007.013 Ali je torej to, kar je dobro, meni postalo smrt? Nikakor ne! Temuč greh mi je postal smrt, da se pokaže kot greh, pripravljajoč mi z dobrim smrt, da tako postane greh čez mero grešen po zapovedi.

7:14b.ROM.007.014 Vemo namreč, da je postava duhovna, a jaz sem mesen, suženjski prodan grehu.

7:15b.ROM.007.015 Kajti kar delam, ne umejem: ker kar hočem, tega ne delam, nego kar sovražim, to delam.

7:16b.ROM.007.016 Če pa to delam, česar nočem, pritrjujem postavi, da je dobra.

7:17b.ROM.007.017 Sedaj pa ne delam tega več jaz, temuč v meni prebivajoči greh.

7:18b.ROM.007.018 Kajti vem, da ne prebiva v meni, to je, v mojem mesu, dobro. Hoteti dobro, to je pač pri meni, ali izvrševati dobro, tega ni.

7:19b.ROM.007.019 Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam.

7:20b.ROM.007.020 Če pa to delam, česar nočem, ne delam tega več jaz, temuč v meni prebivajoči greh.

7:21b.ROM.007.021 Kaže se mi torej ta postava: kadar hočem dobro delati, se me drži hudo.

7:22b.ROM.007.022 Kajti veselim se postave Božje po notranjem človeku,

7:23b.ROM.007.023 ali v svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih.

7:24b.ROM.007.024 Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti?Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Tako torej jaz sam z umom služim postavi Božji, a z mesom postavi greha.

7:25b.ROM.007.025 Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Tako torej jaz sam z umom služim postavi Božji, a z mesom postavi greha.

8

8:1b.ROM.008.001 Zatorej ni sedaj nobene obsodbe za te, ki so v Kristusu Jezusu.

8:2b.ROM.008.002 Zakaj postava Duha življenja v Kristusu Jezusu me je osvobodila postave greha in smrti.

8:3b.ROM.008.003 Kar je namreč bilo postavi nemogoče, v čemer je bila nezmožna zaradi mesa, to je storil Bog, ko je poslal svojega Sina v podobnosti grešnega mesa in kot daritev za greh, in je greh obsodil v mesu,

8:4b.ROM.008.004 da se izpolni pravična zahteva postave v nas, ki živimo ne po mesu, ampak po duhu.

8:5b.ROM.008.005 Kajti kateri so po mesu, mislijo na to, kar je mesenega, a kateri so po duhu, na to, kar je duhovnega.

8:6b.ROM.008.006 Kajti meseno mišljenje je smrt, a duhovno mišljenje je življenje in mir;

8:7b.ROM.008.007 zato ker je meseno mišljenje sovraštvo do Boga, ker se Božji postavi ne pokorava, saj se tudi ne more.

8:8b.ROM.008.008 Kateri so pa v mesu, Bogu ne morejo biti prijetni.

8:9b.ROM.008.009 A vi niste v mesu, ampak v duhu, ako Božji Duha prebiva v vas. Če pa kdo Duha Kristusovega nima, ta ni njegov.

8:10b.ROM.008.010 Če je pa Kristus v vas, je sicer telo mrtvo zavoljo greha, duh pa je življenje zavoljo pravičnosti.

8:11b.ROM.008.011 Če pa Duh tistega, ki je obudil Jezusa iz mrtvih, prebiva v vas, on, ki je obudil Kristusa Jezusa iz mrtvih, oživi tudi smrtna telesa vaša zaradi Duha svojega, ki prebiva v vas.

8:12b.ROM.008.012 Tako torej, bratje, nismo dolžniki mesu, da živimo po mesu;

8:13b.ROM.008.013 zakaj če po mesu živite, umrjete, če pa z Duhom morite dejanja mesa, boste živeli.

8:14b.ROM.008.014 Kajti katerekoli vodi Duh Božji, ti so sinovi Božji.

8:15b.ROM.008.015 Niste namreč prejeli duha sužnosti zopet v bojazen, ampak prejeli ste Duha sinovstva, ki v njem kličemo: Aba, Oče!

8:16b.ROM.008.016 Ta Duh sam izpričuje z našim duhom vred, da smo otroci Božji.

8:17b.ROM.008.017 Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, ako ž njim trpimo, da se tudi ž njim oslavimo.

8:18b.ROM.008.018 Mislim namreč, da trpljenje sedanjega časa ni vredno, da se primerja prihodnji slavi, ki se ima razodeti na nas.

8:19b.ROM.008.019 Kajti koprnenje vseh stvari pričakuje razodetja sinov Božjih.

8:20b.ROM.008.020 Zakaj stvari so podvržene ničemurnosti, ne iz lastne volje, ampak zavoljo tistega, ki jih je podvrgel, z upanjem,

8:21b.ROM.008.021 da bo tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.

8:22b.ROM.008.022 Vemo namreč, da vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah prav do sedaj.

8:23b.ROM.008.023 Pa ne samo ono, temuč i mi sami, ki imamo prvine Duha, tudi mi sami v sebi zdihujemo, čakajoč sinovstva, odrešitve svojega telesa.

8:24b.ROM.008.024 V upanju namreč smo zveličani; upanje pa, ki se vidi, ni upanje; saj če kdo kaj vidi, čemu bi se tega še nadejal?

8:25b.ROM.008.025 Če pa upamo, česar ne vidimo, čakamo tega s potrpežljivostjo.

8:26b.ROM.008.026 Enako pa pomaga tudi Duh našim slabostim. Kajti česa naj prosimo, kakor je treba, ne vemo; temuč Duh sam prosi za nas z neizrečnimi vzdihi.

8:27b.ROM.008.027 Ta pa, ki preiskuje srca, ve, kaj je misel Duha, ker po volji Božji prosi za svetnike.

8:28b.ROM.008.028 Vemo pa, da tem, ki Boga ljubijo, vse služi v dobro, tem, ki so poklicani po sklepu Božjem.

8:29b.ROM.008.029 Kajti katere je naprej spoznal, te je tudi vnaprej odločil, da bodo enaki podobi njegovega Sinu, da bi on prvorojenec bil med mnogimi brati.

8:30b.ROM.008.030 In katere je naprej odločil, te je tudi poklical, in katere je poklical, te je tudi opravičil, in katere je opravičil, te je tudi oslavil.

8:31b.ROM.008.031 Kaj torej porečemo na to? Če je Bog z nami, kdo je proti nam?

8:32b.ROM.008.032 On, ki lastnemu Sinu ni prizanesel, temuč ga je dal za nas vse, kako ne bo tudi ž njim nam vsega podaril?

8:33b.ROM.008.033 Kdo bo tožil proti izvoljencem Božjim? Bog je, ki jih opravičuje.

8:34b.ROM.008.034 Kdo je, ki jih bo obsodil? Kristus Jezus je, ki je umrl, pa je tudi vstal, ki je na desnici Boga, ki tudi prosi za nas.

8:35b.ROM.008.035 Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč?

8:36b.ROM.008.036 Kakor je pisano: „Zavoljo tebe nas moré ves dan, imajo nas kakor ovce za klanje“.

8:37b.ROM.008.037 Ali v vsem tem slavno premagujemo po tistem, ki nas je ljubil.

8:38b.ROM.008.038 Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost,ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.

8:39b.ROM.008.039 ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.

9

9:1b.ROM.009.001 Resnico govorim v Kristusu, ne lažem, to mi izpričuje moja vest v Duhu svetem:

9:2b.ROM.009.002 da imam veliko žalost in neprestano bolečino v srcu svojem.

9:3b.ROM.009.003 Kajti želel bi, da bi bil jaz sam proklet in ločen od Kristusa za svoje brate, ki so mi v rodu po mesu;

9:4b.ROM.009.004 oni so Izraelci, njim je bilo dano sinovstvo in slava in zaveze in postava in služba božja in obljube,

9:5b.ROM.009.005 njih so očaki, in iz njih je po mesu Kristus, ki je čez vse, Bog hvaljen na veke. Amen.

9:6b.ROM.009.006 Ni pa tako, da je beseda Božja izgubila veljavo. Kajti niso vsi Izraelci, ki so od Izraela:

9:7b.ROM.009.007 niti zato, ker so seme Abrahamovo, niso vsi otroci, temuč: „V Izaku se ti bo imenovalo seme“,

9:8b.ROM.009.008 to je: niso ti, ki so otroci mesa, otroci Božji, marveč otroci obljube se štejejo za seme.

9:9b.ROM.009.009 Kajti beseda obljube je ta: „Ta čas pridem in Sara bo imela sina“.

9:10b.ROM.009.010 Pa ne samo na tej, ampak tudi na Rebeki, ki je z enim imela dva otroka, z Izakom, očetom našim, se kaže isto.

9:11b.ROM.009.011 Zakaj ko se še nista bila narodila, tudi ne storila nič dobrega ali hudega, da bi veljaven ostal sklep Božji po izbiri, ne zavoljo del, temuč zavoljo tistega, ki kliče,

9:12b.ROM.009.012 se ji je reklo: „Večji bo služil manjšemu“.

9:13b.ROM.009.013 Kakor je pisano: „Jakoba sem ljubil, a Ezava sovražil“.

9:14b.ROM.009.014 Kaj torej porečemo? je li mar krivičnost pri Bogu? Nikakor ne.

9:15b.ROM.009.015 Kajti Mojzesu pravi: „Milosten bodem, komur sem milosten, in usmilil se ga bom, kogar se usmilim“.

9:16b.ROM.009.016 To torej ni v moči tega, ki hoče, ne tega, ki se trudi [Dobesedno: ki teče.], ampak Boga, ki je milosten.

9:17b.ROM.009.017 Kajti pismo pravi Faraonu: „Prav zato sem te obudil, da pokažem na tebi svojo moč in da se razglasi moje ime po vsej zemlji“.

9:18b.ROM.009.018 Tako torej komur hoče, je milosten, a kogar hoče, zakrkne.

9:19b.ROM.009.019 Porečeš mi torej: Zakaj nas še dolži? ker kdo more njegovi volji nasprotovati?

9:20b.ROM.009.020 Toda kdo si ti, o človek, da se pregovarjaš z Bogom? Poreče li izdelek izdelovalcu: Zakaj si me naredil tako?

9:21b.ROM.009.021 Nima li oblasti lončar nad glino, da iz iste grude naredi eno posodo za čast, a drugo za nečast?

9:22b.ROM.009.022 Kaj pa, če je Bog, hoteč pokazati jezo in razglasiti moč svojo, prenašal v veliki potrpežljivosti posode jeze, pripravljene za pogubo,

9:23b.ROM.009.023 in da bi razglasil bogastvo slave svoje na posodah usmiljenja, ki jih je naprej pripravil za slavo...?

9:24b.ROM.009.024 ki jih je tudi poklical, namreč nas, ne samo izmed Judov, ampak tudi iz poganov;

9:25b.ROM.009.025 kakor tudi pri Ozeu pravi: „Imenoval bom nemoje ljudstvo svoje ljudstvo, in neljubico ljubico;

9:26b.ROM.009.026 in zgodi se, da na mestu, kjer se jim je reklo: Vi niste moje ljudstvo, tam se bodo imenovali sinovi Boga živega“.

9:27b.ROM.009.027 Izaija pa vpije nad Izraelom: „Ko bi bilo sinov Izraelovih kolikor morskega peska, le ostanek se bo zveličal“.

9:28b.ROM.009.028 Kajti besedo [Ali: razsodbo.] svojo dokonča in ob kratkem izvrši Gospod na zemlji.

9:29b.ROM.009.029 In kakor je naprej povedal Izaija: „Ko bi Gospod Sabaot [T. j. nad vojskami.] nam ne pustil semena, bi bili postali kakor Sodoma in Gomori bi bili podobni“.

9:30b.ROM.009.030 Kaj torej porečemo? Da so pogani, ki niso iskali pravičnosti, dobili pravičnost, toda pravičnost, ki je iz vere;

9:31b.ROM.009.031 a Izrael, iščoč postave pravičnosti, ni dospel do take postave.

9:32b.ROM.009.032 Zakaj? Ker je niso iskali iz vere, ampak tako, kakor da bi bila iz del. Spoteknili so se ob kamen spotike,kakor je pisano: „Glej, polagam v Sionu kamen spotike in skalo pohujšanja; in kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen“.

9:33b.ROM.009.033 kakor je pisano: „Glej, polagam v Sionu kamen spotike in skalo pohujšanja; in kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen“.

10

10:1b.ROM.010.001 Bratje, želja mojega srca in molitev k Bogu za Izraelce je, da bi bili zveličani.

10:2b.ROM.010.002 Kajti pričujem jim, da imajo gorečnost za Boga, ali ne po pravem spoznanju.

10:3b.ROM.010.003 Zakaj ne poznavajoč Božje pravičnosti in hoteč utrditi lastno pravičnost, se niso podvrgli pravičnosti Božji.

10:4b.ROM.010.004 Kajti konec postave je Kristus, da prejme pravičnost vsak, ki veruje.

10:5b.ROM.010.005 Mojzes namreč piše o pravičnosti, ki izvira iz postave: „Človek, ki je to storil, bo živel v njej“.

10:6b.ROM.010.006 Toda pravičnost, ki je iz vere, govori tako: „Ne reci v srcu svojem: Kdo pojde gori v nebo? (to je, da Kristusa doli pripelje),

10:7b.ROM.010.007 niti: Kdo pojde doli v brezno? (to je, da Kristusa gori pripelje iz mrtvih)“.

10:8b.ROM.010.008 Ali kaj govori? „Blizu tebe je beseda, v ustih tvojih in v srcu tvojem“, to je: beseda vere, ki jo oznanjujemo.

10:9b.ROM.010.009 Ker če pripoznaš z usti svojimi Jezusa za Gospoda in veruješ v srcu svojem, da ga je Bog obudil iz mrtvih, boš zveličan.

10:10b.ROM.010.010 S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se pripoznava za zveličanje.

10:11b.ROM.010.011 Kajti pismo pravi: „Kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen“.

10:12b.ROM.010.012 Ker ni razločka med Judom in pa Grkom, zakaj en in isti je Gospod vsem, bogat za vse, ki ga kličejo.

10:13b.ROM.010.013 Kajti „vsak, kdorkoli bo klical ime Gospodovo, bo zveličan“.

10:14b.ROM.010.014 Kako pa bodo klicali tega, ki vanj niso verovali? kako bodo pa verovali, če niso o njem slišali? in kako bodo slišali brez propovednika?

10:15b.ROM.010.015 A kako bodo propovedovali, ako niso poslani? kakor je pisano: „Kako lepe so noge blagovestnikov miru, oznanjevalcev dobrega“.

10:16b.ROM.010.016 Ali vsi niso bili poslušni evangeliju. Kajti Izaija pravi: „Gospod, kdo je veroval oznanilu, ki ga je slišal od nas?“

10:17b.ROM.010.017 Vera je torej iz slišanega oznanila, oznanilo pa pride po besedi Kristusovi.

10:18b.ROM.010.018 Ali pravim: Niso li slišali? Seveda, saj „po vsej zemlji se je razširil njih glas in do koncev naseljenega sveta njih besede“.

10:19b.ROM.010.019 Ali pravim: Ni li razumel Izrael? Prvi je Mojzes, ki pravi: „Jaz vas privedem k zavisti po ljudstvu, ki ni ljudstvo, po ljudstvu nerazumnem vas razjezim“.

10:20b.ROM.010.020 A Izaija govori smelo in pravi: „Našli so me ti, ki me niso iskali, razodet sem bil tem, ki niso vpraševali po meni“.Glede Izraela pa pravi: „Ves dan sem iztezal roke svoje k ljudstvu nepokornemu in upornemu“.

10:21b.ROM.010.021 Glede Izraela pa pravi: „Ves dan sem iztezal roke svoje k ljudstvu nepokornemu in upornemu“.

11

11:1b.ROM.011.001 Pravim torej: Je li Bog zavrgel ljudstvo svoje? Nikakor ne. Kajti tudi jaz sem Izraelec, iz semena Abrahamovega, iz rodu Benjaminovega.

11:2b.ROM.011.002 Ni zavrgel Bog ljudstva svojega, ki ga je naprej spoznal. Ali ne veste, kaj pravi pismo pri Eliju? kako toži Bogu zoper Izraela, govoreč:

11:3b.ROM.011.003 „Gospod, proroke tvoje so pomorili in oltarje tvoje so razkopali, in jaz sem ostal sam, in strežejo mi po življenju“.

11:4b.ROM.011.004 Ali kaj pravi njemu Božji odgovor? „Ohranil sem sebi ostanek sedem tisoč mož, ki niso pripognili kolena pred Baalom“.

11:5b.ROM.011.005 Tako je torej tudi v sedanjem času ostanek po izbiri milosti.

11:6b.ROM.011.006 Če pa je iz milosti, ni več iz del, sicer bi milost več ne bila milost.

11:7b.ROM.011.007 Kaj torej? Česar išče Izrael, tega ni dosegel, a izbira je to dosegla; drugi so se pa zakrknili,

11:8b.ROM.011.008 kakor je pisano: „Dal jim je Bog duha nesvesti, oči, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo, do današnjega dne“.

11:9b.ROM.011.009 In David pravi: „Naj jim postane njih miza za zanko in za lov in za spotiko in za povračilo;

11:10b.ROM.011.010 potemne naj jim oči, da ne vidijo, in njih hrbet pripogibaj vselej“.

11:11b.ROM.011.011 Pravim torej: So li se spoteknili, da padejo? Nikakor ne; temuč po njih padcu je prišlo zveličanje poganom, da bi jih pogani zbudili v posnemanje.

11:12b.ROM.011.012 Če je pa njih padec bogastvo za svet in njih izguba bogastvo za pogane, koliko več prinese njih polno število [Dobesedno: polnost (obilost).]?

11:13b.ROM.011.013 A vam poganom govorim. V kolikor sem torej apostol poganov, hvalim svojo službo,

11:14b.ROM.011.014 ne bi li kako v posnemanje [Ali: k zavisti.] zbudil teh, ki so moje meso, in rešil katere izmed njih.

11:15b.ROM.011.015 Kajti če je njih zavrženje prineslo spravo svetu, kaj bode njih sprejetje nego življenje iz mrtvih?

11:16b.ROM.011.016 Če so pa prvine svete, je sveto tudi testo, in če je korenina sveta, so svete tudi veje.

11:17b.ROM.011.017 Če so pa bile nekatere veje odlomljene, in ti, ki si bil divja oljka, si bil vcepljen mednje in si postal sodeležnik oljkove korenine in maščobe,

11:18b.ROM.011.018 ne hvali se proti vejam; če se pa hvališ, pomisli da ne nosiš ti korenine, temuč korenina tebe.

11:19b.ROM.011.019 Porečeš torej: Odlomljene so bile veje, da bi bil jaz vcepljen.

11:20b.ROM.011.020 Dobro, zavoljo nevere so bile odlomljene, ti pa z vero stojiš. Ne prevzetuj, ampak boj se!

11:21b.ROM.011.021 Zakaj če Bog naravnim vejam ni prizanesel, tudi tebi ne prizanese.

11:22b.ROM.011.022 Glej torej dobroto in ostrost Božjo: nad temi, ki so padli, ostrost, a nad seboj dobroto, ako vztrajaš v dobroti; če ne, boš tudi ti posekan.

11:23b.ROM.011.023 Oni pa bodo tudi vcepljeni, če ne ostanejo v neveri, zakaj Bog ima moč, da jih zopet vcepi.

11:24b.ROM.011.024 Kajti če si ti bil odsekan od oljke, po naravi divje, in vcepljen proti naravi na plemenito oljko, koliko bolj bodo tile, ki so po naravi veje, vcepljeni na lastno oljko?

11:25b.ROM.011.025 Kajti nočem, bratje, da bi vi ne vedeli te skrivnosti (da bi se ne zdeli sami sebi razumni): da je trdokornost le deloma zadela Izraela, dokler ne pride polno število poganov;

11:26b.ROM.011.026 in tako bo zveličan ves Izrael, kakor je pisano: „Pride s Siona Rešitelj in odvrne brezbožnosti od Jakoba.

11:27b.ROM.011.027 In to jim je od mene zaveza, kadar odvzamem njih grehe“.

11:28b.ROM.011.028 Z ozirom na evangelij so sicer sovražniki zavoljo vas, a z ozirom na izbiro so ljubljenci zavoljo očetov.

11:29b.ROM.011.029 Bogu namreč ni žal milostnih darov in svojega klicanja.

11:30b.ROM.011.030 Kajti kakor vi nekdaj niste bili pokorni Bogu, a sedaj ste usmiljenje dosegli vsled njih nepokornosti,

11:31b.ROM.011.031 tako tudi ti sedaj niso poslušali, da bi vsled usmiljenja, ki ste ga vi dosegli, tudi oni dobili usmiljenje.

11:32b.ROM.011.032 Zaprl je namreč Bog vse v nepokornost, da bi se vseh usmilil.

11:33b.ROM.011.033 O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!

11:34b.ROM.011.034 Kajti kdo je spoznal misel Gospodovo? Ali kdo mu je bil svetovalec?

11:35b.ROM.011.035 ali kdo mu je prej dal kaj, da bi moral dobiti povračilo?Kajti iz njega in po njem in za njega je vse. Njemu slava na veke! Amen.

11:36b.ROM.011.036 Kajti iz njega in po njem in za njega je vse. Njemu slava na veke! Amen.

12

12:1b.ROM.012.001 Prosim vas torej, bratje, po mnogem usmiljenju Božjem, da podaste telesa svoja za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu: to bodi pametno vaše bogoslužje.

12:2b.ROM.012.002 In ne ravnajte se po tem svetu, temuč premenite se [Ali: preobražajte se, vršite svojo preobrazbo.] po obnovitvi uma svojega, da izkušate, kaj je volja Božja dobra in prijetna in popolna [Ali: volja Božja: kar je dobro, prijetno in popolno.].

12:3b.ROM.012.003 Kajti pravim po milosti, ki mi je dana, vsakemu, kdor je med vami, naj ne misli o sebi več, nego se spodobi misliti, temuč naj pazi, da bi mislil zmerno, kakor je Bog vsakemu podelil mero vere.

12:4b.ROM.012.004 Kajti kakor imamo v enem telesu mnoge ude, a vsi udje nimajo istega opravila,

12:5b.ROM.012.005 tako smo mnogi eno telo v Kristusu, poedini pa smo udje drug drugemu.

12:6b.ROM.012.006 Ker pa imamo razne darove po milosti, ki nam je dana: bodisi proroštvo, prorokujmo po razmeri svoje vere;

12:7b.ROM.012.007 ali službo, bodimo pridni v službi; ali če kdo uči, bodi marljiv v učenju,

12:8b.ROM.012.008 ali če kdo opominja, v opominjanju; kdor podeljuje, delaj to v preprostosti, kdor je čez kaj postavljen, v skrbljivosti, kdor izkazuje usmiljenje, z veseljem.

12:9b.ROM.012.009 Ljubezen bodi nehinavska. Sovražite hudo, držite se dobrega!

12:10b.ROM.012.010 Z bratovsko ljubeznijo srčno ljubite drug drugega, v spoštovanju dajajte prednost drug drugemu;

12:11b.ROM.012.011 v marljivosti bodite neumorni, v duhu bodite goreči, Gospodu služite;

12:12b.ROM.012.012 v upanju se veselite, v stiski bodite potrpežljivi, v molitvi stanovitni;

12:13b.ROM.012.013 v potrebah pomagajte svetim, gojite gostoljubnost.

12:14b.ROM.012.014 Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljate, a ne preklinjajte.

12:15b.ROM.012.015 Veselite se z veselimi in jokajte z jokajočimi.

12:16b.ROM.012.016 Bodite ene misli med seboj; ne mislite visoko, temuč sočustvujte z nizkimi [Ali: prilagodite se nizkemu (stanju).]. Ne zdite se razumni sami sebi.

12:17b.ROM.012.017 Nikomur ne vračajte hudega za hudo. Premišljujte to, kar bi bilo dobro vpričo vseh ljudi.

12:18b.ROM.012.018 Če je mogoče, kolikor je v vaši moči, imejte mir z vsemi ljudmi.

12:19b.ROM.012.019 Ne maščujte se sami, ljubljeni, temuč dajte mesta jezi Božji; kajti pisano je: „Moje je maščevanje, jaz povrnem, govori Gospod“.

12:20b.ROM.012.020 Temuč ako je lačen tvoj sovražnik, ga nasiti, ako je žejen, ga napoji; kajti če to delaš, mu nakopičiš žerjavico na glavo.Ne daj se hudemu premagati, ampak premaguj v dobrem hudo.

12:21b.ROM.012.021 Ne daj se hudemu premagati, ampak premaguj v dobrem hudo.

13

13:1b.ROM.013.001 Slednji človek bodi pokoren višjim oblastim; ni je namreč oblasti razen od Boga, in oblasti, katere so, so postavljene od Boga.

13:2b.ROM.013.002 Kdor torej nasprotuje oblasti, se upira naredbi Božji; kateri se pa upirajo, prejmo sebi sodbo.

13:3b.ROM.013.003 Kajti poglavarji niso za strah dobremu delu, ampak hudemu. Hočeš li pa, da ne bi se bal oblasti? Dobro delaj, in imel boš hvalo od nje;

13:4b.ROM.013.004 Božja namreč je služabnica, tebi v dobro. Ako pa delaš hudo, boj se: zakaj zastonj ne nosi meča, ker je Božja služabnica, maščevalka v kaznovanje tega, ki dela hudo.

13:5b.ROM.013.005 Zato se je treba pokoravati, ne samo zavoljo kazni, ampak tudi zavoljo vesti.

13:6b.ROM.013.006 Saj zato tudi plačujete davke; zakaj služabniki so Božji, pa se prav s tem stanovitno pečajo.

13:7b.ROM.013.007 Dajte torej vsakemu, kar ste dolžni: komur davek, davek; komur carino, carino; komur strah, strah; komur čast, čast.

13:8b.ROM.013.008 Nikomur ne bodite ničesar dolžni, razen da ljubite drug drugega; kajti kdor ljubi drugega, je izpolnil postavo.

13:9b.ROM.013.009 Kajti: Ne prešeštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne poželi, in če je katera druga zapoved, tale beseda jo obsega: Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.

13:10b.ROM.013.010 Ljubezen bližnjemu ne napravlja hudega. Izpolnitev postave je torej ljubezen.

13:11b.ROM.013.011 In to delajte, vedoč za čas, da je ura, da se že iz spanja zbudimo; kajti sedaj nam je zveličanje bliže, nego kadar smo sprejeli vero.

13:12b.ROM.013.012 Noč je skoraj minila, a dan se je približal. Odvrzimo torej dela tmine, a oblecimo se v orožje svetlosti.

13:13b.ROM.013.013 Kakor po dnevi živimo spodobno, ne v požrešnosti in pijančevanju, ne v nečistostih in razuzdanostih, ne v prepiru in zavisti;ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, in ne delajte si skrbi za meso, da mu strežete v poželenju.

13:14b.ROM.013.014 ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, in ne delajte si skrbi za meso, da mu strežete v poželenju.

14

14:1b.ROM.014.001 A slabotnega v veri sprejemajte medse, toda ne na presojanje dvomljivih misli.

14:2b.ROM.014.002 Eden verjame, da sme vse jesti, kdor pa je slabič, jé le zelenjavo.

14:3b.ROM.014.003 Kdor ješ, ne zaničuj tistega, ki ne jé; kdor pa ne ješ, ne sodi tistega, ki jé, kajti Bog ga je sprejel.

14:4b.ROM.014.004 Ti kdo si, da sodiš tujega hlapca? Lastnemu gospodarju stoji ali pade. Saj on vstane, kajti Gospod ga ima moč postaviti.

14:5b.ROM.014.005 Eden razloča dan od dneva, a drugi sodi, da so vsi dnevi enaki. Vsak bodi v lastnem razumu popolnoma prepričan.

14:6b.ROM.014.006 Kdor pazi na dan, pazi Gospodu; in kdor jé, jé Gospodu, ker zahvaljuje Boga, in kdor ne jé, ne jé Gospodu, in zahvaljuje Boga.

14:7b.ROM.014.007 Zakaj nihče nas ne živi sebi, in nihče ne umre sebi.

14:8b.ROM.014.008 Kajti, če živimo, živimo Gospodu, in če mrjemo, mrjemo Gospodu; če torej živimo, če mrjemo, smo Gospodovi.

14:9b.ROM.014.009 zato je namreč Kristus umrl in zopet oživel, da gospoduje i mrtvim i živim.

14:10b.ROM.014.010 Ti pa, zakaj sodiš brata svojega? ali tudi ti, zakaj zaničuješ brata svojega? Saj se vsi postavimo pred sodni stol Božji.

14:11b.ROM.014.011 Kajti pisano je: „Kakor živim jaz, govori Gospod, meni se bo pripognilo vsako koleno, in vsak jezik bo pripoznaval Boga“.

14:12b.ROM.014.012 Tako bo torej vsakdo izmed nas zase odgovor dajal Bogu.

14:13b.ROM.014.013 Nič več torej ne sodimo drug drugega; presojajte pa tem bolj, kako ne bi dajali spotike bratu ali pohujšanja.

14:14b.ROM.014.014 Vem in prepričan sem v Gospodu Jezusu, da ni nič nečisto samo na sebi; samo če kdo misli, da je kaj nečisto, je za njega nečisto.

14:15b.ROM.014.015 Kajti če se zavoljo jedi tvoj brat žalosti, ne ravnaš več po ljubezni. Ne pogubljaj s svojo jedjo tistega, ki je zanj umrl Kristus.

14:16b.ROM.014.016 Ne dajte torej, da se preklinja vaša dobrina.

14:17b.ROM.014.017 Zakaj kraljestvo Božje ni jed, ne pijača, ampak pravičnost in mir in radost v svetem Duhu.

14:18b.ROM.014.018 Kajti kdor v tem služi Kristusu, je prijeten Bogu in cenjen ljudem.

14:19b.ROM.014.019 Tako se torej poganjajmo za to, kar služi v mir in s čimer pospešimo napredek drug drugemu.

14:20b.ROM.014.020 Zavoljo jedi ne razdiraj dela Božjega! Vse je sicer čisto, ali v zlo je človeku, ki uživa s spotiko.

14:21b.ROM.014.021 Dobro je, ne jesti mesa in ne piti vina, ne storiti ničesar, ob čemer bi se brat tvoj spotikal ali pohujševal ali slabil.

14:22b.ROM.014.022 Vero, ki jo ti imaš, sam zase imej pred Bogom. Blagor mu, kdor ne sodi sam sebe v tem, kar ima za dobro.Kdor pa dvomi in vendar jé, je obsojen, ker tega ne dela iz vere; vse pa, kar ni iz vere, je greh.

14:23b.ROM.014.023 Kdor pa dvomi in vendar jé, je obsojen, ker tega ne dela iz vere; vse pa, kar ni iz vere, je greh.

15

15:1b.ROM.015.001 Dolžni pa smo mi, ki smo močni, nositi slabosti slabotnih in ne samim sebi pogodu delati.

15:2b.ROM.015.002 Vsak izmed vas bodi bližnjemu pogodu, v dobro, za njegov napredek.

15:3b.ROM.015.003 Kajti tudi Kristus ni sebi pogodu storil, temuč kakor je pisano: „Zasramovanje tistih, ki so tebe zasramovali, je zadelo mene“.

15:4b.ROM.015.004 Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje.

15:5b.ROM.015.005 A Bog potrpežljivosti in tolažbe vam daj ene misli biti med seboj po Kristusu Jezusu,

15:6b.ROM.015.006 da enodušno, z enimi usti slavite Boga in Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa.

15:7b.ROM.015.007 Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, Bogu v slavo.

15:8b.ROM.015.008 Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze zavoljo resnice Božje, da bi potrdil obljube, dane očetom,

15:9b.ROM.015.009 pogani pa da zavoljo usmiljenja proslavljajo Boga, kakor je pisano: „Zato te bom pripoznaval med pogani in imenu tvojemu prepeval“.

15:10b.ROM.015.010 In zopet pravi: „Veselite se, pogani, ž njegovim ljudstvom“.

15:11b.ROM.015.011 In zopet: „Hvalite Gospoda, vsi pogani, in slavite ga, vsa ljudstva“.

15:12b.ROM.015.012 In zopet Izaija pravi: „Pride korenina Jesejeva in on, ki vstane, da gospoduje poganom; vanj bodo upali pogani“.

15:13b.ROM.015.013 Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da ste prebogati v upanju, v moči svetega Duha.

15:14b.ROM.015.014 Prepričan sem pa, bratje moji, tudi jaz sam za vas, da ste tudi vi sami polni dobrote, napolnjeni vsakega znanja, sposobni tudi drug drugega opominjati.

15:15b.ROM.015.015 Pa sem vam po nekoliko drzneje pisal, da vam oživim v spominu to, kar že veste, zaradi milosti, ki mi jo je dal Bog,

15:16b.ROM.015.016 da bi bil služabnik Kristusa Jezusa za pogane, opravljajoč sveto službo evangelija Božjega, da postane daritev poganov prijetna, posvečena v svetem Duhu.

15:17b.ROM.015.017 Imam se torej s čim hvaliti v Kristusu Jezusu v tem, kar zadeva Boga.

15:18b.ROM.015.018 Kajti ne drznem se govoriti kaj, česar ni napravil Kristus po meni za izpreobrnjenje poganov k poslušnosti, z besedo in z dejanjem,

15:19b.ROM.015.019 v moči znamenj in čudežev, v moči svetega Duha; tako da sem od Jeruzalema in po sosednjih krajih tja so Ilirije povsod razširil evangelij Kristusov;

15:20b.ROM.015.020 pri tem pa mi je bilo najbolj do tega, da ne oznanjam evangelija tam, kjer se je že imenoval Kristus, da bi ne zidal na tuji podlagi,

15:21b.ROM.015.021 marveč kakor je pisano: „Katerim se ni oznanilo o njem, bodo videli, in kateri niso slišali, bodo razumeli“.

15:22b.ROM.015.022 To me je tudi najbolj oviralo, da nisem prišel k vam.

15:23b.ROM.015.023 Sedaj pa, ko mi ni več mesta v teh krajih, željo pa imam priti k vam že več let,

15:24b.ROM.015.024 kadar pojdem na Špansko, pridem k vam. Upam vas namreč videti, potujoč skozi Rim, in da me boste spremili tja, ko se pri vas prej nekoliko poživim.

15:25b.ROM.015.025 Sedaj pa potujem v Jeruzalem služit svetim.

15:26b.ROM.015.026 Macedonija in Ahaja sta namreč sklenili nabrati nekak sklad za uboge onih svetih, ki so v Jeruzalemu.

15:27b.ROM.015.027 Tako sta sklenili, in tudi dolžni sta jim: kajti če so pogani postali deležniki njih duhovnih stvari, so jim dolžni tudi v telesnih stvareh postreči.

15:28b.ROM.015.028 Ko torej to izvršim in jim zapečatim ta sad ljubezni, odpotujem preko vas na Špansko.

15:29b.ROM.015.029 Kadar pa pridem k vam, vem, da pridem v obilosti blagoslova Kristusovega.

15:30b.ROM.015.030 Prosim pa vas, bratje, po Gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni Duha, da se borite z menoj vred v molitvah zame k Bogu:

15:31b.ROM.015.031 da se rešim tistih, ki ne verujejo v Judeji, in da bode moja služba, ki me pelje v Jeruzalem, prijetna svetim;

15:32b.ROM.015.032 da v radosti pridem k vam po volji Božji in si skupaj z vami odpočijem.A Bog miru bodi z vsemi vami. Amen.

15:33b.ROM.015.033 A Bog miru bodi z vsemi vami. Amen.

16

16:1b.ROM.016.001 Priporočam vam pa Febo, sestro našo, ki je služabnica cerkve v Kenhrejah,

16:2b.ROM.016.002 da jo sprejmete v Gospodu, kakor se spodobi svetim, in ji pomorete, v katerikoli stvari bi vas potrebovala; kajti tudi ona je bila pomočnica mnogim, tudi samemu meni.

16:3b.ROM.016.003 Pozdravite Prisko in Akvila, sodelavca moja v Kristusu Jezusu,

16:4b.ROM.016.004 ki sta za življenje moje svoj vrat podvrgla, ki sem jima ne samo jaz hvaležen, temuč tudi vse cerkve poganov:

16:5b.ROM.016.005 pozdravite tudi cerkev, ki se shaja v njiju hiši. Pozdravite Epeneta, ljubljenega mojega, ki je prvina Azije za Kristusa.

16:6b.ROM.016.006 Pozdravite Marijo, ki se je veliko potrudila za vas.

16:7b.ROM.016.007 Pozdravite Andronika in Junija, moja sorodnika in moja sojetnika, ki sta sloveča pri apostolih in ki sta bila tudi pred menoj v Kristusu.

16:8b.ROM.016.008 Pozdravite Amplija, ljubljenega mojega v Gospodu.

16:9b.ROM.016.009 Pozdravite Urbana, sodelavca našega v Kristusu, in Stahija, ljubljenega mojega.

16:10b.ROM.016.010 Pozdravite Apela, izkušenega v Kristusu. Pozdravita verne iz družine Aristobulove.

16:11b.ROM.016.011 Pozdravite Herodiona, sorodnika mojega. Pozdravite tiste iz družine Narcisove, ki so v Gospodu.

16:12b.ROM.016.012 Pozdravite Trifeno in Trifozo, ki delujeta v Gospodu. Pozdravite Perzido ljubljeno, ki se je veliko potrudila v Gospodu.

16:13b.ROM.016.013 Pozdravite Rufa, izbranega v Gospodu, in mater njegovo i mojo.

16:14b.ROM.016.014 Pozdravite Asinkrita, Flegonta, Herma, Patroba, Hermeja in brate, ki so ž njimi.

16:15b.ROM.016.015 Pozdravite Filologa in Julijo, Nereja in sestro njegovo in Olimpana in vse svete, ki so ž njimi.

16:16b.ROM.016.016 Pozdravite drug drugega v svetem poljubu. Pozdravljajo vas vse cerkve Kristusove.

16:17b.ROM.016.017 Prosim vas pa, bratje, da gledate na tiste, ki delajo razpore in pohujšanja proti nauku, ki ste se ga vi naučili, in ogibajte se jih.

16:18b.ROM.016.018 Taki namreč ne služijo Gospodu našemu Kristusu, temuč svojemu trebuhu, in z dobrikavim govorom in lepo besedo prekanjujejo srca nedolžnih.

16:19b.ROM.016.019 Kajti vaše pokorščine glas se je med vse raznesel. Radujem se torej nad vami, želim pa, da ste modri za dobro, a preprosti za hudo.

16:20b.ROM.016.020 Bog miru pa potre satana pod vaše noge v kratkem. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vami!

16:21b.ROM.016.021 Pozdravljajo vas: Timotej, moj sodelavec, in Lucij in Jazon in Sosipater, sorodniki moji.

16:22b.ROM.016.022 Pozdravljam vas jaz Tercij, ki sem napisal ta list, v Gospodu.

16:23b.ROM.016.023 Pozdravlja vas Gaj, moj in vse cerkve gostilnik. Pozdravlja vas Erast, mestni blagajnik, in Kvart, brat. [

16:24b.ROM.016.024 Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vsemi vami. Amen.]

16:25b.ROM.016.025 Tistemu pa, ki vas more utrditi, kakor obeta evangelij moj in oznanjevanje Jezusa Kristusa v soglasju z odkritjem skrivnosti, ki je bila večne čase zamolčana,

16:26b.ROM.016.026 a sedaj je razodeta in se po proroških pismih, vsled zapovedi večnega Boga, oznanjuje vsem narodom, da se razširi poslušnost veri -samemu modremu Bogu, po Jezusu Kristusu, njemu bodi slava na veke! Amen.

16:27b.ROM.016.027 samemu modremu Bogu, po Jezusu Kristusu, njemu bodi slava na veke! Amen.