John (Slovene)

1

1:1b.JOH.001.001 V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda.

1:2b.JOH.001.002 Ta je bila v začetku pri Bogu.

1:3b.JOH.001.003 Vse je po njej postalo, in brez nje ni nič postalo, kar je postalo.

1:4b.JOH.001.004 V njej je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudem.

1:5b.JOH.001.005 In luč sveti v temi, in tema se je ni polastila.

1:6b.JOH.001.006 Nastopil je človek, poslan od Boga, ki mu je bilo ime Janez.

1:7b.JOH.001.007 Ta je prišel na pričevanje, da priča za Luč, da bi vsi verovali po njem.

1:8b.JOH.001.008 On ni bil Luč, ali prišel je, da priča za Luč.

1:9b.JOH.001.009 Prava Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je že prihajala na svet.

1:10b.JOH.001.010 Na svetu je bil, in svet je postal po njem, a svet ga ni spoznal.

1:11b.JOH.001.011 V svojo last je prišel, in svojci ga niso sprejeli.

1:12b.JOH.001.012 A katerikoli so ga sprejeli, jim je dal oblast, da postanejo otroci Božji, njim, ki verujejo v ime njegovo,

1:13b.JOH.001.013 ki se niso rodili iz krvi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, marveč iz Boga.

1:14b.JOH.001.014 In Beseda je postala meso in je prebivala med nami (in videli smo slavo njeno, slavo kakor Edinorojenega od Očeta), polna milosti in resnice.

1:15b.JOH.001.015 Janez pričuje zanj in kliče, govoreč: Ta je bil, ki sem rekel o njem: Ta, ki prihaja za menoj, je bil tu pred menoj; kajti bil je prej nego jaz.

1:16b.JOH.001.016 In od polnosti njegove smo mi vsi prejeli, in to milost za milost.

1:17b.JOH.001.017 Kajti postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica je postala po Jezusu Kristusu.

1:18b.JOH.001.018 Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Sin, ki je v naročju Očetovem, on ga je oznanil.

1:19b.JOH.001.019 In to je pričevanje Janezovo, ko so poslali Judje iz Jeruzalema duhovnike in levite, naj ga vprašajo: Kdo si ti?

1:20b.JOH.001.020 In je priznal in ni utajil; in prizna: Jaz nisem Kristus.

1:21b.JOH.001.021 In vprašajo ga: Kaj si torej? Elija si ti? In reče: Nisem. Prorok si ti? In odgovori: Ne.

1:22b.JOH.001.022 Reko mu torej: Kdo si? da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?

1:23b.JOH.001.023 Reče: Jaz sem „glas vpijočega v puščavi: Poravnajte pot Gospodov“, kakor je povedal Izaija prorok.

1:24b.JOH.001.024 Poslanci pa so bili izmed farizejev.

1:25b.JOH.001.025 In ga vprašajo in mu reko: Zakaj torej krščuješ, če nisi Kristus, ne Elija, ne prorok?

1:26b.JOH.001.026 Odgovori jim Janez, rekoč: Jaz krščujem z vodo; sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne poznate,

1:27b.JOH.001.027 on, ki gre za menoj, ki mu jaz nisem vreden odvezati jermena na obuvalu njegovem.

1:28b.JOH.001.028 To se je zgodilo v Betaniji onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval.

1:29b.JOH.001.029 Drugi dan ugleda Janez Jezusa, da gre k njemu, ter reče: Glej, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!

1:30b.JOH.001.030 Ta je, ki sem rekel o njem: Za menoj prihaja mož, ki je bil tu pred menoj; kajti bil je prej nego jaz.

1:31b.JOH.001.031 In jaz ga nisem poznal; ali da se razodene Izraelu, zato sem prišel krščevat z vodo.

1:32b.JOH.001.032 In pričuje Janez, rekoč: Videl sem Duha, da prihaja ko golob z neba, in je ostal na njem.

1:33b.JOH.001.033 In jaz ga nisem poznal; ali ta, ki me je poslal krščevat z vodo, mi je rekel: Na kogar boš videl, da pride Duh in ostane na njem, ta je, ki krščuje s svetim Duhom.

1:34b.JOH.001.034 In jaz sem ga videl in izpričal, da je ta Sin Božji.

1:35b.JOH.001.035 Drugi dan je stal zopet Janez in dva izmed učencev njegovih;

1:36b.JOH.001.036 in pogleda Jezusa, ki gre mimo, in reče: Glej, Jagnje Božje!

1:37b.JOH.001.037 In slišala sta ga oba učenca, ko je govoril, ter odideta za Jezusom.

1:38b.JOH.001.038 Jezus se pa obrne in ko ju ugleda, da gresta za njim, jima reče: Kaj iščeta? Ona pa mu rečeta: Rabi (kar se pravi, če raztolmačiš: Učenik), kje stanuješ?

1:39b.JOH.001.039 Veli jima: Pridita in poglejta! Gresta torej in vidita, kje stanuje, in ostaneta pri njem tisti dan. Bilo je okoli desete ure.

1:40b.JOH.001.040 Eden teh dveh, ki sta to slišala od Janeza in sta šla za njim, je bil Andrej, brat Simona Petra.

1:41b.JOH.001.041 Ta najde najprej brata svojega Simona in mu reče: Našli smo Mesija (kar se tolmači: Kristus [T. j. Maziljenec.]).

1:42b.JOH.001.042 Njega pripelje k Jezusu. Jezus pogleda nanj in reče: Ti si Simon, sin Jonov; ti se boš imenoval Kefa (kar se tolmači: Peter [Kefa.) je po aramejsko, Peter po grško: Skalnik.]).

1:43b.JOH.001.043 Drugi dan je hotel Jezus oditi v Galilejo; in najde Filipa in mu reče: Pojdi za menoj!

1:44b.JOH.001.044 Filip pa je bil iz Betsaide, mesta Andrejevega in Petrovega.

1:45b.JOH.001.045 Filip najde Natanaela in mu reče: Našli smo ga, ki je pisal o njem Mojzes v zakonu in proroki, Jezusa iz Nazareta, sina Jožefovega.

1:46b.JOH.001.046 Pa mu Natanael reče: More li iz Nazareta priti kaj dobrega? Veli mu Filip: Pridi in poglej!

1:47b.JOH.001.047 Jezus vidi Natanaela, da gre k njemu, ter reče o njem: Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače!

1:48b.JOH.001.048 Reče mu Natanael: Odkod me poznaš? Jezus odgovori in mu reče: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvo, sem te videl.

1:49b.JOH.001.049 Natanael mu odgovori: Rabi, ti si Sin Božji, ti si kralj Izraelov.

1:50b.JOH.001.050 Jezus odgovori in mu veli: Ker sem ti dejal, da sem te videl pod smokvo, veruješ? Večje reči boš videl nego to.In mu reče: Resnično, resnično vam pravim: Videli boste nebesa odprta in angele Božje stopati gori in doli do Sina človekovega.

1:51b.JOH.001.051 In mu reče: Resnično, resnično vam pravim: Videli boste nebesa odprta in angele Božje stopati gori in doli do Sina človekovega.

2

2:1b.JOH.002.001 In tretji dan je bila ženitnina v Kani Galilejski, in mati Jezusova je bila tam.

2:2b.JOH.002.002 Povabili pa so tudi Jezusa in učence njegove na ženitnino.

2:3b.JOH.002.003 In ko zmanjka vina, reče mati Jezusova njemu: Vina nimajo.

2:4b.JOH.002.004 In reče ji Jezus: Kaj imaš z menoj, žena? Moja ura še ni prišla.

2:5b.JOH.002.005 Mati njegova reče služabnikom: Karkoli vam poreče, storite.

2:6b.JOH.002.006 Bilo je pa tam šest kamenenih vrčev, postavljenih po šegi očiščevanje judovskega, ki so držali po dve ali tri mere.

2:7b.JOH.002.007 Veli jim Jezus: Napolnite vrče z vodo. In napolnijo jih do vrha.

2:8b.JOH.002.008 In jim veli: Zajmite sedaj, in nesite starejšini. Ter neso.

2:9b.JOH.002.009 Ko pa okusi starejšina vodo, ki je postala vino (ni pa vedel, odkod je, a služabniki so vedeli, ki so bili zajemali vodo), pokliče starejšina ženina

2:10b.JOH.002.010 in mu reče: Vsak človek daje najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj tisto, ki je slabše: a ti si prihranil dobro vino do sedaj.

2:11b.JOH.002.011 Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski in je razodel slavo svojo; in verovali so vanj učenci njegovi.

2:12b.JOH.002.012 Potem gre doli v Kafarnavm, on in mati njegova in bratje in učenci njegovi, in tu ostanejo ne veliko dni.

2:13b.JOH.002.013 In bila je blizu Velika noč Judov, in Jezus se napoti v Jeruzalem.

2:14b.JOH.002.014 In najde v templju prodajalce volov in ovac in golobov ter menjalce, sedeče pri svojih mizah.

2:15b.JOH.002.015 In splete bič iz vrvic in izžene vse iz templja, tudi ovce in vole; in menjalcem raztrese denar in prevrne mize,

2:16b.JOH.002.016 in tem, ki so prodajali golobe, veli: Odnesite to odtod; ne delajte iz hiše Očeta mojega hiše trgovske.

2:17b.JOH.002.017 Spomnijo pa se učenci njegovi, da je pisano: „Gorečnost za hišo tvojo me razjeda“.

2:18b.JOH.002.018 Judje torej odgovore in mu reko: Kakšno znamenje nam pokažeš, ker delaš to?

2:19b.JOH.002.019 Jezus odgovori in jim reče: Poderite to svetišče, in v treh dneh ga postavim.

2:20b.JOH.002.020 Pa mu reko Judje: Šestinštirideset let so zidali to svetišče, in ti ga postaviš v treh dneh?

2:21b.JOH.002.021 Ali on je govoril o svetišču telesa svojega.

2:22b.JOH.002.022 Ko je bil torej vstal iz mrtvih, so se spomnili učenci njegovi, da jim je to pravil; in verovali so pismu in besedi, ki jo je bil Jezus povedal.

2:23b.JOH.002.023 Ko pa je bil v Jeruzalemu o Veliki noči, ob prazniku, jih je mnogo sprejelo vero v ime njegovo, ko so videli znamenja njegova, ki jih je delal.

2:24b.JOH.002.024 On pa, Jezus, se jim ni zaupal, ker jih je vse poznalin ker mu ni bilo treba, da bi kdo pričal o človeku: sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

2:25b.JOH.002.025 in ker mu ni bilo treba, da bi kdo pričal o človeku: sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

3

3:1b.JOH.003.001 Bil pa je človek med farizeji, Nikodem po imenu, poglavar Judov.

3:2b.JOH.003.002 Ta pride k Jezusu po noči in mu reče: Rabi! vemo, da si od Boga prišel kot učenik; zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če Bog ni ž njim.

3:3b.JOH.003.003 Jezus odgovori in mu reče: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega.

3:4b.JOH.003.004 Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Ali more drugič iti v telo matere svoje in se roditi?

3:5b.JOH.003.005 Jezus odgovori: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v kraljestvo Božje.

3:6b.JOH.003.006 Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz Duha, je duh.

3:7b.JOH.003.007 Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba se vam je na novo roditi.

3:8b.JOH.003.008 Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.

3:9b.JOH.003.009 Nikodem odgovori in mu reče: Kako se more to zgoditi?

3:10b.JOH.003.010 Jezus pa odgovori in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne veš?

3:11b.JOH.003.011 Resnično, resnično ti pravim: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričamo, ali pričevanja našega ne sprejemate.

3:12b.JOH.003.012 Če vam pravim pozemeljske reči, in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške?

3:13b.JOH.003.013 In nihče ni stopil v nebesa, razen kdor je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih.

3:14b.JOH.003.014 In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora biti povišan Sin človekov,

3:15b.JOH.003.015 da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.

3:16b.JOH.003.016 Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.

3:17b.JOH.003.017 Bog namreč ni poslal Sina svojega na svet, da bi svet sodil, marveč da se svet zveliča po njem.

3:18b.JOH.003.018 Kdor veruje vanj, ne bo sojen; kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Sina Božjega.

3:19b.JOH.003.019 Sodba je pa to, da je luč prišla na svet, ali ljudje so bolj ljubili temo nego luč: zakaj njih dela so bila hudobna.

3:20b.JOH.003.020 Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k luči, da se ne karajo dela njegova;

3:21b.JOH.003.021 kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se razodenejo dela njegova, ker so v Bogu storjena.

3:22b.JOH.003.022 Potem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko deželo, in tu prebiva ž njimi in krščuje.

3:23b.JOH.003.023 Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam mnogo vode, in ljudje so prihajali in se dali krstiti.

3:24b.JOH.003.024 Janez namreč še ni bil vržen v ječo.

3:25b.JOH.003.025 Nastane torej prepir med učenci Janezovimi in nekim Judom o očiščevanju.

3:26b.JOH.003.026 In pridejo k Janezu in mu reko: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, ki si zanj ti pričal, glej, ta krščuje in vsi gredo k njemu.

3:27b.JOH.003.027 Janez odgovori in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ni dano iz nebes.

3:28b.JOH.003.028 Vi sami ste mi priče, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, ali poslan sem pred njim.

3:29b.JOH.003.029 Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj pa ženinov, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli glasu ženinovega. To veselje moje je torej dopolnjeno.

3:30b.JOH.003.030 On mora rasti, jaz pa se manjšati.

3:31b.JOH.003.031 Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi. Kdor je iz zemlje, je pozemski in govori zemske reči. Kdor je prišel iz nebes, ta je nad vsemi,

3:32b.JOH.003.032 in kar je videl in slišal, to priča: a njegovega pričevanja nihče ne sprejema.

3:33b.JOH.003.033 Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je potrdil, da je Bog resničen.

3:34b.JOH.003.034 Kajti ta, ki ga je poslal Bog, govori besede Božje: zakaj njemu Bog ne daje Duha na mero.

3:35b.JOH.003.035 Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko.Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.

3:36b.JOH.003.036 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.

4

4:1b.JOH.004.001 Ko torej zve Gospod, da so farizeji slišali, da Jezus dobiva in krščuje več učencev nego Janez

4:2b.JOH.004.002 (dasi Jezus sam ni krščeval, marveč učenci njegovi),

4:3b.JOH.004.003 zapusti Judejo in gre zopet v Galilejo.

4:4b.JOH.004.004 Moral je pa iti skozi Samarijo.

4:5b.JOH.004.005 Pride torej do samarijskega mesta, ki se imenuje Sihar, blizu zemljišča, ki ga je dal Jakob Jožefu, sinu svojemu.

4:6b.JOH.004.006 Tam pa je bil studenec Jakobov. Jezus torej, truden od pota, kakor je bil, sede k studencu. Bilo je okoli šeste ure.

4:7b.JOH.004.007 Kar pride žena iz Samarije zajemat vode. Veli ji Jezus: Daj mi piti.

4:8b.JOH.004.008 Učenci njegovi so namreč odšli v mesto, da kupijo živeža.

4:9b.JOH.004.009 Pa mu žena Samarijanka reče: Kako prosiš ti, ki si Jud, mene, ki sem žena Samarijanka, naj ti dam piti? (Judje namreč se ne pečajo s Samarijani.)

4:10b.JOH.004.010 Jezus odgovori in ji reče: Ko bi poznala dar Božji in kdo je, ki ti pravi: Daj mi piti, prosila bi ti njega, in dal bi ti žive vode.

4:11b.JOH.004.011 Reče mu žena: Gospod, saj še zajeti nimaš s čim, in vodnjak je globok: odkod imaš torej živo vodo?

4:12b.JOH.004.012 Si mar ti večji od našega očeta Jakoba, ki nam je dal ta vodnjak, in je sam iz njega pil in sinovi njegovi in živina njegova?

4:13b.JOH.004.013 Jezus odgovori in ji reče: Vsak, kdor pije od te vode, bo zopet žejen;

4:14b.JOH.004.014 kdorkoli pa se napije vode, ki mu jo jaz dam, ne bo žejen vekomaj, temuč voda, ki mu jo jaz dam, postane v njem studenec vode, ki teče v večno življenje.

4:15b.JOH.004.015 Reče mu žena: Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in da ne bom hodila semkaj zajemat.

4:16b.JOH.004.016 Veli ji Jezus: Pojdi, pokliči moža svojega in pridi sem.

4:17b.JOH.004.017 Žena odgovori in reče: Nimam moža. Reče ji Jezus: Prav si povedala: Nimam moža.

4:18b.JOH.004.018 Imela si namreč pet mož, in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož: to si po pravici povedala.

4:19b.JOH.004.019 Reče mu žena: Gospod, vidim, da si prorok.

4:20b.JOH.004.020 Očetje naši so na tej gori molili; vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer se mora moliti.

4:21b.JOH.004.021 Reče ji Jezus: Žena, verjemi mi, da prihaja ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori, ne v Jeruzalemu.

4:22b.JOH.004.022 Vi molite, česar ne veste; mi molimo, kar vemo: zakaj zveličanje pride od Judov.

4:23b.JOH.004.023 Ali prihaja ura in je že sedaj, ko bodo pravi molilci molili Očeta v duhu in resnici; saj Oče tudi išče takih, da bi ga molili.

4:24b.JOH.004.024 Bog je duh, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici.

4:25b.JOH.004.025 Reče mu žena: Vem, da pride Mesija (ki se imenuje Kristus); kadar on pride, nam vse oznani.

4:26b.JOH.004.026 Reče ji Jezus: Jaz sem, ki govorim s teboj.

4:27b.JOH.004.027 In v tem pridejo učenci njegovi in se čudijo, da se pogovarja z ženo; vendar pa nihče ne reče: Kaj hočeš? ali: Kaj se pogovarjaš ž njo?

4:28b.JOH.004.028 Žena torej pusti svoj vrč in odide v mesto in veli ljudem:

4:29b.JOH.004.029 Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila, ali ni ta Kristus?

4:30b.JOH.004.030 In gredo iz mesta in pridejo k njemu.

4:31b.JOH.004.031 Medtem so ga pa učenci prosili, rekoč: Rabi, jej!

4:32b.JOH.004.032 On jim pa reče: Jaz imam jed, da jo jem, za katero vi ne veste.

4:33b.JOH.004.033 Učenci se torej pomenkujejo med seboj: Ali mu je kdo prinesel jesti?

4:34b.JOH.004.034 Reče jim Jezus: Moja jed je, da izpolnjujem voljo tega, ki me je poslal, in dopolnim delo njegovo.

4:35b.JOH.004.035 Ne pravite li vi, da je še štiri mesece, pa pride žetev? Glej, pravim vam, povzdignite oči in poglejte njive, da so že bele za žetev.

4:36b.JOH.004.036 Kdor žanje, prejema plačilo in zbira sad za večno življenje, da se skupaj radujeta, kdor seje in kdor žanje.

4:37b.JOH.004.037 Kajti v tem je pregovor resničen: Drugi je, ki seje, in drugi, ki žanje.

4:38b.JOH.004.038 Jaz sem vas poslal žet, česar vi niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste prišli v njih delo.

4:39b.JOH.004.039 Iz tega mesta je pa mnogo Samarijanov sprejelo vero vanj zavoljo besede žene, ki je pričala: Povedal mi je vse, kar sem storila.

4:40b.JOH.004.040 Ko pridejo torej Samarijani k njemu, ga prosijo, naj ostane pri njih. In ostal je tam dva dni.

4:41b.JOH.004.041 In veliko več jih je sprejelo vero zavoljo njegove besede.

4:42b.JOH.004.042 A ženi so pravili: Sedaj ne verujemo več zavoljo tvojega govorjenja, kajti sami smo slišali in vemo, da je ta resnično Zveličar sveta, Kristus.

4:43b.JOH.004.043 Po teh dveh dneh pa gre odtod v Galilejo.

4:44b.JOH.004.044 Kajti Jezus sam je pričal, da prorok nima časti v svoji domovini.

4:45b.JOH.004.045 Ko pa pride v Galilejo, ga sprejmo Galilejci, ker so videli vse, kar je storil v Jeruzalemu ob prazniku; bili so namreč tudi prišli na praznik.

4:46b.JOH.004.046 In zopet pride Jezus v Kano Galilejsko, kjer je bil izpremenil vodo v vino. In bil je neki kraljev uradnik, čigar sin je bil bolan, v Kafarnavmu.

4:47b.JOH.004.047 Ko ta sliši, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, gre k njemu in ga prosi, naj pride doli in mu ozdravi sina; ta je namreč umiral.

4:48b.JOH.004.048 Reče mu torej Jezus: Če znamenj in čudežev ne vidite, ne boste verovali.

4:49b.JOH.004.049 Reče mu kraljev uradnik: Gospod, pojdi doli, preden umrje otrok moj.

4:50b.JOH.004.050 Veli mu Jezus: Pojdi, sin tvoj je živ. Mož veruje besedi, ki mu jo je Jezus rekel, in gre.

4:51b.JOH.004.051 Ko pa je že na potu doli, ga srečajo hlapci njegovi in mu sporoče, da sin njegov živi.

4:52b.JOH.004.052 Vpraša jih torej, obkore mu je odleglo. In mu reko: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica.

4:53b.JOH.004.053 Tedaj spozna oče, da je bilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: Sin tvoj je živ. In je sprejel vero on in vsa hiša njegova.To je drugi čudež, ki ga je zopet storil Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.

4:54b.JOH.004.054 To je drugi čudež, ki ga je zopet storil Jezus, ko je prišel iz Judeje v Galilejo.

5

5:1b.JOH.005.001 Potem je bil praznik Judov in Jezus se napoti v Jeruzalem.

5:2b.JOH.005.002 V Jeruzalemu je pa pri Ovčjih vratih kopel, ki se hebrejski imenuje Betezda, in ima pet lop.

5:3b.JOH.005.003 V teh je ležala množica bolnikov, slepih, hromih, sušičnih, ki so pričakovali gibanja vode.

5:4b.JOH.005.004 Prihajal je namreč angel ob svojem času v kopel in je kalil vodo; in kdor je prvi stopil v vodo, potem ko se je bila skalila, je ozdravel, katerokoli bolezen je imel.

5:5b.JOH.005.005 Bil je pa tam neki človek, ki je bil osemintrideset let bolan.

5:6b.JOH.005.006 Ko ga Jezus vidi, da leži, in zve, da je že dolgo časa bolan, mu reče: Hočeš li ozdraveti?

5:7b.JOH.005.007 Bolnik mu odgovori: Gospod, nimam človeka, da bi me, kadar se voda skali, posadil v kopel; a preden sam pridem, stopi vanjo drugi pred menoj.

5:8b.JOH.005.008 Veli mu Jezus: Vstani, vzemi posteljo svojo in hodi.

5:9b.JOH.005.009 In precej je mož ozdravel, in vzame posteljo svojo in hodi. Bila pa je tisti dan sobota.

5:10b.JOH.005.010 Zatorej reko Judje ozdravljenemu: Sobota je, in ne smeš postelje nositi.

5:11b.JOH.005.011 On pa jim odgovori: Ta, ki me je ozdravil, mi je rekel: Vzemi posteljo svojo in hodi.

5:12b.JOH.005.012 Vprašajo ga: Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: Vzemi posteljo in hodi?

5:13b.JOH.005.013 Ozdravljenec pa ni vedel, kdo je bil; zakaj Jezus se je umaknil, ker je bilo veliko ljudstva v tem kraju.

5:14b.JOH.005.014 Potem ga najde Jezus v templju in mu reče: Glej, ozdravljen si, ne greši več, da se ti kaj hujšega ne prigodi.

5:15b.JOH.005.015 Človek odide in sporoči Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.

5:16b.JOH.005.016 In zato so Judje preganjali Jezusa, ker je to delal v soboto.

5:17b.JOH.005.017 Jezus jim je pa odgovoril: Oče moj dela doslej, tudi jaz delam.

5:18b.JOH.005.018 Zato pa so Judje še bolj gledali, da bi ga umorili, ker ni le sobote prelomil, marveč tudi Boga je imenoval svojega Očeta, delajoč se enakega Bogu.

5:19b.JOH.005.019 Jezus torej odgovori in jim reče: Resnično, resnično vam pravim: Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče; karkoli namreč dela on, to tudi Sin dela prav tako.

5:20b.JOH.005.020 Kajti Oče ljubi Sina in mu kaže vse, kar sam dela, in še večja dela nego ta mu pokaže, da bi se vi čudili.

5:21b.JOH.005.021 Kakor namreč Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče.

5:22b.JOH.005.022 Kajti Oče tudi ne sodi nikogar, temuč vso sodbo je izročil Sinu,

5:23b.JOH.005.023 da bi vsi častili Sina, kakor časté Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal.

5:24b.JOH.005.024 Resnično, resnično vam pravim, kdor posluša mojo besedo in veruje temu, ki me je poslal, ima večno življenje, in ne pride na sodbo, temuč je že prešel iz smrti v življenje.

5:25b.JOH.005.025 Resnično, resnično vam pravim, da pride ura in je že zdaj, ko mrtvi zaslišijo glas Sinu Božjega, in kateri zaslišijo, bodo živeli.

5:26b.JOH.005.026 Zakaj kakor ima Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi.

5:27b.JOH.005.027 In dal mu je oblast tudi soditi, ker je sin človečji.

5:28b.JOH.005.028 Ne čudite se temu; kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov

5:29b.JOH.005.029 in pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje sodbe.

5:30b.JOH.005.030 Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. Kakor slišim, tako sodim, in sodba moja je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.

5:31b.JOH.005.031 Ako sam za sebe pričam, pričevanje moje ni resnično.

5:32b.JOH.005.032 Drugi je, ki pričuje zame, in vem, da je resnično pričevanje, ki ga daje zame.

5:33b.JOH.005.033 Vi ste poslali k Janezu, in on je pričal za resnico.

5:34b.JOH.005.034 Ali jaz ne sprejemam pričevanja, ki je od človeka; ali pravim to, da se vi zveličate.

5:35b.JOH.005.035 On je bil svetiljka, ki je gorela in svetila: vam pa je bilo po volji, da se nekaj časa veselite svetlobe njegove.

5:36b.JOH.005.036 Ali jaz imam večje pričevanje nego Janezovo: dela namreč, katera mi je Oče izročil, da jih dopolnim, prav ta dela, ki jih jaz delam, pričajo zame, da me je Oče poslal.

5:37b.JOH.005.037 In Oče, ki me je poslal, je sam pričal zame. Niste nikoli slišali njegovega glasu, ne videli njegovega obličja;

5:38b.JOH.005.038 in besede njegove nimate, da bi prebivala v vas: ker temu, ki ga je on poslal, ne verujete.

5:39b.JOH.005.039 Preiskujete pisma [Ali: Preiskujte pisma!], ker mislite, da imate v njih večno življenje, in ta so, ki pričajo zame;

5:40b.JOH.005.040 a nočete priti k meni, da bi imeli življenje.

5:41b.JOH.005.041 Slave od ljudi ne sprejemam.

5:42b.JOH.005.042 Ali poznam vas, da nimate ljubezni Božje v sebi.

5:43b.JOH.005.043 Jaz sem prišel v Očeta svojega imenu, in me ne sprejemate; če kdo drugi pride v svojem imenu, njega sprejmete.

5:44b.JOH.005.044 Kako morete verovati, ko sprejemate slavo drug od drugega, slave pa, ki je od edinega Boga, ne iščete?

5:45b.JOH.005.045 Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu; je že, ki vas toži: Mojzes, ki ste nanj postavili upanje svoje.

5:46b.JOH.005.046 Ko bi namreč verovali Mojzesu, bi verovali meni; zakaj on je pisal o meni.Če pa njegovim pismom ne verujete, kako boste mojim besedam verjeli?

5:47b.JOH.005.047 Če pa njegovim pismom ne verujete, kako boste mojim besedam verjeli?

6

6:1b.JOH.006.001 Potem odide Jezus na oni kraj morja Galilejskega ali Tiberijskega.

6:2b.JOH.006.002 In za njim je šla velika množica, ker so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih.

6:3b.JOH.006.003 Jezus pa gre na goro in tu sede z učenci svojimi.

6:4b.JOH.006.004 Bila je pa blizu Velika noč, praznik Judov.

6:5b.JOH.006.005 Ko torej povzdigne Jezus oči in vidi, da velika množica prihaja k njemu, reče Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo ti jedli?

6:6b.JOH.006.006 To pa je rekel, da ga izkuša; kajti on je vedel, kaj hoče storiti.

6:7b.JOH.006.007 Filip mu odgovori: Za dvesto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsak izmed njih dobil kaj malega.

6:8b.JOH.006.008 Reče mu eden učencev njegovih, Andrej, Simona Petra brat:

6:9b.JOH.006.009 Deček je tu, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi; ali kaj je to med toliko?

6:10b.JOH.006.010 Jezus veli: Naredite, da se ljudje posadé. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posadé se možje, kakih pet tisoč po številu.

6:11b.JOH.006.011 Tedaj vzame Jezus hlebe in ko zahvali, jih razdeli učencem, učenci pa tem, ki so sedeli; ravno tako jim dá tudi od ribic, kolikor so hoteli.

6:12b.JOH.006.012 Ko se pa nasitijo, veli učencem svojim: Zberite ostale kosce, da nič ne pogine.

6:13b.JOH.006.013 Zbero torej in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so ostali tem, ki so jedli.

6:14b.JOH.006.014 Ko torej vidijo ljudje čudež, ki ga je Jezus storil, govore: Ta je res prorok, ki ima priti na svet.

6:15b.JOH.006.015 Jezus torej, ker spozna, da hočejo priti in ga siloma odvesti, da ga postavijo za kralja, se zopet umakne na goro, on sam.

6:16b.JOH.006.016 Ko se pa zvečeri, gredo učenci njegovi k morju,

6:17b.JOH.006.017 in stopivši v ladjo, se popeljejo na oni kraj morja v Kafarnavm. In tema je že nastala, in Jezus še ni prišel k njim;

6:18b.JOH.006.018 in morje je bilo razburkano, ker je pihal močan veter.

6:19b.JOH.006.019 Ko pa veslajo kakih petindvajset ali trideset tečajev daleč, ugledajo Jezusa, da hodi po morju in se približuje ladji, in se preplašijo.

6:20b.JOH.006.020 On pa jim reče: Jaz sem; ne bojte se!

6:21b.JOH.006.021 Hočejo ga torej vzeti v ladjo; in precej je bila ladja pri kraju, kamor so se peljali.

6:22b.JOH.006.022 Drugi dan, ko vidi ljudstvo, ki je stalo onkraj morja, da ni bilo tam druge ladjice razen tiste ene, ki so vanjo vstopili učenci, in da Jezus ni stopil z učenci svojimi v ladjo, ampak da so bili učenci sami odšli,

6:23b.JOH.006.023 (prišle so pa druge ladjice iz Tiberije blizu h kraju, kjer so bili jedli kruh, ko je Gospod zahvalil),

6:24b.JOH.006.024 ko torej ljudstvo izprevidi, da Jezusa ni tu in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladjice in pridejo v Kafarnavm, da poiščejo Jezusa.

6:25b.JOH.006.025 In ko ga najdejo onkraj morja, mu reko: Rabi, kdaj si prišel sem?

6:26b.JOH.006.026 Odgovori jim Jezus in reče: Resnično, resnično vam pravim, iščete me ne zato, ker ste videli čudeže, temuč ker ste jedli od hlebov in ste se nasitili.

6:27b.JOH.006.027 Trudite se ne za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje, ki vam jo dá Sin človekov: zakaj njega je potrdil Oče, Bog.

6:28b.JOH.006.028 Reko mu torej: Kaj naj storimo, da delamo dela Božja?

6:29b.JOH.006.029 Jezus jim odgovori in reče: To je delo Božje, da verujete v tega, ki ga je on poslal.

6:30b.JOH.006.030 Pa mu reko: Kakšno znamenje torej pokažeš, da bi videli in verovali? kaj delaš?

6:31b.JOH.006.031 Očetje naši so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: „Kruh iz nebes jim je dal jesti“.

6:32b.JOH.006.032 Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Ne Mojzes vam je dal kruha iz nebes, marveč Oče moj vam daje pravi kruh iz nebes.

6:33b.JOH.006.033 Kruh Božji namreč je ta, ki prihaja iz nebes in daje življenje svetu.

6:34b.JOH.006.034 Reko mu torej: Gospod, daj nam vsekdar tega kruha.

6:35b.JOH.006.035 Jezus jim reče: Jaz sem kruh življenja: kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje v me, ne bo nikdar žejen.

6:36b.JOH.006.036 Ali povedal sem vam, da ste me videli, in vendar ne verujete.

6:37b.JOH.006.037 Vse, kar mi daje Oče, pride k meni, in tega, ki k meni prihaja, ne pahnem ven.

6:38b.JOH.006.038 Zakaj stopil sem iz nebes, ne da bi delal svojo voljo, marveč voljo tega, ki me je poslal.

6:39b.JOH.006.039 To pa je volja tega, ki me je poslal, da ničesar ne izgubim od tega, kar mi je dal, temuč da vse to obudim poslednji dan.

6:40b.JOH.006.040 Kajti to je volja Očeta mojega, da ima večno življenje vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, in jaz ga obudim poslednji dan.

6:41b.JOH.006.041 Tedaj godrnjajo Judje nad njim, da je rekel: Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,

6:42b.JOH.006.042 in govore: Ali ni ta Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater poznamo? Kako da sedaj pravi: Iz nebes sem prišel?

6:43b.JOH.006.043 Jezus odgovori in reče: Ne godrnjajte med seboj.

6:44b.JOH.006.044 Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan.

6:45b.JOH.006.045 Pisano je v prorokih: „In vsi bodo učeni od Boga“. Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni.

6:46b.JOH.006.046 Ne pravim, da je kdo videl Očeta, razen tisti, ki je od Boga: ta je videl Očeta.

6:47b.JOH.006.047 Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje, ima večno življenje.

6:48b.JOH.006.048 Jaz sem kruh življenja.

6:49b.JOH.006.049 Očetje vaši so jedli mano v puščavi in so pomrli.

6:50b.JOH.006.050 Ta je kruh, ki prihaja iz nebes, da ne umre, kdor jé od njega.

6:51b.JOH.006.051 Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes; če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga jaz dam, je moje meso, ki ga dam za življenje sveta.

6:52b.JOH.006.052 Judje se pa prepirajo med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati svoje meso jesti?

6:53b.JOH.006.053 Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.

6:54b.JOH.006.054 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan.

6:55b.JOH.006.055 Kajti meso moje je prava jed in kri moja je prava pijača.

6:56b.JOH.006.056 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, prebiva v meni in jaz v njem.

6:57b.JOH.006.057 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zaradi Očeta: tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel zaradi mene.

6:58b.JOH.006.058 Ta je kruh, ki je prišel iz nebes; ne kakor so Očetje vaši jedli in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.

6:59b.JOH.006.059 To je povedal v shodnici, ko je učil v Kafarnavmu.

6:60b.JOH.006.060 Mnogi torej učencev njegovih, ko so to slišali, reko: Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati?

6:61b.JOH.006.061 Vedoč pa sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, jim reče Jezus: To vam je v spotiko?

6:62b.JOH.006.062 Kaj pa, ko boste videli Sina človekovega, da gre gori, kjer je bil poprej?

6:63b.JOH.006.063 Duh je to, kar oživlja, meso ne pomaga nič; besede, ki sem vam jih jaz govoril, so duh in so življenje.

6:64b.JOH.006.064 Toda so med vami nekateri, ki ne verujejo. Jezus je namreč od začetka vedel, kateri so, ki ne verujejo, in kdo je, ki ga izda.

6:65b.JOH.006.065 In reče: Zato sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, če mu ni dano od Očeta mojega.

6:66b.JOH.006.066 Vsled tega je mnogo učencev njegovih odstopilo in nič več niso hodili ž njim.

6:67b.JOH.006.067 Reče torej Jezus dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi?

6:68b.JOH.006.068 Simon Peter mu odgovori: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti.

6:69b.JOH.006.069 In mi smo verovali in vemo, da si ti Svetnik Božji.

6:70b.JOH.006.070 Odgovori jim Jezus: Ali nisem jaz vas dvanajsterih izvolil? In eden izmed vas je hudič.To pa je rekel o Judu, sinu Simona Iškariota; kajti ta ga je imel izdati, eden izmed dvanajsterih.

6:71b.JOH.006.071 To pa je rekel o Judu, sinu Simona Iškariota; kajti ta ga je imel izdati, eden izmed dvanajsterih.

7

7:1b.JOH.007.001 In poten je Jezus hodil po Galileji; kajti po Judeji ni hotel hoditi, ker so Judje gledali, da bi ga umorili.

7:2b.JOH.007.002 Bil je pa blizu judovski praznik šatorov.

7:3b.JOH.007.003 Zato mu reko bratje njegovi: Idi odtod in pojdi v Judejo, da tudi učenci tvoji vidijo dela tvoja, ki jih delaš.

7:4b.JOH.007.004 Zakaj nihče, ki hoče biti javno poznan, ne dela ničesar na skrivnem. Če take reči delaš, pokaži se svetu.

7:5b.JOH.007.005 Tudi bratje njegovi namreč niso verovali vanj.

7:6b.JOH.007.006 Reče jim torej Jezus: Moj čas še ni prišel; vaš čas pa je vsekdar prikladen.

7:7b.JOH.007.007 Vas ne more svet sovražiti; mene pa sovraži, ker jaz pričujem o njem, da so dela njegova hudobna.

7:8b.JOH.007.008 Vi pojdite na praznik; jaz še ne grem na ta praznik, ker se moj čas še ni dopolnil.

7:9b.JOH.007.009 In ko jim je to povedal, je ostal v Galileji.

7:10b.JOH.007.010 Ko so pa bratje njegovi odšli na praznik, tedaj odide tudi on, ne očitno, temuč kakor skrivaj.

7:11b.JOH.007.011 Judje so ga torej iskali ob prazniku in govorili: Kje je tisti?

7:12b.JOH.007.012 In bilo je dosti govorjenja o njem med množicami. Nekateri so pravili: Dober je; drugi pa so trdili: Ne, ampak ljudstvo slepari.

7:13b.JOH.007.013 Vendar pa nihče ni očitno govoril o njem zavoljo strahu pred Judi.

7:14b.JOH.007.014 Ko je pa minilo že pol praznika, vstopi Jezus v tempelj in uči.

7:15b.JOH.007.015 In Judje se čudijo ter pravijo: Kako je ta učen v pismih, ko se ni šolal?

7:16b.JOH.007.016 Odgovori jim torej Jezus in reče: Moj nauk ni moj, ampak tega, ki me je poslal.

7:17b.JOH.007.017 Če hoče kdo njegovo voljo izpolnjevati, razpozna, je li ta nauk iz Boga ali če jaz sam od sebe govorim.

7:18b.JOH.007.018 Kdor govori sam od sebe, išče lastne slave; kdor pa išče slave tega, ki ga je poslal, ta je resničen in nepravičnosti ni v njem.

7:19b.JOH.007.019 Vam li ni Mojzes dal postave? In vendar nihče iz vas ne izpolnjuje postave. Zakaj gledate, da bi me umorili?

7:20b.JOH.007.020 Ljudstvo odgovori: Hudiča imaš! Kdo gleda, da bi te umoril?

7:21b.JOH.007.021 Jezus odgovori in jim reče: Eno delo sem storil, in vsi se čudite temu.

7:22b.JOH.007.022 Mojzes vam je dal obrezo (ne da se je od Mojzesa začela, ampak od očakov), in v soboto obrezujete človeka.

7:23b.JOH.007.023 Če prejme človek obrezo v soboto, da se ne prelomi postava Mojzesova, zakaj se nad menoj hudujete, da sem celega človeka ozdravil v soboto?

7:24b.JOH.007.024 Ne sodite po licu, ampak sodite pravično sodbo!

7:25b.JOH.007.025 Tedaj reko nekateri izmed Jeruzalemcev: Ali ni ta tisti, ki gledajo, da bi ga umorili?

7:26b.JOH.007.026 In glejte, očitno govori in nič mu ne reko. Ali so mar poglavarji v resnici spoznali, da je ta Kristus?

7:27b.JOH.007.027 Toda za tega vemo, odkod je; za Kristusa pa, kadar pride, ne bo nihče vedel, odkod je.

7:28b.JOH.007.028 Jezus torej zakliče, učeč v templju, in reče: Poznate me in tudi veste, odkod sem; in sam od sebe nisem prišel: je pa resničen, ki me je poslal, katerega vi ne poznate.

7:29b.JOH.007.029 Jaz ga poznam, ker sem od njega, in on me je poslal.

7:30b.JOH.007.030 Gledali so torej, da bi ga zgrabili; ali nihče ni položil nanj roke, ker ura njegov še ni bila prišla.

7:31b.JOH.007.031 Mnogi pa izmed ljudstva so sprejeli vero vanj; in so govorili: Ali bo Kristus, kadar pride več čudežev storil, nego jih je ta storil?

7:32b.JOH.007.032 Farizeji zaslišijo, da si ljudstvo to o njem šepeče; in višji duhovniki in farizeji pošljejo služabnike, naj ga ujemo.

7:33b.JOH.007.033 Reče torej Jezus: Še malo časa sem z vami, in pojdem k temu, ki me je poslal.

7:34b.JOH.007.034 Iskali me boste, a me ne najdete; in kjer sem jaz, tja vi ne morete priti.

7:35b.JOH.007.035 Tedaj reko Judje med seboj: Kam pojde ta, da ga mi ne najdemo? Ali pojde k tem, ki so razkropljeni med Grki, in bo učil Grke?

7:36b.JOH.007.036 Kakšna je ta beseda, ki jo je rekel: Iskali me boste, a me ne najdete, in kjer sem jaz, vi ne morete priti?

7:37b.JOH.007.037 A poslednji veliki dan praznika je stal Jezus in klical, rekoč: Če je kdo žejen, naj pride k meni in pije.

7:38b.JOH.007.038 Kdor veruje v mene, kakor pravi pismo, reke žive vode poteko iz telesa njegovega.

7:39b.JOH.007.039 To je pa rekel o Duhu, ki so ga imeli prejeti ti, ki so verovali vanj; Duh namreč še ni bil dan, ker Jezus še ni bil oslavljen.

7:40b.JOH.007.040 Nekateri iz množice, čujoč te besede, reko torej: Ta je zares prorok.

7:41b.JOH.007.041 Drugi pravijo: Ta je Kristus. Drugi pa govore: Ali pride Kristus iz Galileje?

7:42b.JOH.007.042 Ali ne pravi pismo, da pride Kristus iz semena Davidovega in iz trga Betlehema, kjer je bil David?

7:43b.JOH.007.043 Nastane torej razpor med ljudstvom zaradi njega.

7:44b.JOH.007.044 A nekateri izmed njih so ga hoteli zgrabiti; pa nihče ni položil nanj rok.

7:45b.JOH.007.045 In služabniki pridejo k višjim duhovnikom in farizejem; in ti jim reko: Zakaj ga niste pripeljali?

7:46b.JOH.007.046 Služabniki odgovore: Nikoli noben človek ni tako govoril.

7:47b.JOH.007.047 Farizeji pa jim odgovore: Ali ste tudi vi zapeljani?

7:48b.JOH.007.048 Je li kdo izmed prvakov sprejel vero vanj, ali izmed farizejev?

7:49b.JOH.007.049 Ampak ta druhal, ki ne pozna zakona; prokleti so!

7:50b.JOH.007.050 Reče jim Nikodem, ki je bil prej prišel k njemu in je bil eden izmed njih:

7:51b.JOH.007.051 Ali postava naša sodi človeka, če ga prej ne zaslišijo in se ne izve, kaj dela?

7:52b.JOH.007.052 Odgovore in mu reko: Si li mar tudi ti iz Galileje? Preišči in poglej, da iz Galileje ne vstane noben prorok. [In odidejo vsak na svoj dom.

7:53b.JOH.007.053 In odidejo vsak na svoj dom.

8

8:1b.JOH.008.001 Jezus pa gre na Oljsko goro.

8:2b.JOH.008.002 A zjutraj pride zopet v tempelj. In vse ljudstvo se zbere k njemu, in sede ter jih uči.

8:3b.JOH.008.003 Pripeljejo pa pismarji in farizeji k njemu ženo, v prešeštvu zasačeno, jo postavijo na sredo

8:4b.JOH.008.004 in mu reko: Učenik, ta žena je ravnokar v prešeštvu zasačena.

8:5b.JOH.008.005 V postavi pa nam je Mojzes zapovedal, naj take s kamenjem posujemo. Ti torej kaj praviš?

8:6b.JOH.008.006 To pa govore, izkušajoč ga, da bi ga mogli zatožiti. A Jezus se skloni ter piše s prstom po tleh.

8:7b.JOH.008.007 Ko pa le še vprašujejo, se zravna in jim reče: Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo.

8:8b.JOH.008.008 In zopet se skloni in piše po tleh.

8:9b.JOH.008.009 Oni pa, ko so to slišali, odhajajo drug za drugim, počenši od starejših, celo do zadnjih. In Jezus ostane sam in žena, na sredi stoječ.

8:10b.JOH.008.010 Jezus pa, ko se zravna pokonci in razen žene ne vidi nikogar, ji reče: Žena, kje so oni? ali te ni nobeden obsodil?

8:11b.JOH.008.011 Ona pa reče: Nobeden, Gospod. A Jezus ji reče: Tudi jaz te ne obsojam; pojdi in odslej več ne greši!]

8:12b.JOH.008.012 Jezus jim torej zopet govori, rekoč: Jaz sem luč sveta; kdor gre za menoj, ne bo hodil po temi, temuč bo imel luč življenja.

8:13b.JOH.008.013 Reko mu pa farizeji: Ti sam zase pričuješ; pričevanje tvoje ni resnično.

8:14b.JOH.008.014 Jezus odgovori in jim reče: Čeprav jaz sam zase pričujem, je resnično pričevanje moje, ker vem, odkod sem prišel in kam grem; vi pa ne veste, odkod sem prišel in kam grem.

8:15b.JOH.008.015 Vi po mesu sodite; jaz ne sodim nikogar.

8:16b.JOH.008.016 Če pa tudi sodim, je resnična sodba moja; zakaj nisem sam, marveč jaz in Oče, ki me je poslal.

8:17b.JOH.008.017 Pisano pa je tudi v zakonu vašem, da je dveh človekov pričevanje resnično.

8:18b.JOH.008.018 Jaz sem, ki pričujem sam zase, in pričuje zame Oče, ki me je poslal.

8:19b.JOH.008.019 Reko mu tedaj: Kje je tvoj Oče? Jezus odgovori: Niti mene ne poznate niti Očeta mojega; ko bi mene poznali, poznali bi tudi Očeta mojega.

8:20b.JOH.008.020 Te besede je govoril pri zakladnici, učeč v templju; in nihče ga ni zgrabil, ker še ni bila prišla ura njegova.

8:21b.JOH.008.021 In Jezus jim zopet reče: Jaz odhajam, in iskali me boste in v grehu svojem umrjete. Kamor jaz grem, vi ne morete priti.

8:22b.JOH.008.022 Judje torej govore: Ali se sam umori, da pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti?

8:23b.JOH.008.023 In jim reče: Vi ste od zdolaj, jaz sem odzgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta.

8:24b.JOH.008.024 Zatorej sem vam rekel, da umrjete v grehih svojih; če namreč ne boste verovali, da sem jaz, umrjete v grehih svojih.

8:25b.JOH.008.025 Reko mu torej: Kdo si? Reče jim Jezus: To, kar vam že od začetka pravim.

8:26b.JOH.008.026 Mnogo imam o vas govoriti in soditi; ali ta, ki me je poslal, je resničen; in jaz govorim svetu to, kar sem od njega slišal.

8:27b.JOH.008.027 Niso pa spoznali, da jim je govoril o Očetu.

8:28b.JOH.008.028 Zato reče Jezus: Kadar boste povišali Sina človekovega, tedaj spoznate, da sem jaz in da sam od sebe ničesar ne delam, temuč kakor me je naučil Oče moj, to govorim.

8:29b.JOH.008.029 In ta, ki me je poslal, je z menoj; ni me pustil samega, zakaj jaz delam vsekdar to, kar je njemu pogodi.

8:30b.JOH.008.030 Ko je to govoril, jih je mnogo sprejelo vero vanj.

8:31b.JOH.008.031 Tedaj govori Jezus tistim Judom, ki so mu verovali: Če vi ostanete v besedi moji, bodete zares učenci moji,

8:32b.JOH.008.032 in spoznate resnico, in resnica vas osvobodi.

8:33b.JOH.008.033 Odgovore mu: Seme Abrahamovo smo in nikomur še nismo nikdar sužnjevali; kako praviš ti: Postanete svobodni?

8:34b.JOH.008.034 Jezus jim odgovori: Resnično, resnično vam pravim, da vsak, kdor dela greh, je suženj grehu.

8:35b.JOH.008.035 Suženj pa ne ostane v hiši vekomaj; sin ostane vekomaj.

8:36b.JOH.008.036 Če vas torej Sin osvobodi, bodete res svobodni.

8:37b.JOH.008.037 Vem, da ste seme Abrahamovo; ali gledate, kako bi me umorili, ker beseda moja nima mesta v vas.

8:38b.JOH.008.038 Jaz govorim, kar sem videl pri svojem Očetu; tudi vi torej delate, kar ste od svojega očeta slišali.

8:39b.JOH.008.039 Odgovore in mu reko: Oče naš je Abraham. Reče jim Jezus: Ko bi bili sinovi Abrahamovi, bi delali Abrahamova dela.

8:40b.JOH.008.040 Sedaj pa gledate, kako bi me umorili, človeka, ki sem vam povedal resnico, ki sem jo slišal od Boga: tega Abraham ni storil.

8:41b.JOH.008.041 Vi delate očeta svojega dela. Pa mu reko: Mi nismo iz nečistosti rojeni; enega Očeta imamo, Boga.

8:42b.JOH.008.042 Jezus jim reče: Ko bi bil Bog vaš Oče, bi ljubili mene, zakaj jaz sem od Boga izšel in prišel; nisem namreč sam od sebe prišel, temuč on me je poslal.

8:43b.JOH.008.043 Zakaj govora mojega ne umete? Ker ne morete moje besede poslušati.

8:44b.JOH.008.044 Vi ste iz očeta hudiča in želje očeta svojega hočete izpolnjevati. On je bil ubijalec ljudi od začetka, in na resnici ne stoji, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori iz lastnega, ker je lažnik in oče laži.

8:45b.JOH.008.045 Ker pa jaz govorim resnico, mi ne verujete.

8:46b.JOH.008.046 Kdo izmed vas me more dolžiti greha? Če pa resnico govorim, zakaj mi vi ne verujete?

8:47b.JOH.008.047 Kdor je iz Boga, posluša Božje besede; zato vi ne poslušate, ker niste iz Boga.

8:48b.JOH.008.048 Judje odgovore in mu reko: Ali ne pravimo prav, da si Samarijan in imaš zlega duha?

8:49b.JOH.008.049 Jezus odgovori: Jaz nimam zlega duha, ampak častim Očeta svojega; a vi me onečaščujete.

8:50b.JOH.008.050 Jaz pa ne iščem svoje slave; je eden, ki je išče in sodi.

8:51b.JOH.008.051 Resnično, resnično vam pravim: ako kdo ohrani besedo mojo, ne bo videl smrti vekomaj.

8:52b.JOH.008.052 Reko mu Judje: Sedaj smo spoznali, da imaš zlega duha. Abraham je umrl in proroki, a ti praviš: Ako kdo ohrani besedo mojo, ne okusi smrti vekomaj.

8:53b.JOH.008.053 Kaj si nemara ti večji od našega očeta Abrahama, ki je umrl? Tudi proroki so pomrli. Koga se ti sam delaš?

8:54b.JOH.008.054 Jezus odgovori: Če se jaz sam slavim, slava moja ni nič: Oče moj je, ki me slavi, o katerem vi pravite, da je vaš Bog;

8:55b.JOH.008.055 a niste ga spoznali, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, vam enak. Ali poznam ga in besedo njegovo izpolnjujem.

8:56b.JOH.008.056 Abraham, oče vaš, se je veselil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se je vzradoval.

8:57b.JOH.008.057 Reko mu torej Judje: Petdeset let še nimaš, in Abrahama si videl?

8:58b.JOH.008.058 Jezus jim reče: Resnično, resnično vam pravim: Preden je bil Abraham, sem jaz.Tedaj pograbijo za kamenje, da bi ga lučali vanj. Ali Jezus se skrije in odide iz templja.

8:59b.JOH.008.059 Tedaj pograbijo za kamenje, da bi ga lučali vanj. Ali Jezus se skrije in odide iz templja.

9

9:1b.JOH.009.001 In gredoč mimo, ugleda človeka, ki je bil slep od rojstva.

9:2b.JOH.009.002 In vprašajo ga učenci njegovi, rekoč: Rabi, kdo je grešil: ta ali roditelji njegovi, da se je slep rodil?

9:3b.JOH.009.003 Jezus odgovori: Grešil ni ne ta, ne roditelji njegovi, temuč da se razodenejo dela Božja na njem.

9:4b.JOH.009.004 Jaz moram delati dela tega, ki me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče ne bo mogel delati.

9:5b.JOH.009.005 Dokler sem na svetu, sem luč sveta.

9:6b.JOH.009.006 Rekši to, pljune na zemljo in napravi blato iz sline in pomaže z blatom slepcu oči

9:7b.JOH.009.007 in mu reče: Pojdi, umij se v kopeli Siloamu (kar se tolmači: Poslan). Odide torej in se umije, ter se vrne z vidom.

9:8b.JOH.009.008 A sosedje, in kateri so ga prej videli, da je bil berač, govore: Ni li ta, ki je sedel in prosjačil?

9:9b.JOH.009.009 Drugi pravijo: On je; drugi pa: Ni, le podoben mu je. Sam pravi: Jaz sem.

9:10b.JOH.009.010 Reko mu torej: Kako pa so se ti odprle oči?

9:11b.JOH.009.011 On odgovori: Človek, ki se imenuje Jezus, je napravil blato, in mi je pomazal oči in mi rekel: Pojdi v Siloam in umij se. Šel sem torej in se umil, in sem izpregledal.

9:12b.JOH.009.012 Reko mu: Kje je on? Reče: Ne vem.

9:13b.JOH.009.013 Peljejo ga k farizejem, tega, ki je bil nekdaj slep.

9:14b.JOH.009.014 Bila je pa sobota tisti dan, ko je Jezus naredil blato in mu odprl oči.

9:15b.JOH.009.015 Zdaj ga torej vprašujejo tudi farizeji, kako je izpregledal. On jim pa reče: Blato mi je dal na oči, in umil sem se in vidim.

9:16b.JOH.009.016 Tedaj reko nekateri izmed farizejev: Ta človek ni od Boga, ker sobote ne posvečuje. Drugi pravijo: Kako more človek grešnik take čudeže delati? In razpor je bil med njimi.

9:17b.JOH.009.017 Zopet reko slepcu: Kaj ti praviš o njem, ker ti je odprl oči? On pa reče: Prorok je.

9:18b.JOH.009.018 Judje torej niso verjeli, da je bil slep in da je izpregledal, dokler niso poklicali roditeljev tega, ki je izpregledal.

9:19b.JOH.009.019 In jih vprašajo, rekoč: Je li vaš ta sin, ki o njem pravite, da se je slep rodil? Kako pa sedaj vidi?

9:20b.JOH.009.020 Odgovore jim roditelji njegovi in reko: Vemo, da je ta sin naš in da se je slep rodil;

9:21b.JOH.009.021 kako pa sedaj vidi, ne vemo, ali kdo mu je oči odprl, tudi ne vemo. Njega vprašajte, leta ima, naj govori sam zase.

9:22b.JOH.009.022 To so rekli roditelji njegovi zato, ker so se bali Judov; zakaj Judje so se bili že dogovorili, naj se izobči iz shodnice, kdor bi ga pripoznal za Kristusa.

9:23b.JOH.009.023 Zato so roditelji njegovi rekli: Leta ima, njega vprašajte.

9:24b.JOH.009.024 Pokličejo torej drugič človeka, ki je bil slep, in mu reko: Daj Bogu čast! mi vemo, da je ta človek grešnik.

9:25b.JOH.009.025 On pa odgovori: Če je grešnik, ne vem; eno vem, da sem bil slep, in da sedaj vidim.

9:26b.JOH.009.026 Reko mu torej: Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?

9:27b.JOH.009.027 Odgovori jim: Saj sem vam že povedal, in niste slišali; čemu hočete zopet slišati? Ali hočete tudi vi postati njegovi učenci?

9:28b.JOH.009.028 Oni pa ga opsujejo in reko: Ti si njegov učenec; mi smo Mojzesovi učenci.

9:29b.JOH.009.029 Mi vemo, da je z Mojzesom govoril Bog; za tega pa ne vemo, odkod je.

9:30b.JOH.009.030 Človek odgovori in jim reče: To je pa res čudno, da vi ne veste, odkod je, in vendar mi je odprl oči!

9:31b.JOH.009.031 Vemo pa, da grešnikov Bog ne sliši, ampak če kdo časti Boga in izpolnjuje voljo njegovo, tega sliši.

9:32b.JOH.009.032 Od vekomaj se ni slišalo, da bi bil kdo odprl oči od rojstva slepemu.

9:33b.JOH.009.033 Ko ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.

9:34b.JOH.009.034 Odgovore in mu reko: Ves v grehih si se rodil, pa boš ti nas učil? In ga pahnejo ven.

9:35b.JOH.009.035 Jezus zasliši, da so ga vrgli ven, in ko ga najde, mu reče: Veruješ li v Sina Božjega?

9:36b.JOH.009.036 On odgovori in reče: In kdo je, Gospod, da bi veroval vanj?

9:37b.JOH.009.037 Jezus mu reče: Videl si ga, in ki s teboj govori, ta je.

9:38b.JOH.009.038 On pa reče: Verujem, Gospod! in ga moli.

9:39b.JOH.009.039 In Jezus veli: Na sodbo sem prišel jaz na ta svet, da izpregledajo, kateri ne vidijo, in kateri vidijo, da oslepe.

9:40b.JOH.009.040 In slišijo to izmed farizejev tisti, ki so bili ž njim, in mu reko: Ali smo tudi mi slepi?Jezus jim reče: Ko bi bili slepi, ne bi imeli greha; sedaj pa pravite: Vidimo; zato greh vaš ostaja.

9:41b.JOH.009.041 Jezus jim reče: Ko bi bili slepi, ne bi imeli greha; sedaj pa pravite: Vidimo; zato greh vaš ostaja.

10

10:1b.JOH.010.001 Resnično, resnično vam pravim: Kdor ne vhaja skozi vrata v ovčji hlev, ampak lazi drugod vanj, ta je tat in razbojnik.

10:2b.JOH.010.002 Kdor pa vhaja skozi vrata, ta je pastir ovac.

10:3b.JOH.010.003 Temu vratar odpira, in ovce poslušajo glas njegov, in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi na pašo.

10:4b.JOH.010.004 Ko vse ovce svoje izpusti, gre pred njimi, in ovce gredo za njim, ker poznajo glas njegov;

10:5b.JOH.010.005 a za tujcem ne gredo, temuč beže od njega, ker ne poznajo glasu tujcev.

10:6b.JOH.010.006 To priliko jim je povedal Jezus, ali oni niso razumeli, kaj bi bilo to, kar jim je pravil.

10:7b.JOH.010.007 Jezus jim torej zopet reče: Resnično, resnično vam pravim, da sem jaz vrata k ovcam.

10:8b.JOH.010.008 Vsi, kolikor jih je prišlo pred menoj, so tatje in razbojniki; ali ovce jih niso poslušale.

10:9b.JOH.010.009 Jaz sem vrata: skozi mene če kdo gre noter, bo zveličan, in bo hodil noter in ven in najde pašo.

10:10b.JOH.010.010 Tat ne pride, razen da krade in kolje in pokonča; jaz sem prišel, da imajo življenje in da imajo obilo.

10:11b.JOH.010.011 Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce.

10:12b.JOH.010.012 Najemnik pa, ki ni pastir, ki mu ovce niso lastne, vidi volka, da gre in zapusti ovce in zbeži, in volk trga in razganja ovce,

10:13b.JOH.010.013 on pa beži, ker je najemnik, in ne mara za ovce.

10:14b.JOH.010.014 Jaz sem dobri pastir, in poznam svoje in moje poznajo mene:

10:15b.JOH.010.015 kakor Oče mene pozna in jaz Očeta poznam; in življenje svoje dam za ovce.

10:16b.JOH.010.016 In imam še drugih ovac, ki niso iz tega hleva; tudi te moram pripeljati, in bodo poslušale moj glas, in bode ena čreda, eden pastir.

10:17b.JOH.010.017 Zato me Oče ljubi, ker jaz dam življenje svoje, da ga zopet vzamem.

10:18b.JOH.010.018 Nihče ga ne jemlje od mene, marveč jaz ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga zopet vzamem. To zapoved sem prejel od Očeta svojega.

10:19b.JOH.010.019 Med Judi nastane zopet razpor zavoljo teh besed.

10:20b.JOH.010.020 Mnogi izmed njih pa govore: Zlega duha ima in ob pamet je, kaj ga poslušate?

10:21b.JOH.010.021 Drugi pravijo: Te besede ne morejo prihajati od obsedenca; ali more zli duh slepcem odpirati oči?

10:22b.JOH.010.022 Bil pa je praznik posvečenja templja v Jeruzalemu, in bila je zima.

10:23b.JOH.010.023 In Jezus se je izprehajal v templju po lopi Salomonovi.

10:24b.JOH.010.024 Obstopijo ga torej Judje in mu reko: Doklej nas pustiš v negotovosti? Če si ti Kristus, povej nam naravnost!

10:25b.JOH.010.025 Odgovori jim Jezus: Povedal sem vam, pa ne verujete. Dela, ki jih jaz delam v imenu Očeta svojega, ta pričajo zame.

10:26b.JOH.010.026 Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac.

10:27b.JOH.010.027 Moje ovce poslušajo glas moj, in jaz jih poznam, in za menoj hodijo;

10:28b.JOH.010.028 in jaz jim dajem večno življenje, in nikdar se ne pogube, in nihče jih ne iztrga iz moje roke.

10:29b.JOH.010.029 Oče moj, ki mi jih je dal, je večji od vsega, in nihče jih ne more iztrgati iz roke Očeta mojega.

10:30b.JOH.010.030 Jaz in Oče sva eno.

10:31b.JOH.010.031 Judje zopet pograbijo za kamenje, da bi ga kamenali.

10:32b.JOH.010.032 Odgovori jim Jezus: Veliko dobrih del sem vam pokazal od Očeta svojega; za katero teh del me kamenate?

10:33b.JOH.010.033 Judje mu odgovore: Za dobro delo te ne kamenamo, ampak za kletvino, in ker se ti, ki si človek, delaš Boga.

10:34b.JOH.010.034 Jezus jim odgovori: Ni li pisano v zakonu vašem: „Jaz sem rekel: bogovi ste“?

10:35b.JOH.010.035 Če je imenoval bogove tiste, ki je prišel beseda Božja k njim, in pismo se ne more ovreči,

10:36b.JOH.010.036 zakaj pa meni, ki me je Oče posvetil in na svet poslal, pravite vi: Preklinjaš, ker sem rekel: Sin Božji sem?

10:37b.JOH.010.037 Ako ne delam del Očeta svojega, mi ne verujte;

10:38b.JOH.010.038 ako pa delam, čeprav meni ne verujete, vsaj delom verujte: da spoznate in verujete, da je Oče v meni in jaz v Očetu.

10:39b.JOH.010.039 In zopet poskušajo, da bi ga prijeli, ali umakne se jim izpod rok.

10:40b.JOH.010.040 In odide zopet na oni kraj Jordana, na mesto, kjer je prej Janez krščeval; in ostane tu.

10:41b.JOH.010.041 In mnogo jih pride k njemu; in pravijo: Janez res ni storil nobenega čudeža, ali karkoli je Janez povedal za tega, je bilo vse resnično.In mnogo jih je tu sprejelo vero vanj.

10:42b.JOH.010.042 In mnogo jih je tu sprejelo vero vanj.

11

11:1b.JOH.011.001 Bil je pa eden bolan, po imenu Lazar, iz Betanije, iz trga Marije in Marte, njene sestre.

11:2b.JOH.011.002 Marija, katere brat Lazar je bil bolan, pa je bila ta, ki je pomazilila Gospoda z mazilom in mu utrla noge z lasmi svojimi.

11:3b.JOH.011.003 Sestri torej pošljeta k njemu, rekoč: Gospod, glej, ki ga ti ljubiš, je bolan.

11:4b.JOH.011.004 Ko pa Jezus sliši, reče: Ta bolezen ni za smrt, marveč za slavo Božjo, da se Sin Božji po njej oslavi.

11:5b.JOH.011.005 Jezus je pa ljubil Marto in njeno sestro in Lazarja.

11:6b.JOH.011.006 Ko torej zasliši, da je bolan, tedaj ostane še dva dni na tistem mestu, kjer je bil.

11:7b.JOH.011.007 Potem šele veli učencem svojim: Pojdimo zopet v Judejo!

11:8b.JOH.011.008 Učenci mu reko: Rabi, ravnokar so te hoteli Judje s kamenjem posuti, pa pojdeš zopet tja?

11:9b.JOH.011.009 Jezus odgovori: Nima li dan dvanajst ur? Če kdo po dnevi hodi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta;

11:10b.JOH.011.010 če pa kdo po noči hodi, se spotakne, ker ni luči v njem.

11:11b.JOH.011.011 To je povedal, in potem reče: Lazar, prijatelj naš, je zaspal; pa grem, da ga prebudim.

11:12b.JOH.011.012 Reko mu torej učenci njegovi: Gospod, če je zaspal, ozdravi.

11:13b.JOH.011.013 Rekel pa je to Jezus o smrti njegovi; a oni so mislili, da pravi o navadnem spanju.

11:14b.JOH.011.014 Tedaj jim Jezus razločno pove: Lazar je umrl;

11:15b.JOH.011.015 in radujem se zavoljo vas, da nisem bil tam, da boste verovali; pa pojdimo k njemu.

11:16b.JOH.011.016 Tedaj reče Tomaž, ki se imenuje Dvojček, součencem: Pojdimo še mi, da umremo ž njim.

11:17b.JOH.011.017 Ko torej Jezus pride, ga najde že štiri dni ležečega v grobu.

11:18b.JOH.011.018 Bila je pa Betanija blizu Jeruzalema, kakih petnajst tečajev.

11:19b.JOH.011.019 In mnogo izmed Judov jih je bilo prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili po njunem bratu.

11:20b.JOH.011.020 Ko torej zasliši Marta, da prihaja Jezus, mu gre naproti; a Marija je doma sedela.

11:21b.JOH.011.021 Marta torej reče Jezusu: Gospod, ko bi bil ti tukaj, brat moj ne bi bil umrl.

11:22b.JOH.011.022 A tudi sedaj vem, karkoli poprosiš Boga, ti Bog da.

11:23b.JOH.011.023 Reče ji Jezus: Brat tvoj vstane.

11:24b.JOH.011.024 Marta mu reče: Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.

11:25b.JOH.011.025 Reče ji Jezus: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre;

11:26b.JOH.011.026 in vsak, kdor živi in veruje vame, ne umre vekomaj. Veruješ li to?

11:27b.JOH.011.027 Reče mu: Da, Gospod, verujem, da si ti Kristus, Sin Božji, ki je imel priti na svet.

11:28b.JOH.011.028 In rekši to, odide in pokliče skrivaj Marijo, sestro svojo, rekoč: Učenik je tu in te kliče.

11:29b.JOH.011.029 Ona pa, ko zasliši, hitro vstane in pride k njemu.

11:30b.JOH.011.030 Jezus namreč še ni bil prišel v trg, temuč je bil še na mestu, kjer ga je bila Marta srečala.

11:31b.JOH.011.031 Ko pa vidijo Judje, ki so bili ž njo v hiši in so jo tolažili, da je Marija hitro vstala in odšla, gredo za njo, misleč, da gre h grobu, da bi tam jokala.

11:32b.JOH.011.032 Ko torej pride Marija tja, kjer je Jezus, in ga ugleda, mu pade k nogam in mu reče: Gospod, ko bi bil ti tukaj, brat moj ne bi bil umrl.

11:33b.JOH.011.033 Jezus pa, ko jo vidi, da joka, in Judje, ki so prišli ž njo, da jokajo, se zgrozi v duhu in postane sam žalosten,

11:34b.JOH.011.034 in reče: Kam ste ga položili? Reko mu: Pridi in poglej!

11:35b.JOH.011.035 Jezus se razjoka.

11:36b.JOH.011.036 Judje tedaj reko: Glej, kako ga je ljubil!

11:37b.JOH.011.037 A nekateri izmed njih reko: Ali ni mogel on, ki je slepemu oči odprl, storiti, da bi tudi ta ne bil umrl?

11:38b.JOH.011.038 In Jezus se zopet zgrozi v sebi in pride h grobu. Bila je pa votlina in kamen je ležal na njej.

11:39b.JOH.011.039 Jezus veli: Vzdignite kamen! Marta, sestra rajnikova, mu reče: Gospod, že smrdi; zakaj štiri dni je že v grobu.

11:40b.JOH.011.040 Veli ji Jezus: Ali ti nisem rekel, da boš videla slavo Božjo, če veruješ?

11:41b.JOH.011.041 Tedaj odvalijo kamen, kjer je mrtvec ležal. A Jezus povzdigne oči kvišku in reče: Oče, zahvaljujem te, da si me uslišal.

11:42b.JOH.011.042 Pa jaz sem vedel, da me vsekdar poslušaš; toda zaradi ljudstva, ki okoli stoji, sem to rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.

11:43b.JOH.011.043 In ko je to rekel, zakliče z močnim glasom: Lazar, pridi ven!

11:44b.JOH.011.044 In mrtvec izide, povezan na nogah in rokah s povoji, in njegov obraz je bil obvezan s prtom. Veli jim Jezus: Razvežite ga in pustite, naj odide.

11:45b.JOH.011.045 Tedaj jih je veliko izmed Judov, ki so bili prišli k Mariji in so videli, kaj je Jezus storil, sprejelo vero vanj.

11:46b.JOH.011.046 A nekateri izmed njih odidejo k farizejem in jim povedo, kaj je storil Jezus.

11:47b.JOH.011.047 Višji duhovniki in farizeji torej skličejo veliki zbor in reko: Kaj čemo storiti? kajti ta človek dela veliko čudežev.

11:48b.JOH.011.048 Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj; in pridejo Rimljani in nam vzemo i zemljo i narod.

11:49b.JOH.011.049 A eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim reče: Vi ničesar ne veste,

11:50b.JOH.011.050 in tudi ne premišljate, da je bolje za vas, če eden človek umre za ljudstvo, nego da bi ves narod poginil.

11:51b.JOH.011.051 Tega pa ni rekel sam od sebe, temuč, ker je bil tisto leto veliki duhovnik, je prorokoval, da ima Jezus umreti za narod;

11:52b.JOH.011.052 in ne samo za ta narod, ampak da tudi razkropljene otroke Božje zbere v eno.

11:53b.JOH.011.053 Od tega dne torej se posvetujejo, kako naj ga umore.

11:54b.JOH.011.054 Jezus pa ni hodil več očitno med Judi, temuč se je umaknil odtod v kraj blizu puščave, k mestu, ki se imenuje Efraim; in tu je prebival z učenci svojimi.

11:55b.JOH.011.055 Bila je pa blizu Velika noč Judov; in veliko jih gre iz dežele gori v Jeruzalem pred Veliko nočjo, da se očistijo.

11:56b.JOH.011.056 Iščejo tedaj Jezusa in se pogovarjajo med seboj, stoječ v templju: Kaj se vam zdi? Gotovo ne pride na praznik?Izdali pa so višji duhovniki in farizeji zapoved, če kdo zve, kje je, naj to naznani, da bi ga zgrabili.

11:57b.JOH.011.057 Izdali pa so višji duhovniki in farizeji zapoved, če kdo zve, kje je, naj to naznani, da bi ga zgrabili.

12

12:1b.JOH.012.001 Šest dni pred Veliko nočjo pa Pride Jezus v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki je bil umrl in ga je Jezus obudil iz mrtvih.

12:2b.JOH.012.002 In napravijo mu tu večerjo; in Marta je stregla, Lazar pa je bil eden med temi, ki so ž njim sedeli za mizo.

12:3b.JOH.012.003 Marija pa vzame libro nardovega mazila, pravega in dragocenega, in pomazili noge Jezusove in mu jih otre z lasmi svojimi; in hiša se napolni z duhom mazila.

12:4b.JOH.012.004 Toda Juda Simonov Iškariot, eden učencev njegovih, ki ga je imel izdati, reče:

12:5b.JOH.012.005 Zakaj se ni prodalo to mazilo za tristo denarjev in dalo ubogim?

12:6b.JOH.012.006 To pa je rekel, ne ker ga je bila skrb za uboge, ampak ker je bil tat in je imel mošnjo in nosil, kar so metali vanjo.

12:7b.JOH.012.007 Jezus pa reče: Pusti jo; za dan pogreba mojega je to prihranila.

12:8b.JOH.012.008 Kajti uboge imate vsekdar pri sebi, a mene nimate vsekdar.

12:9b.JOH.012.009 Zvedelo je pa preprosto ljudstvo izmed Judov, da je tukaj, ter pridejo ne samo zaradi Jezusa, ampak da bi tudi videli Lazarja, ki ga je bil obudil iz mrtvih.

12:10b.JOH.012.010 Višji duhovniki pa se posvetujo, da bi tudi Lazarja umorili;

12:11b.JOH.012.011 ker so mnogi izmed Judov hodili tja zavoljo njega in so sprejemali vero v Jezusa.

12:12b.JOH.012.012 Drugi dan zasliši velika množica, ki je bila prišla na praznik, da gre Jezus v Jeruzalem.

12:13b.JOH.012.013 In vzemo palmove veje in mu pridejo naproti in vpijejo: Hosana! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem, kralj Izraelov!

12:14b.JOH.012.014 In Jezus dobi osliča in sede nanj, kakor je pisano:

12:15b.JOH.012.015 „Ne boj se, hči sionska! glej, kralj tvoj gre, sedeč na žrebetu osličjem.“

12:16b.JOH.012.016 Tega učenci njegovi izprva niso razumeli, ampak ko je bil Jezus oslavljen, tedaj so se spomnili, da je bilo to pisano za njega in da so mu to storili.

12:17b.JOH.012.017 Ljudstvo torej, ki je bilo ž njim, ko je Lazarja poklical iz groba in ga obudil iz mrtvih, je pričevalo o njem.

12:18b.JOH.012.018 Zato mu je tudi množica prišla naproti, ker so slišali, da je storil ta čudež.

12:19b.JOH.012.019 Farizeji reko tedaj med seboj: Vidite, da nič ne opravite! Glej, ves svet leti za njim.

12:20b.JOH.012.020 Bili so pa nekateri Grki med tistimi, ki so prihajali, da bi molili o prazniku.

12:21b.JOH.012.021 Ti torej pristopijo k Filipu, ki je bil iz Betsaide Galilejske, in ga zaprosijo, rekoč: Gospod, Jezusa bi radi videli.

12:22b.JOH.012.022 Filip gre in pove to Andreju, in Andrej in Filip povesta Jezusu.

12:23b.JOH.012.023 Jezus pa jima odgovori, rekoč: Prišla je ura, da bi bil oslavljen Sin človekov.

12:24b.JOH.012.024 Resnično, resnično vam pravim: Pšenično zrno, če pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi veliko sadu.

12:25b.JOH.012.025 Kdor ljubi dušo svojo, jo izgubi; a kdor sovraži dušo svojo na tem svetu, jo ohrani za večno življenje.

12:26b.JOH.012.026 Ako mi hoče kdo služiti, naj gre za menoj; in kjer sem jaz, tam bo tudi služabnik moj; in če kdo meni služi, njega počasti Oče.

12:27b.JOH.012.027 Sedaj je duša moja žalostna, in kaj hočem reči? Oče, reši me iz te ure! Toda prav zato sem prišel v to uro.

12:28b.JOH.012.028 Oče, oslavi ime svoje! Tedaj se oglasi glas z neba: Oslavil sem ga, in zopet ga oslavim.

12:29b.JOH.012.029 Ljudstvo torej, ki je zraven stalo in je to slišalo, pravi, da je zagrmelo. Drugi pravijo: Angel mu je govoril.

12:30b.JOH.012.030 Jezus odgovori in reče: Ne zaradi mene je prišel ta glas, ampak zavoljo vas.

12:31b.JOH.012.031 Zdaj je sodba tega sveta; zdaj bo vojvoda tega sveta vržen ven.

12:32b.JOH.012.032 In jaz, kadar bom povišan od zemlje, vse potegnem k sebi.

12:33b.JOH.012.033 To je pa pravil, da naznači, s kakšno smrtjo mu je umreti.

12:34b.JOH.012.034 Ljudstvo mu torej odgovori: Mi smo slišali iz zakona, da Kristus ostane vekomaj, in kako praviš ti, da mora biti povišan Sin človekov? Kdo je ta Sin človekov?

12:35b.JOH.012.035 Jezus jim torej reče: Še malo časa je luč med vami. Hodite, dokler imate luč, da vas ne objame tema; in kdor po temi hodi, ne ve, kam gre.

12:36b.JOH.012.036 Dokler imate luč, verujte v luč, da postanete sinovi luči. To je Jezus povedal, in je odšel in se skril pred njimi.

12:37b.JOH.012.037 In dasi je toliko čudežev storil vpričo njih, niso verovali vanj,

12:38b.JOH.012.038 da se izpolni beseda Izaija proroka, ki jo je rekel: „Gospod, kdo je veroval našemu poročilu? in rama Gospodova komu se je razodela?“

12:39b.JOH.012.039 Verovati pa zato niso mogli, ker je zopet rekel Izaija:

12:40b.JOH.012.040 „Oslepil jim je oči in zakrknil jim je srce, da ne bi z očmi videli in s srcem umeli in se izpreobrnili, in jaz bi jih ozdravil.“

12:41b.JOH.012.041 To je rekel Izaija, ko je videl slavo njegovo in je govoril o njem.

12:42b.JOH.012.042 Vendar so pa tudi mnogi izmed prvakov verovali vanj, toda zaradi farizejev niso priznavali, da ne bi bili izobčeni iz shodnice.

12:43b.JOH.012.043 Kajti ljubili so slavo pri ljudeh bolj nego slavo pri Bogu.

12:44b.JOH.012.044 Jezus pa zakliče in reče: Kdor veruje v mene, veruje ne v mene, marveč v tega, ki me je poslal.

12:45b.JOH.012.045 In kdor vidi mene, vidi tega, ki me je poslal.

12:46b.JOH.012.046 Jaz Luč sem prišel na svet, da ne ostane v temi nihče, kdor veruje v mene.

12:47b.JOH.012.047 In če kdo sliši moje besede in jih ne hrani, jaz ga ne sodim; zakaj nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da zveličam svet.

12:48b.JOH.012.048 Kdor zaničuje mene in ne sprejema besed mojih, ima svojega sodnika: beseda, ki sem jo govoril, ona ga bo sodila v poslednji dan.

12:49b.JOH.012.049 Kajti jaz nisem sam od sebe govoril, temuč Oče, ki me je poslal, on mi je dal zapoved, kaj naj povem in kaj naj govorim.In vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je Oče rekel.

12:50b.JOH.012.050 In vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je Oče rekel.

13

13:1b.JOH.013.001 Pred praznikom velikonočnim pa, ko je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da prejde s tega sveta k Očetu: ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca.

13:2b.JOH.013.002 In pri večerji, ko je že bil hudič Judu Simonovemu Iškariotu dal v srce, naj ga izda,

13:3b.JOH.013.003 vstane Jezus, vedoč, da mu je dal Oče vse v roke, in da je od Boga izšel in k Bogu gre,

13:4b.JOH.013.004 od večerje in sleče oblačilo in vzame prt ter se opaše.

13:5b.JOH.013.005 Potem vlije vode v medenico in začne umivati učencem noge in otirati s prtom, ki je bil ž njim opasan.

13:6b.JOH.013.006 Pride torej k Simonu Petru. On mu reče: Gospod, ti mi boš umival noge?

13:7b.JOH.013.007 Jezus odgovori in mu reče: Kar jaz delam, ti sedaj ne veš, ali zvedel boš potem.

13:8b.JOH.013.008 Reče mu Peter: Ne boš mi umival nog, na vekomaj ne! Odgovori mu Jezus: Če te ne umijem, nimaš deleža z menoj.

13:9b.JOH.013.009 Reče mu Simon Peter: Gospod, ne samo nog mojih, ampak tudi roke in glavo!

13:10b.JOH.013.010 Reče mu Jezus: Kdor je bil v kopeli umit, ne potrebuje, samo da si noge umije, sicer je ves čist; in vi ste čisti, ali ne vsi.

13:11b.JOH.013.011 Poznal je namreč izdajalca svojega; zato je rekel: Niste vsi čisti.

13:12b.JOH.013.012 Ko jim je torej umil noge in je vzel oblačilo svoje, sede zopet za mizo in jim reče: Veste li, kaj sem vam storil?

13:13b.JOH.013.013 Vi me zovete: Učenik in Gospod, in prav pravite; kajti to tudi sem.

13:14b.JOH.013.014 Če sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste dolžni tudi vi drug drugemu umivati noge.

13:15b.JOH.013.015 Zgled sem vam dal namreč, da tudi vi delajte tako, kakor sem vam jaz storil.

13:16b.JOH.013.016 Resnično, resnično vam pravim: Hlapec ni večji od gospodarja svojega, tudi poslanec ni večji nego tisti, ki ga je poslal.

13:17b.JOH.013.017 Ako to veste, blagor vam, če to delate.

13:18b.JOH.013.018 Ne govorim o vseh vas; jaz vem, katere sem izvolil. Ali izpolniti se mora pismo: „Ta, ki jé z menoj kruh, je vzdignil peto svojo zoper mene.“

13:19b.JOH.013.019 Že sedaj vam to pravim, preden se je zgodilo, da verujete, kadar se zgodi, da sem jaz.

13:20b.JOH.013.020 Resnično, resnično vam pravim: Kdor ga sprejme, kogarkoli pošljem, sprejme mene; kdor pa sprejme mene, sprejme tega, ki me je poslal.

13:21b.JOH.013.021 Ko je Jezus to povedal, se razžalosti v duhu, ter zatrdi in reče: Resnično, resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda.

13:22b.JOH.013.022 Učenci se tedaj spogledujejo med seboj, pomišljujoč, o katerem pravi.

13:23b.JOH.013.023 Slonel je pa za mizo na naročju Jezusovem eden učencev njegovih, ki ga je Jezus ljubil.

13:24b.JOH.013.024 Simon Peter torej namigne temu in mu reče: Povej nam, kdo je, o katerem pravi.

13:25b.JOH.013.025 On se nasloni, kakor je, Jezusu na prsi ter mu reče: Gospod, kdo je?

13:26b.JOH.013.026 Jezus odgovori: Ta je, ki mu grižljaj omočim in podam. Omočivši torej grižljaj, ga vzame in poda Judu Simonovemu Iškariotu.

13:27b.JOH.013.027 In za grižljajem - tedaj vnide vanj satan. Jezus mu torej veli: Kar delaš, stori hitro.

13:28b.JOH.013.028 Tega pa ni razumel nobeden za mizo sedečih, čemu mu je to rekel.

13:29b.JOH.013.029 Nekateri so namreč mislili, ker je Juda mošnjo imel, da mu Jezus pravi: Nakupi, kar nam je treba za praznik: ali da naj dá kaj ubogim.

13:30b.JOH.013.030 Vzemši torej grižljaj, odide takoj; bila je pa noč.

13:31b.JOH.013.031 Ko je torej odšel, reče Jezus: Sedaj je Sin človekov oslavljen, in Bog je oslavljen v njem.

13:32b.JOH.013.032 Če je Bog oslavljen v njem, ga tudi Bog oslavi v sebi, in precej ga oslavi.

13:33b.JOH.013.033 Otročiči, še malo časa sem z vami. Iskali me boste, a kakor sem Judom povedal: kamor jaz grem, vi ne morete priti, tako pravim sedaj tudi vam.

13:34b.JOH.013.034 Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj.

13:35b.JOH.013.035 V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.

13:36b.JOH.013.036 Reče mu Simon Peter: Gospod, kam greš? Jezus odgovori: Kamor grem, ne moreš zdaj iti za menoj; pozneje pa pojdeš za menoj.

13:37b.JOH.013.037 Reče mu Peter: Gospod, zakaj ne morem sedaj iti za teboj? Življenje svoje dam zate.Jezus odgovori: Življenje svoje daš zame? Resnično, resnično ti pravim: Petelin ne zapoje, dokler me trikrat ne zatajiš.

13:38b.JOH.013.038 Jezus odgovori: Življenje svoje daš zame? Resnično, resnično ti pravim: Petelin ne zapoje, dokler me trikrat ne zatajiš.

14

14:1b.JOH.014.001 Ne bodi vam srce plašno. Verujte v Boga, tudi v mene verujte.

14:2b.JOH.014.002 V hiši Očeta mojega je veliko prebivališč. Če bi ne bilo, bi vam bil povedal; kajti grem pripravljat vam prostora!

14:3b.JOH.014.003 In ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.

14:4b.JOH.014.004 In kam jaz grem, veste, tudi pot veste.

14:5b.JOH.014.005 Reče mu Tomaž: Gospod, ne vemo, kam greš, in kako moremo vedeti pot?

14:6b.JOH.014.006 Veli mu Jezus: Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni.

14:7b.JOH.014.007 Ko bi bili mene spoznali, bi poznali tudi Očeta mojega. In odsihdob ga poznate, in videli ste ga.

14:8b.JOH.014.008 Reče mu Filip: Gospod, pokaži nam Očeta, in dosti je nam.

14:9b.JOH.014.009 Jezus mu dé: Toliko časa sem z vami, in nisi me spoznal, Filip? Kdor je mene videl, je videl Očeta; in kako ti praviš: Pokaži nam Očeta?

14:10b.JOH.014.010 Ne veruješ li, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki jih vam jaz pravim, ne govorim sam od sebe, ampak Oče, ki v meni prebiva, on vrši dela svoja.

14:11b.JOH.014.011 Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa ne, verujte mi vsaj zavoljo teh del.

14:12b.JOH.014.012 Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje v mene, bo tudi on vršil dela, ki jih jaz delam, in bo vršil še večja od teh: kajti jaz grem k Očetu.

14:13b.JOH.014.013 In karkoli boste prosili v mojem imenu, to bom storil, da bo oslavljen Oče v Sinu.

14:14b.JOH.014.014 Če boste kaj prosili v mojem imenu, jaz bom storil.

14:15b.JOH.014.015 Ako me ljubite, boste izpolnjevali zapovedi moje.

14:16b.JOH.014.016 In jaz bom prosil Očeta, in drugega Tolažnika vam dá, da ostane z vami vekomaj,

14:17b.JOH.014.017 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ga tudi ne pozna; vi ga pa poznate, ker pri vas prebiva, in bode v vas.

14:18b.JOH.014.018 Ne pustim vas sirot, pridem k vam.

14:19b.JOH.014.019 Še malo, in svet me več ne bo videl, a vi me boste videli: ker jaz živim, boste tudi vi živeli.

14:20b.JOH.014.020 Tisti dan spoznate, da sem jaz v Očetu svojem, in vi v meni, in jaz v vas.

14:21b.JOH.014.021 Kdor ima zapovedi moje in jih izpolnjuje, on je ta, ki me ljubi; kdor pa mene ljubi, ga bo ljubil Oče moj, in jaz ga bom ljubil in mu razodenem sebe.

14:22b.JOH.014.022 Reče mu Juda (ne Iškariot): Gospod, kaj se je zgodilo, da hočeš sebe razodeti nam in ne svetu?

14:23b.JOH.014.023 Jezus odgovori in mu reče: Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval besedo mojo, in Oče moj ga bo ljubil, in k njemu pridemo in prebivališče si napravimo pri njem.

14:24b.JOH.014.024 Kdor me ne ljubi, mojih besed ne izpolnjuje; in beseda, ki jo slišite, ni moja, marveč Očeta, ki me je poslal.

14:25b.JOH.014.025 To sem vam govoril, dokler sem z vami.

14:26b.JOH.014.026 Tolažnik [Ali: Pomočnik, Besednik, Odvetnik.] pa, sveti Duh, ki ga pošlje Oče v imenu mojem, on vas bo vse učil in vas spominjal vsega, kar sem vam povedal.

14:27b.JOH.014.027 Mir vam zapuščam, mir svoj vam dajem; ne dajem vam jaz, kakor daje svet. Ne bodi vam srce plašno in boječe.

14:28b.JOH.014.028 Slišali ste, da sem vam jaz rekel: Grem, a zopet pridem k vam. Ko bi me ljubili, bi se veselili, da grem k Očetu; kajti Oče je večji od mene.

14:29b.JOH.014.029 In sedaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, kadar se zgodi.

14:30b.JOH.014.030 Ne bom veliko več govoril z vami: prihaja namreč vojvoda tega sveta, a na meni nima ničesar;ampak da svet spozna, da ljubim Očeta, in kakor mi je Oče zapovedal, tako delam. Vstanite, pojdite odtod!

14:31b.JOH.014.031 ampak da svet spozna, da ljubim Očeta, in kakor mi je Oče zapovedal, tako delam. Vstanite, pojdite odtod!

15

15:1b.JOH.015.001 Jaz sem prava trta, in Oče moj je vinogradnik.

15:2b.JOH.015.002 Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odreže; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da bo rodila več sadu.

15:3b.JOH.015.003 Vi ste že čisti zavoljo besede, ki sem vam jo govoril.

15:4b.JOH.015.004 Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti: tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.

15:5b.JOH.015.005 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostaja v meni in jaz v njem, ta rodi veliko sadu: zakaj brez mene ne morete ničesar storiti.

15:6b.JOH.015.006 Ako kdo ne ostane v meni, bo vržen ven kakor mladika in se posuši: in zbero jih in vržejo na ogenj, in goré.

15:7b.JOH.015.007 Če ostanete v meni in besede moje ostanejo v vas: prosite, karkoli hočete, in se vam zgodi.

15:8b.JOH.015.008 S tem se bo oslavil Oče moj, da obrodite veliko sadu, in tako bodete moji učenci.

15:9b.JOH.015.009 Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz ljubil vas: ostanite v tej moji ljubezni.

15:10b.JOH.015.010 Če boste izpolnjevali zapovedi moje, ostanete v ljubezni moji; kakor sem jaz izpolnil zapovedi Očeta svojega in ostajam v ljubezni njegovi.

15:11b.JOH.015.011 To sem vam povedal, da moja radost ostane v vas in da se vaša radost dopolni.

15:12b.JOH.015.012 Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.

15:13b.JOH.015.013 Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo dá življenje svoje za prijatelje svoje.

15:14b.JOH.015.014 Vi ste prijatelji moji, ako delate, kar vam ukazujem.

15:15b.JOH.015.015 Ne imenujem vas več hlapcev, ker hlapec ne ve, kaj dela gospodar njegov; toda vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam oznanil vse, kar sem slišal od Očeta svojega.

15:16b.JOH.015.016 Niste izvolili vi mene, temuč jaz sem izvolil vas, in postavil sem vas, da greste in obrodite sad in da sad vaš ostane: da vam dá Oče, karkoli ga boste prosili v mojem imenu.

15:17b.JOH.015.017 To vam zapovedujem, da se ljubite med seboj.

15:18b.JOH.015.018 Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil nego vas.

15:19b.JOH.015.019 Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, temuč sem vas jaz odbral iz sveta, zato vas svet sovraži.

15:20b.JOH.015.020 Spominjajte se besede, ki sem jo vam jaz rekel: Hlapec ni večji od gospodarja svojega. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas; če so mojo besedo ohranili, ohranijo tudi vašo.

15:21b.JOH.015.021 Ali to vse vam bodo delali zavoljo imena mojega, ker ne poznajo tega, ki me je poslal.

15:22b.JOH.015.022 Ko ne bi bil prišel in jim ne bi bil govoril, ne bi imeli greha; sedaj pa nimajo izgovora za greh svoj.

15:23b.JOH.015.023 Kdor mene sovraži, sovraži tudi Očeta mojega.

15:24b.JOH.015.024 Ko ne bi bil storil med njimi del, ki jih nihče drugi ni storil, ne bi imeli greha; sedaj so pa videli in sovražili mene in tudi Očeta mojega.

15:25b.JOH.015.025 Ali to se godi, da se izpolni beseda, ki je pisana v njih postavi: „Sovražili so me brez vzroka“.

15:26b.JOH.015.026 Kadar pa pride Tolažnik, ki ga vam pošljem od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, on bo pričeval zame;pa tudi vi pričujete, ker ste od začetka z menoj.

15:27b.JOH.015.027 pa tudi vi pričujete, ker ste od začetka z menoj.

16

16:1b.JOH.016.001 To sem vam povedal, da se ne pohujšate.

16:2b.JOH.016.002 Izobčijo vas iz shodnic; pride celo ura, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da s tem opravlja službo Bogu.

16:3b.JOH.016.003 In to vam bodo delali, ker niso spoznali Očeta, ne mene.

16:4b.JOH.016.004 Ali to sem vam povedal, da bi se, kadar ta ura pride, spomnili tega, da sem vam jaz to rekel. Tega pa vam od začetka nisem povedal, ker sem še bil z vami.

16:5b.JOH.016.005 A sedaj grem k temu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš?

16:6b.JOH.016.006 Temuč ker sem vam to povedal, je vam žalost napolnila srce.

16:7b.JOH.016.007 Ali jaz vam pravim resnico: Bolje vam je, da jaz odidem. Zakaj, če ne odidem, ne pride Tolažnik k vam; če pa odidem, ga pošljem k vam.

16:8b.JOH.016.008 In ko on pride, bo prepričeval svet o grehu in pravičnosti in sodbi;

16:9b.JOH.016.009 o grehu namreč, ker ne verujejo v mene;

16:10b.JOH.016.010 o pravičnosti pa, ker grem k Očetu, in me ne boste več videli;

16:11b.JOH.016.011 o sodbi pa, ker je vojvoda tega sveta obsojen.

16:12b.JOH.016.012 Še veliko vam imam povedati, sedaj pa ne morete tega nositi.

16:13b.JOH.016.013 Kadar pa on pride, Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico; ne bo namreč govoril sam od sebe, temuč kar bo slišal, bo govoril, in oznanjeval vam bo prihodnje reči.

16:14b.JOH.016.014 On bo mene oslavil, ker od mojega vzame in vam oznani.

16:15b.JOH.016.015 Vse, karkoli ima Oče, je moje; zato sem rekel, da vzame od mojega in vam oznani.

16:16b.JOH.016.016 Malo, in ne boste me več videli, in zopet malo, in boste me videli.

16:17b.JOH.016.017 Tedaj reko nekateri učencev njegovih med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli, in zopet malo, in boste me videli, in: Grem k Očetu.

16:18b.JOH.016.018 Govore torej: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj pravi.

16:19b.JOH.016.019 Jezus pa spozna, da ga hočejo vprašati, in jim reče: Ali se zato poprašujete med seboj, da sem rekel: Malo, in ne boste me videli, in zopet malo, in boste me videli?

16:20b.JOH.016.020 Resnično, resnično vam pravim, da boste jokali vi in plakali, a svet se bo radoval; vi pa bodete žalostni, ali žalost vaša se premeni v radost.

16:21b.JOH.016.021 Žena, kadar rodi, ima žalost, ker je prišla njena ura; toda ko porodi dete, se ne spominja več bridkosti od veselja, da se je rodil človek na svet.

16:22b.JOH.016.022 Tako tudi vas sedaj objemlje žalost; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne odvzame nihče.

16:23b.JOH.016.023 In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično, resnično vam pravim: Karkoli boste Očeta prosili, dá vam v imenu mojem.

16:24b.JOH.016.024 Doslej niste ničesar prosili v imenu mojem. Prosíte in prejmete, da bo radost vaša dopolnjena.

16:25b.JOH.016.025 To sem vam povedal v prilikah; ali pride ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, temuč vam bom odkrito oznanjeval o Očetu.

16:26b.JOH.016.026 Tisti dan boste v imenu mojem prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas.

16:27b.JOH.016.027 Zakaj Oče sam vas ljubi, ker ste vi mene ljubili in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga.

16:28b.JOH.016.028 Izšel sem od Očeta in prišel sem na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu.

16:29b.JOH.016.029 Reko mu učenci njegovi: Glej, sedaj odkrito govoriš in ne praviš nobene prilike.

16:30b.JOH.016.030 Sedaj vemo, da veš vse in ti ni treba, da bi te kdo vpraševal. Po tem verujemo, da si od Boga izšel.

16:31b.JOH.016.031 Odgovori jim Jezus: Ali sedaj verujete?

16:32b.JOH.016.032 Glej, pride ura, in že je prišla, da se razkropite vsak na svojo stran in mene pustite samega; a nisem sam, ker je Oče z menoj.To sem vam povedal, da imate mir v meni. Na svetu imate bridkost; ali srčni bodite, jaz sem svet premagal.

16:33b.JOH.016.033 To sem vam povedal, da imate mir v meni. Na svetu imate bridkost; ali srčni bodite, jaz sem svet premagal.

17

17:1b.JOH.017.001 To je povedal Jezus ter povzdigne oči k nebu in reče: Oče, ura je prišla; oslavi Sina svojega, da tudi Sin tvoj tebe oslavi;

17:2b.JOH.017.002 kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da dá večno življenje vsem, ki si mu jih dal.

17:3b.JOH.017.003 Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.

17:4b.JOH.017.004 Jaz sem te oslavil na zemlji; delo sem dokončal, ki si mi ga dal, da ga storim:

17:5b.JOH.017.005 in zdaj oslavi ti, Oče, mene sam pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.

17:6b.JOH.017.006 Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, in meni si jih dal, in besedo tvojo so ohranili.

17:7b.JOH.017.007 Sedaj vedo, da je vse, karkoli si mi dal, od tebe:

17:8b.JOH.017.008 kajti besede, ki si jih meni dal, sem dal njim; in oni so jih sprejeli in spoznali resnično, da sem od tebe izšel, in so verovali, da si me ti poslal.

17:9b.JOH.017.009 Jaz prosim zanje; ne prosim za svet, ampak za te, ki si mi jih dal, ker so tvoji;

17:10b.JOH.017.010 in vse moje je tvoje, in tvoje je moje; in oslavljen sem v njih.

17:11b.JOH.017.011 In nisem več na svetu, a ti so na svetu; jaz pa grem k tebi. Oče sveti! ohrani jih v imenu svojem, katere si mi dal, da bodo eno, kakor mi.

17:12b.JOH.017.012 Dokler sem bil ž njimi, sem jih varoval v imenu tvojem; katere si mi dal, sem ohranil, in nobeden izmed njih ni poginil, razen sin pogube, da se izpolni pismo.

17:13b.JOH.017.013 Sedaj pa grem k tebi, in to govorim na svetu, da imajo radost mojo dopolnjeno v sebi.

17:14b.JOH.017.014 Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.

17:15b.JOH.017.015 Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega.

17:16b.JOH.017.016 Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.

17:17b.JOH.017.017 Posveti jih v resnici: tvoja beseda je resnica.

17:18b.JOH.017.018 Kakor si mene poslal na svet, sem poslal tudi jaz nje na svet;

17:19b.JOH.017.019 in zanje sam sebe posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici.

17:20b.JOH.017.020 Ne prosim pa samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali v mene:

17:21b.JOH.017.021 da bodo vsi eno; kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, da bi svet veroval, da si me ti poslal.

17:22b.JOH.017.022 In jaz sem slavo, ki si jo meni dal, dal njim, da bodo eno, kakor smo mi eno.

17:23b.JOH.017.023 Jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma združeni v eno, in da spozna svet, da si me ti poslal in si jih ljubil, kakor si mene ljubil.

17:24b.JOH.017.024 Oče, katere si mi dal, hočem, kjer sem jaz, da bodo tudi oni z menoj, da vidijo mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta.

17:25b.JOH.017.025 Oče pravični! svet tebe ni spoznal, a jaz sem te spoznal, in ti so spoznali, da si me ti poslal;in oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bode ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.

17:26b.JOH.017.026 in oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bode ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.

18

18:1b.JOH.018.001 Rekši to, gre Jezus z učenci svojimi iz mesta čez potok Cedron, kjer je bil vrt, in nanj krenejo on in učenci njegovi.

18:2b.JOH.018.002 Vedel je pa tudi Juda, njegov izdajalec, o tem kraju, ker je pogostoma Jezus tja zahajal z učenci svojimi.

18:3b.JOH.018.003 Juda torej vzame trumo in služabnike od višjih duhovnikov in farizejev in pride tja s svetilnicami in baklami in orožjem.

18:4b.JOH.018.004 Jezus pa, ker je vedel vse, kaj nad njega pride, jim gre naproti in reče: Koga iščete?

18:5b.JOH.018.005 Odgovore mu: Jezusa Nazarečana. Jezus jim reče: Jaz sem. Stal je pa ž njimi tudi Juda, izdajalec njegov.

18:6b.JOH.018.006 Ko jim je torej rekel: Jaz sem, stopijo nazaj in padejo na tla.

18:7b.JOH.018.007 Vpraša jih torej zopet: Koga iščete? Oni pa reko: Jezusa Nazarečana.

18:8b.JOH.018.008 Jezus odgovori: Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite, da ti odidejo.

18:9b.JOH.018.009 Da se izpolni beseda, ki jo je bil rekel: Nobenega nisem izgubil izmed teh, ki si mi jih dal.

18:10b.JOH.018.010 A Simon Peter je imel meč; izdere ga torej in udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka desno uho. Hlapcu pa je bilo ime Malh.

18:11b.JOH.018.011 Jezus pa reče Petru:Vtakni meč svoj v nožnico. Ali naj ne pijem keliha, ki mi ga je dal Oče?

18:12b.JOH.018.012 Tedaj zgrabijo vojaki in tisočnik in služabniki Judov Jezusa in ga zvežejo;

18:13b.JOH.018.013 in peljejo ga najprej k Anu; bil je namreč tast Kajfov, ki je bil tisto leto veliki duhovnik.

18:14b.JOH.018.014 Bil je pa Kajfa tisti, ki je bil Judom nasvetoval, da je bolje, da umre eden človek za ljudstvo.

18:15b.JOH.018.015 Za Jezusom pa je šel Simon Peter in neki drugi učenec. Ta učenec pa je bil znan z velikim duhovnikom, ter vnide z Jezusom na dvorišče velikega duhovnika.

18:16b.JOH.018.016 Peter pa je stal zunaj pri vratih. Tedaj gre ven drugi učenec, znanec velikega duhovnika, in se pomeni z vratarico in pripelje Petra noter.

18:17b.JOH.018.017 Dekla vratarica reče torej Petru. Ali nisi tudi ti izmed učencev tega človeka? On pa reče: Nisem.

18:18b.JOH.018.018 A hlapci in služabniki so bili zanetili ogenj, ker je bilo mraz, ter so se okoli stojé greli; stal je pa tudi Peter med njimi in s grel.

18:19b.JOH.018.019 Veliki duhovnik torej vpraša Jezusa za učence njegove in za nauk njegov.

18:20b.JOH.018.020 Jezus mu odgovori: Jaz sem očitno govoril svetu; jaz sem vsekdar učil v shodnici in templju, kjer se vsi Judje shajajo, in skrivaj nisem ničesar govoril.

18:21b.JOH.018.021 Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so me slišali, kaj sem jim govoril; glej, oni vedo, kaj sem pravil jaz.

18:22b.JOH.018.022 Ko je pa to rekel, udari eden služabnikov, ki je stal poleg, Jezusa po licu in reče: Tako odgovarjaš velikemu duhovniku?

18:23b.JOH.018.023 Jezus mu odgovori: Če sem hudo govoril, izpričaj, da je hudo; če pa dobro, zakaj me biješ?

18:24b.JOH.018.024 Ana ga torej pošlje zvezanega k velikemu duhovniku Kajfu.

18:25b.JOH.018.025 Simon Peter pa stoji pri ognju in se greje. Reko mu torej: Ali nisi tudi ti izmed učencev njegovih? On zataji in reče: Nisem.

18:26b.JOH.018.026 Eden izmed hlapcev velikega duhovnika, sorodnik tistega, ki mu je bil Peter odsekal uho, reče: Te li nisem jaz videl ž njim na vrtu?

18:27b.JOH.018.027 Peter pa zopet utaji, in precej zapoje petelin.

18:28b.JOH.018.028 A Jezusa peljejo od Kajfa v sodno palačo. Bilo je pa zjutraj. In oni nočejo stopiti v sodno palačo, da se ne bi oskrunili, temuč da bi jedli velikonočno jagnje.

18:29b.JOH.018.029 Pilat torej pride ven k njim in reče: Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?

18:30b.JOH.018.030 Odgovore in reko: Če ta ne bi bil hudodelnik, ne bi ga bili tebi izročili.

18:31b.JOH.018.031 Reče jim torej Pilat: Vzemite ga vi, in sodite ga po svoji postavi. Judje pa mu reko: Mi ne smemo nikogar umoriti.

18:32b.JOH.018.032 Da se izpolni Jezusova beseda, ki jo je rekel, ko je naznačil, s kakšno smrtjo mu bode umreti.

18:33b.JOH.018.033 Pilat torej gre zopet v sodno palačo, in pokliče Jezusa in mu reče: Si li ti kralj Judov?

18:34b.JOH.018.034 Jezus mu odgovori: Praviš li to sam od sebe ali so ti drugi rekli o meni?

18:35b.JOH.018.035 Pilat odgovori: Sem mar jaz Jud? Tvoj narod in višji duhovniki so te meni izročili, kaj si storil?

18:36b.JOH.018.036 Jezus odgovori: Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki vojskovali, da ne bi bil Judom izročen; sedaj pa kraljestvo moje ni odtod.

18:37b.JOH.018.037 Tedaj mu reče Pilat: Torej kralj si ti? Jezus odgovori: Ti praviš, da sem jaz kralj. Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico. Vsak, kdor je od resnice, posluša glas moj.

18:38b.JOH.018.038 Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je to rekel, izide zopet k Judom in jim reče: Jaz ne vidim nobene krivice na njem.

18:39b.JOH.018.039 Je pa navada pri vas, da vam enega izpustim na Veliko noč; hočete li torej, da vam izpustim kralja Judov?Nato zavpijejo vsi, rekoč: Ne tega, ampak Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik.

18:40b.JOH.018.040 Nato zavpijejo vsi, rekoč: Ne tega, ampak Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik.

19

19:1b.JOH.019.001 Tedaj vzame Pilat Jezusa in ga da bičati.

19:2b.JOH.019.002 In vojaki spleto krono iz trnja in mu jo denejo na glavo, in mu oblečejo škrlaten plašč;

19:3b.JOH.019.003 in pristopajo k njemu in govore: Zdrav, kralj Judov! in ga bijejo po licu.

19:4b.JOH.019.004 Pilat pa zopet gre ven in jim reče: Glej, pripeljem vam ga ven, da spoznate, da ne vidim na njem nobene krivice.

19:5b.JOH.019.005 Pride torej Jezus ven, noseč trnjevo krono in škrlatni plašč. In Pilat jim reče: Glejte, človek!

19:6b.JOH.019.006 Ko ga pa ugledajo višji duhovniki in služabniki, zavpijejo, rekoč: Križaj, križaj ga! Veli jim Pilat: Vzemite ga vi in križajte; kajti jaz ne vidim nobene krivice na njem.

19:7b.JOH.019.007 Odgovore mu Judje: Mi imamo postavo, in po tej postavi mora umreti, ker je sebe Sina Božjega delal.

19:8b.JOH.019.008 Ko pa zasliši Pilat to besedo, se zboji še bolj.

19:9b.JOH.019.009 In gre zopet v sodno palačo in reče Jezusu: Odkod si ti? Jezus pa mu ne odgovori besede.

19:10b.JOH.019.010 Reče mu torej Pilat: Meni ne odgovoriš? Ne veš li, da imam oblast te oprostiti in da imam oblast te križati?

19:11b.JOH.019.011 Jezus mu odgovori: Ne bi imel nobene oblasti nad menoj, da ti ni dano od zgoraj; zato ima tisti, ki me je tebi izročil, večji greh.

19:12b.JOH.019.012 Vsled tega si Pilat še prizadeva, da bi ga izpustil. A Judje kriče, rekoč: Če tega izpustiš, nisi prijatelj cesarju, zakaj vsak, kdor se dela kralja, nasprotuje cesarju.

19:13b.JOH.019.013 Ko torej Pilat zasliši te besede, pripelje ven Jezusa in sede na sodni stol na mestu, ki se imenuje Kameniti tlak, hebrejski pa Gabata.

19:14b.JOH.019.014 Bil je pa dan pripravljanja za Veliko noč, okoli šeste ure. In reče Judom: Glej, kralj vaš!

19:15b.JOH.019.015 Oni pa zavpijejo: Proč ž njim, proč, križaj ga! Reče jim Pilat: Kralja vašega bom križal? Višji duhovniki odgovore: Nimamo kralja, samo cesarja.

19:16b.JOH.019.016 Tedaj jim ga izroči, naj ga križajo. Vzemo torej Jezusa in ga odpeljejo.

19:17b.JOH.019.017 In nesoč sam križ svoj, gre ven na mesto, imenovano Mrtvaška glava, ki po hebrejski slove Golgota.

19:18b.JOH.019.018 Tu ga razpno na križ in ž njim dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa.

19:19b.JOH.019.019 Napiše pa Pilat tudi napis in ga dene na križ; bilo je pa pisano: JEZUS NAZAREČAN, KRALJ JUDOV.

19:20b.JOH.019.020 Ta napis je torej bralo mnogo Judov, ker je bil kraj, kjer so Jezusa razpeli, blizu mesta; in bilo je pisano hebrejski, grški, latinski.

19:21b.JOH.019.021 Reko torej višji duhovniki Judov Pilatu: Ne piši ‚Kralj Judov‘, ampak da je sam rekel ‚Kralj Judov sem‘.

19:22b.JOH.019.022 Pilat odgovori: Kar sem pisal, sem pisal.

19:23b.JOH.019.023 Vojaki pa, ko so bili Jezusa razpeli, vzemo obleko njegovo in napravijo štiri dele, vsakemu vojaku del, in tudi suknjo; suknja pa ni bila šivana, nego od vrha sceloma stkana.

19:24b.JOH.019.024 Zato reko med seboj: Trgali je ne bomo, ampak srečkajmo, čigava bo. Da se izpolni pismo, ki pravi: „Razdelili so obleko mojo med seboj in za suknjo mojo so vrgli kocko“. Vojaki so torej tako storili.

19:25b.JOH.019.025 Stale so pa pri križu Jezusovem mati njegova in sestra matere njegove, Marija Klopova, in Marija Magdalena.

19:26b.JOH.019.026 Ko torej ugleda Jezus mater in učenca, katerega je ljubil, da tu stoji, reče materi svoji: Žena, glej, sin tvoj!

19:27b.JOH.019.027 Potem reče učencu: Glej, mati tvoja! In od tega časa jo je vzel učenec k sebi.

19:28b.JOH.019.028 Potem reče Jezus, vedoč, da je že vse dopolnjeno, da se izpolni pismo: Žejen sem.

19:29b.JOH.019.029 Stala je tam posoda, polna octa: oni torej nataknejo na izop gobo, namočeno z octom, ter mu jo podado k ustom.

19:30b.JOH.019.030 Ko pa Jezus ocet okusi, reče: Dopolnjeno je! in nakloni glavo in izroči duha.

19:31b.JOH.019.031 Da pa ne ostanejo trupla v soboto na križu, ker je bil dan pripravljanja (bil je namreč ta sobotni dan velik), zaprosijo Judje Pilata, naj jim goleni prebijejo in jih snamejo.

19:32b.JOH.019.032 Vojaki torej pridejo in prebijejo prvemu goleni in drugemu, ki je bil ž njim križan.

19:33b.JOH.019.033 Ko pa pridejo do Jezusa in vidijo, da je že umrl, mu ne prelomijo goleni,

19:34b.JOH.019.034 temuč eden od vojakov mu prebode s sulico stran, in precej priteče kri in voda iz nje.

19:35b.JOH.019.035 In ta, ki je videl, je izpričal, in pričevanje njegovo je resnično, in on ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali.

19:36b.JOH.019.036 Kajti to se je zgodilo, da se izpolni pismo: „Nobene kosti mu ne bodo prelomili.“

19:37b.JOH.019.037 In zopet drugo pismo pravi: „Gledali ga bodo, ki so ga prebodli.“

19:38b.JOH.019.038 Potem pa zaprosi Pilata Jožef iz Arimateje, ki je bil učenec Jezusov, toda skrivaj iz strahu pred Judi, da bi snel truplo Jezusovo; in Pilat dovoli. Pride torej in sname truplo njegovo.

19:39b.JOH.019.039 Pride pa tudi Nikodem, ki je bil prvič prišel k Jezusu po noči, in prinese zmesi mire in aloe kakih sto liber.

19:40b.JOH.019.040 Vzameta torej truplo Jezusovo in ga zavijeta v prte z dišavami vred, kakor imajo Judje navado pokopavati.

19:41b.JOH.019.041 Bil je pa vrt v kraju, kjer je bil križan, in na vrtu nov grob, v katerega še nikoli nihče ni bil položen.Tu torej, zavoljo judovskega dneva pripravljanja, ker je bil grob blizu, položita Jezusa.

19:42b.JOH.019.042 Tu torej, zavoljo judovskega dneva pripravljanja, ker je bil grob blizu, položita Jezusa.

20

20:1b.JOH.020.001 A prvi dan tedna pride Marija Magdalena zgodaj, ko je še tema bilo, h grobu; in ugleda, da je kamen odvaljen od groba.

20:2b.JOH.020.002 Tedaj zbeži in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima reče: Vzeli so Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili.

20:3b.JOH.020.003 Peter torej gre ven in drugi učenec, in šla sta h grobu.

20:4b.JOH.020.004 Tečeta pa oba skupaj; a drugi učenec teče hitreje nego Peter in pride prvi h grobu,

20:5b.JOH.020.005 in sklonivši se, ugleda platnene povoje, da leže; toda ne vstopi.

20:6b.JOH.020.006 Tedaj pride tudi Simon Peter za njim, stopi v grob in vidi povoje, da leže,

20:7b.JOH.020.007 in potni prt, ki je bil na glavi njegovi, da ne leži z drugimi prti, temuč je posebe zvit na enem kraju.

20:8b.JOH.020.008 Tedaj stopi noter tudi drugi učenec, ki je bil prvi prišel h grobu, in vidi to in veruje.

20:9b.JOH.020.009 Nista še namreč umela pisma, da mora on iz mrtvih vstati.

20:10b.JOH.020.010 In učenca zopet odideta k svojim.

20:11b.JOH.020.011 Marija pa stoji zunaj pri grobu in joka. Ko pa joka, se skloni v grob

20:12b.JOH.020.012 in ugleda dva angela v belih oblačilih, da sedita, eden pri glavi in drugi pri nogah, kjer je bilo ležalo truplo Jezusovo.

20:13b.JOH.020.013 In ona ji rečeta: Žena, kaj jokaš? Reče jima: Ker so Gospoda mojega vzeli, in ne vem, kam so ga položili.

20:14b.JOH.020.014 To rekši, se obrne in ugleda Jezusa, da tu stoji; pa ne ve, da je Jezus.

20:15b.JOH.020.015 Reče ji Jezus: Žena, kaj jokaš? koga iščeš? Ona, misleč, da je vrtnar, mu reče: Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil; in jaz ga bom vzela.

20:16b.JOH.020.016 Reče ji Jezus: Marija! Ona se obrne in mu reče hebrejski: Rabuni! (kar se pravi: Učenik).

20:17b.JOH.020.017 Veli ji Jezus: Ne dotikaj se me, ker še nisem šel gori k Očetu. Pojdi pa k bratom mojim in jim povej: Grem gori k svojemu Očetu in vašemu Očetu in svojemu Bogu in vašemu Bogu.

20:18b.JOH.020.018 Marija Magdalena pride in oznani učencem, da je videla Gospoda in da ji je to rekel.

20:19b.JOH.020.019 Ko je pa bil večer tistega dneva, prvega v tednu, in so bile duri zaklenjene, kjer so bili učenci zbrani, zavoljo strahu pred Judi, pride Jezus in stopi v sredo mednje in jim reče: Mir vam!

20:20b.JOH.020.020 In ko je to rekel, jim pokaže roke in svojo stran. Razvesele se tedaj učenci, videč Gospoda.

20:21b.JOH.020.021 Jezus jim torej zopet reče: Mir vam! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas.

20:22b.JOH.020.022 In ko je to rekel, dahne vanje, in jim veli: Prejmite svetega Duha.

20:23b.JOH.020.023 Katerimkoli odpustite grehe, so jim odpuščeni, katerimkoli jih zadržite, so jim zadržani.

20:24b.JOH.020.024 Tomaž pa, eden dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, ni bil ž njimi, ko je Jezus prišel.

20:25b.JOH.020.025 Pravili so mu torej drugi učenci: Videli smo Gospoda. On jim pa reče: Ako ne vidim na rokah njegovih znamenj od žebljev in ne položim prsta svojega v rano od žebljev in ne denem roke svoje v stran njegovo: ne bom veroval.

20:26b.JOH.020.026 In čez osem dni so zopet učenci njegovi notri, in Tomaž ž njimi. Jezus pride, ko so duri zaklenjene, in stopi v sredo mednje in reče: Mir vam!

20:27b.JOH.020.027 Potem veli Tomažu: Položi prst svoj sem, in poglej roke moje; in podaj roko svojo in položi jo v stran mojo: in ne bodi neveren, ampak veren.

20:28b.JOH.020.028 Tomaž odgovori in mu reče: Gospod moj in Bog moj!

20:29b.JOH.020.029 Reče mu Jezus: Ker si me videl, Tomaž, veruješ; blagor jim, ki ne vidijo, pa verujejo.

20:30b.JOH.020.030 In Jezus je storil pred učenci svojimi še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi.A ta so zapisana, da verujete: Jezus je Kristus, Sin Božji, in da verujoč imate življenje v imenu njegovem.

20:31b.JOH.020.031 A ta so zapisana, da verujete: Jezus je Kristus, Sin Božji, in da verujoč imate življenje v imenu njegovem.

21

21:1b.JOH.021.001 Potem se je Jezus zopet razodel učencem pri morju Tiberijskem; razodel se je pa takole:

21:2b.JOH.021.002 Bili so skupaj Simon Peter in Tomaž, ki se imenuje Dvojček, in Natanael iz Kane Galilejske in Zebedejeva sina in druga dva izmed učencev njegovih.

21:3b.JOH.021.003 Reče jim Simon Peter: Ribe grem lovit. Reko mu: Tudi mi pojdemo s teboj. Ter gredo in vstopijo v ladjo, in tisto noč niso nič ujeli.

21:4b.JOH.021.004 Ko pa že napoči jutro, stoji Jezus na bregu; ali učenci ne vedo, da je Jezus.

21:5b.JOH.021.005 Jezus jim torej reče: Otroci, imate li kake jedi? Odgovore mu: Nimamo.

21:6b.JOH.021.006 On jim pa reče: Vrzite mrežo na desno stran ladje, pa najdete. Vržejo torej, a sedaj je ne morejo izvleči zaradi množice rib.

21:7b.JOH.021.007 Tedaj reče tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, Petru: Gospod je! Simon Peter torej, ko zasliši, da je Gospod, si opaše vrhnjo haljo (bil je namreč nag) in se spusti v morje.

21:8b.JOH.021.008 A drugi učenci pridejo z ladjo (niso bili namreč daleč od kopnega, samo kakih dvesto komolcev) in vlečejo mrežo polno rib.

21:9b.JOH.021.009 Ko pa izstopijo na kopno, ugledajo žerjavico pripravljeno in na njej ribo položeno in kruh.

21:10b.JOH.021.010 Veli jim Jezus: Prinesite od rib, ki ste jih sedaj ujeli.

21:11b.JOH.021.011 Simon Peter stopi torej v ladjo in izvleče mrežo na suho, polno velikih rib, sto in triinpetdeset; in dasi jih je bilo toliko, ni se mreža raztrgala.

21:12b.JOH.021.012 Veli jim Jezus: Pridite, obedujte! Nobeden od učencev pa si ga ni upal vprašati: Kdo si ti? vedoč, da je Gospod.

21:13b.JOH.021.013 Pride Jezus in vzame kruh in jim ga da, in tako tudi ribo.

21:14b.JOH.021.014 S tem se je že v tretje razodel Jezus učencem, odkar je bil vstal iz mrtvih.

21:15b.JOH.021.015 Ko so torej poobedovali, reče Jezus Simonu Petru: Simon Jonov, ljubiš li me bolj nego ti? Reče mu: Da, gospod, ti veš, da te ljubim. Veli mu: Pasi moja jagnjeta.

21:16b.JOH.021.016 Reče mu zopet drugič: Simon Jonov, ali me ljubiš? Reče mu: Da, gospod, ti veš, da te ljubim. Veli mu: Pastiruj mojim ovcam.

21:17b.JOH.021.017 Reče mu v tretje: Simon Jonov, ali me ljubiš? Peter se razžalosti, ker mu je tretjič rekel: Ali me ljubiš? in mu reče: Gospod, ti vse veš; ti znaš, da te ljubim. Veli mu Jezus: Pasi moje ovčice.

21:18b.JOH.021.018 Resnično, resnično ti pravim: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in hodil, kamor si hotel; ko se pa postaraš, raztegneš roke svoje in drugi te opaše in te povleče, kamor ti nočeš.

21:19b.JOH.021.019 To je pa povedal, da naznači, s kako smrtjo bo oslavil Boga. In ko je to povedal, mu veli: Pojdi za menoj.

21:20b.JOH.021.020 Obrnivši se pa ugleda Peter učenca, ki ga je Jezus ljubil, da gre za njim, ki je bil tudi pri večerji slonel na prsih njegovih in je rekel: Gospod, kdo je tisti, ki te izda?

21:21b.JOH.021.021 Ko torej Peter vidi tega, reče Jezusu: Gospod, kaj pa ta?

21:22b.JOH.021.022 Reče mu Jezus: Ako hočem, da ostane dotlej, ko pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za menoj!

21:23b.JOH.021.023 Razglasila se je torej med brati ta beseda: Ta učenec ne umrje. Toda Jezus mu ni rekel, da ne umrje, ampak: Ako hočem, da ostane dotlej, ko pridem, kaj tebi za to?

21:24b.JOH.021.024 Ta učenec je tisti, ki pričuje o tem in je napisal to; in vemo, da je pričevanje njegovo resnično.Je pa še veliko drugega, kar je storil Jezus; ko bi se to vse posamez napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za knjige, ki bi se morale napisati.

21:25b.JOH.021.025 Je pa še veliko drugega, kar je storil Jezus; ko bi se to vse posamez napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za knjige, ki bi se morale napisati.