Luke (Slovene)

1

1:1b.LUK.001.001 Ker so že mnogi poskusili spisati poročilo o dogodkih, ki so med nami popolnoma izpričani,

1:2b.LUK.001.002 kakor so nam jih izročili tisti, ki so od začetka vse sami videli in so bili služabniki besede,

1:3b.LUK.001.003 namenil sem se tudi jaz, ko sem vse od začetka skrbno izprašal, po vrsti to pisati tebi, častiti Teofil,

1:4b.LUK.001.004 da spoznaš resničnost besed, v katerih si bil poučen.

1:5b.LUK.001.005 Bil je v dneh Heroda, kralja judejskega, duhovnik po imenu Zaharija, iz vrste Abijeve, in ženo je imel iz hčerá Aronovih, in ime ji je bilo Elizabeta.

1:6b.LUK.001.006 Bila sta pa oba pravična pred Bogom, živeč po vseh zapovedih in postavah Gospodovih brez madeža.

1:7b.LUK.001.007 In nista imela otrok, ker je bila Elizabeta nerodovitna, in oba sta se že bila postarala.

1:8b.LUK.001.008 Zgodi se pa, ko je po redu vrste svoje opravljal duhovsko službo pred Bogom,

1:9b.LUK.001.009 da ga zadene žreb, naj zažge kadilo, ko vstopi v svetišče Gospodovo.

1:10b.LUK.001.010 In vsa množica ljudstva je bila zunaj in je molila ob uri kajenja.

1:11b.LUK.001.011 Prikaže pa se mu angel Gospodov, stoječ na desni strani kadilnega oltarja.

1:12b.LUK.001.012 In Zaharija se ustraši, ko ga zagleda, in groza ga obide.

1:13b.LUK.001.013 Angel mu pa reče: Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je molitev tvoja, in žena tvoja Elizabeta ti porodi sina, in imenuj ime njegovo Janez.

1:14b.LUK.001.014 In on ti bo v radost in veselje, in veliko se jih bo radovalo rojstva njegovega.

1:15b.LUK.001.015 Kajti velik bo pred Gospodom; in vina in močne pijače ne bo pil in s svetim Duhom bo napolnjen že od materinega telesa.

1:16b.LUK.001.016 In veliko sinov Izraelovih bo izpreobrnil h Gospodu, njih Bogu.

1:17b.LUK.001.017 Pojde namreč pred njim v duhu in moči Elijevi, da obrne srca očetov k otrokom in nepokorne k razumnosti pravičnih, da postavi Gospodu ljudstvo pripravljeno.

1:18b.LUK.001.018 Pa reče Zaharija angelu: Po čem naj spoznam to? Jaz sem vendar starec in moja žena je že priletna.

1:19b.LUK.001.019 In angel odgovori in mu reče: Jaz sem Gabriel, ki stojim pred obličjem Božjim in sem poslan, naj govorim s teboj in ti oznanim to veselo vest.

1:20b.LUK.001.020 In glej molčal boš in ne boš mogel govoriti do dne, ko se to zgodi, ker nisi veroval besedam mojim, ki se izpolnijo v svojem času.

1:21b.LUK.001.021 In ljudstvo je čakalo Zaharija, in čudili so se, da se tako dolgo mudi v svetišču.

1:22b.LUK.001.022 Ko pa pride ven, ne more jim govoriti, in spoznajo, da je videl prikazen v svetišču; a on jim le namigava in ostane nem.

1:23b.LUK.001.023 In zgodi se, ko se dopolnijo dnevi službe njegove, da odide na dom svoj.

1:24b.LUK.001.024 A po teh dneh spočne Elizabeta, žena njegova, in se skriva pet mesecev,

1:25b.LUK.001.025 govoreč: Tako mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl name, da me reši sramote moje med ljudmi.

1:26b.LUK.001.026 V šestem mesecu pa pošlje Bog angela Gabriela v mesto galilejsko, ki mu je ime Nazaret,

1:27b.LUK.001.027 k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija.

1:28b.LUK.001.028 In angel pride k njej in reče: Zdrava, z milostjo obdarovana! Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami.

1:29b.LUK.001.029 Ona pa se prestraši besede njegove in premišljuje, kakšen bi bil ta pozdrav.

1:30b.LUK.001.030 In angel reče: Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.

1:31b.LUK.001.031 In glej, spočela boš v telesu in rodila sina, in imenuj ime njegovo Jezus.

1:32b.LUK.001.032 Ta bode velik in Sin Najvišjega se bo imenoval; in Gospod Bog mu bo dal prestol Davida, očeta njegovega,

1:33b.LUK.001.033 in kraljeval bo v hiši Jakobovi vekomaj in kraljestvu njegovemu ne bo konca.

1:34b.LUK.001.034 Marija pa reče angelu: Kako bo to, ko moža ne poznam?

1:35b.LUK.001.035 In angel odgovori in ji reče: Sveti Duh pride nadte in moč Najvišjega te obsenči; zato se bo Sveto, ki se porodi, imenovalo Sin Božji.

1:36b.LUK.001.036 In glej Elizabeta sorodnica tvoja, tudi ona je spočela sina v starosti svoji; in ta mesec je šesti njej, ki jo imenujejo nerodovitno.

1:37b.LUK.001.037 Kajti nobene besede ne bo pri Bogu, ki se ne bi mogla izpolniti.

1:38b.LUK.001.038 Marija pa reče: Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po besedi tvoji! In angel odide od nje.

1:39b.LUK.001.039 Odpravi pa se Marija te dni in gre jadrno v gore, v mesto Judovo,

1:40b.LUK.001.040 ter pride v hišo Zaharijevo in pozdravi Elizabeto.

1:41b.LUK.001.041 In zgodi se, ko začuje Elizabeta pozdrav Marijin, da zaigra dete v telesu njenem; in Elizabeta se napolni svetega Duha

1:42b.LUK.001.042 in zakliče z močnim glasom in reče: Blagoslovljena si ti med ženami, in blagoslovljen je sad telesa tvojega.

1:43b.LUK.001.043 In odkod meni to, da je prišla Gospoda mojega mati k meni?

1:44b.LUK.001.044 Kajti, glej, ko je prišel glas pozdrava tvojega v ušesa moja, je veselja zaigralo dete v telesu mojem.

1:45b.LUK.001.045 In blagor ji, ki je verovala, ker se dopolni, kar ji je rekel Gospod.

1:46b.LUK.001.046 In Marija reče: Duša moja poveličuje Gospoda,

1:47b.LUK.001.047 in duh moj se je razveselil v Bogu, Zveličarju mojem,

1:48b.LUK.001.048 ker se je ozrl na nizkost dekle svoje. Kajti glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,

1:49b.LUK.001.049 ker mi je storil velike reči on, ki je mogočen, in sveto je ime njegovo,

1:50b.LUK.001.050 in usmiljenje njegovo traja od roda do roda tistim, ki se ga bojé.

1:51b.LUK.001.051 Pokazal je moč z roko svojo, razkropil je ošabne v misli njih srca.

1:52b.LUK.001.052 Pahnil je mogočnike s prestola in ponižne je povišal.

1:53b.LUK.001.053 Lačne je nasitil z dobrimi rečmi in bogate je odpravil prazne.

1:54b.LUK.001.054 Sprejel je Izraela, hlapca svojega, da se spomni usmiljenja svojega,

1:55b.LUK.001.055 Kakor je govoril očetom našim, Abrahamu in semenu njegovemu na vekomaj.

1:56b.LUK.001.056 Marija pa ostane pri njej kake tri mesece, in se vrne na svoj dom.

1:57b.LUK.001.057 A Elizabeti se dopolni čas, da porodi, in rodi sina.

1:58b.LUK.001.058 In njeni sosedje in sorodniki zaslišijo, da je poveličal Gospod usmiljenje svoje na njej, in se radujejo ž njo.

1:59b.LUK.001.059 In zgodi se osmi dan, da pridejo obrezovat dete in ga kličejo po imenu očeta njegovega, Zaharija.

1:60b.LUK.001.060 A mati njegova odgovori in reče: Ne, ampak Janez se bo imenoval.

1:61b.LUK.001.061 In reko ji: Saj ni nikogar v sorodstvu tvojem, ki bi mu bilo tako ime.

1:62b.LUK.001.062 In pomignejo očetu njegovemu, kako hoče, da bi ga imenovali.

1:63b.LUK.001.063 In veli si dati tablico in napiše takole: Janez mu je ime. In vsi se začudijo.

1:64b.LUK.001.064 In pri tej priči se odpro usta njegova in jezik se mu razveže, in govori, hvaleč Boga.

1:65b.LUK.001.065 In strah obide vse njih sosede in po vsem Judejskem pogorju se pripoveduje o vseh teh rečeh.

1:66b.LUK.001.066 In vsi, ki jih slišijo, si jih vtisnejo v srce, govoreč: Kaj neki bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je bila ž njim.

1:67b.LUK.001.067 In Zaharija, oče njegov, se napolni svetega Duha in prorokuje, govoreč:

1:68b.LUK.001.068 Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, ki je obiskal ljudstvo svoje in mu pripravil odrešenje,

1:69b.LUK.001.069 in nam povzdignil rog zveličanja v hiši Davida, služabnika svojega,

1:70b.LUK.001.070 (kakor je govoril z usti svetih prorokov svojih, ki so bili od nekdaj),

1:71b.LUK.001.071 rešitev od sovražnikov naših in iz rok vseh, ki nas mrze;

1:72b.LUK.001.072 da izkaže usmiljenje očetom našim in se spomni svete zaveze svoje,

1:73b.LUK.001.073 prisege, ki jo je prisegel Abrahamu, očetu našemu,

1:74b.LUK.001.074 da nam bo dal, da mu, rešeni iz rok sovražnikov svojih, služimo brez straha

1:75b.LUK.001.075 v svetosti in pravičnosti pred njim vse svoje žive dni.

1:76b.LUK.001.076 In ti, dete, se boš imenovalo prorok Najvišjega; kajti pojdeš pred obličjem Gospodovim, da mu pripraviš poti

1:77b.LUK.001.077 in daš ljudstvu njegovemu spoznanje zveličanja, ki je v odpuščenju njih grehov,

1:78b.LUK.001.078 po prisrčnem usmiljenju Boga našega, po katerem, nas je obiskal Vzhod z višave,

1:79b.LUK.001.079 da obsije tiste, ki sedé v temi in v senci smrti, da vodi noge naše na pot miru.Dete pa je raslo in se krepilo v duhu, in v puščavi je bilo do dne, ko se pokaže Izraelu.

1:80b.LUK.001.080 Dete pa je raslo in se krepilo v duhu, in v puščavi je bilo do dne, ko se pokaže Izraelu.

2

2:1b.LUK.002.001 Zgodi se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.

2:2b.LUK.002.002 To popisovanje je bilo prvo, ko je vladal v Siriji Cireniji.

2:3b.LUK.002.003 In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto.

2:4b.LUK.002.004 Napoti pa se tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove,

2:5b.LUK.002.005 da se zapiše z Marijo, zaročeno mu ženo, ki je bila noseča.

2:6b.LUK.002.006 Zgodi se pa, ko sta bila tam, da se dopolnijo dnevi, da porodi.

2:7b.LUK.002.007 In rodi sina svojega prvenca ter ga povije v plenice in ga položi v jasli, ker jima ni bilo prostora v prenočišču.

2:8b.LUK.002.008 In pastirji so čuli v tistem kraju pod milim nebom in so stražili po noči svojo čredo.

2:9b.LUK.002.009 In angel Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije, in silno se prestrašijo.

2:10b.LUK.002.010 In angel jim reče: Ne bojte se, kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu:

2:11b.LUK.002.011 Ker vam se je danes rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu Davidovem.

2:12b.LUK.002.012 In to vam bodi znamenje: Našli boste dete v plenice povito, ležeče v jaslih.

2:13b.LUK.002.013 In hipoma se pokaže z angelom množica nebeške vojske, ki so hvalili Boga in govorili:

2:14b.LUK.002.014 Slava na višavah Bogu in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.

2:15b.LUK.002.015 In zgodi se, ko odidejo angeli od njih v nebesa, pa reko pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je oznanil Gospod.

2:16b.LUK.002.016 In pridejo jadrno in najdejo Marijo in Jožefa in dete, da leži v jaslih.

2:17b.LUK.002.017 Ko ga pa vidijo, oznanijo vest, ki jim je bila povedana o tem detetu.

2:18b.LUK.002.018 In vsi, ki slišijo, se čudijo temu, kar jim pripovedujejo pastirji.

2:19b.LUK.002.019 Marija pa ohrani vse te besede, premišljujoč jih v srcu svojem.

2:20b.LUK.002.020 In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano.

2:21b.LUK.002.021 In ko se dopolni osem dni, da ga obrežejo, mu dado ime Jezus, katero je bil imenoval angel, preden je bil spočet v telesu.

2:22b.LUK.002.022 In ko se jima dopolnijo dnevi očiščevanja po postavi Mojzesovi, ga prineso v Jeruzalem, da ga postavijo pred Gospoda,

2:23b.LUK.002.023 kakor je pisano v postavi Gospodovi: „Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu“,

2:24b.LUK.002.024 in da opravijo daritev po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovi: dve grlici ali dva golobiča.

2:25b.LUK.002.025 In glej, v Jeruzalemu je bil človek, ki mu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen in je čakal tolažbe Izraelove, in sveti Duh je bil nad njim.

2:26b.LUK.002.026 In sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne zazre Kristusa Gospodovega.

2:27b.LUK.002.027 In pride po Duhu v tempelj. In ko prineso starši otroka Jezusa v tempelj, da opravita zanj po šegi postave,

2:28b.LUK.002.028 ga vzame tudi on v naročje svoje in hvali Boga in reče:

2:29b.LUK.002.029 Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svoji v miru,

2:30b.LUK.002.030 ker so videle oči moje zveličanje tvoje,

2:31b.LUK.002.031 ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov,

2:32b.LUK.002.032 luč v razsvetljenje poganov in v slavo ljudstva tvojega Izraela.

2:33b.LUK.002.033 In njegov oče in mati njegova se čudita temu, kar se je govorilo o njem.

2:34b.LUK.002.034 In blagoslovi ju Simeon in reče Mariji, materi njegovi: Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu in za znamenje, kateremu se bo nasprotovalo

2:35b.LUK.002.035 (a tebi sami presune meč dušo), da se razodenejo misli iz mnogih src.

2:36b.LUK.002.036 In bila je tu prorokinja Ana, hči Fanuelova, iz Aserjevega rodu. Ta je učakala visoko starost: ko je bila živela z možem sedem let po devištvu svojem,

2:37b.LUK.002.037 je bila zdaj vdova okoli štiriinosemdesetih let. Ona ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila Bogu noč in dan.

2:38b.LUK.002.038 In ta pristopi ravno tisto uro, in je hvalila Gospoda in govorila o njem vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema.

2:39b.LUK.002.039 In ko vse po postavi Gospodovi izvrše, se vrnejo v Galilejo, v mesto svoje Nazaret.

2:40b.LUK.002.040 A dete je raslo in se krepilo v duhu in se napolnjevalo modrosti, in milost Božja je bila ž njim.

2:41b.LUK.002.041 In njegovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik.

2:42b.LUK.002.042 In ko mu je bilo dvanajst let in so šli v Jeruzalem po navadi tega praznika, je šel ž njimi.

2:43b.LUK.002.043 In ko so dopolnili praznične dni in se napotili domov, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu; in njegovi starši tega niso vedeli.

2:44b.LUK.002.044 Misleč pa, da je pri potni druščini, preideta dan hodá in ga iščeta pri sorodnikih in pri znancih.

2:45b.LUK.002.045 In ko ga ne najdeta, se vrneta v Jeruzalem in ga iščeta.

2:46b.LUK.002.046 In zgodi se po treh dneh, da ga najdeta v templju, kjer je sedel sredi učenikov ter jih poslušal in jih vpraševal.

2:47b.LUK.002.047 Čudili so se pa vsi, ki so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim.

2:48b.LUK.002.048 In ko ga ugledata, se zavzameta, in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala.

2:49b.LUK.002.049 On jima pa reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je Očeta mojega?

2:50b.LUK.002.050 In ona nista razumela besede, ki jo je jima rekel.

2:51b.LUK.002.051 Ter gre ž njima in pride v Nazaret, in bil jima je pokoren. In mati njegova je hranila vse te besede v srcu svojem.In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.

2:52b.LUK.002.052 In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.

3

3:1b.LUK.003.001 Petnajstega leta vlade cesarja Tiberija pa, ko je bil Poncij Pilat poglavar v Judeji in Herod četrtnik v Galileji, a Filip, njegov brat, četrtnik v Itureji in v Trahoniški pokrajini in Lizanija četrtnik v Abileni,

3:2b.LUK.003.002 za velikih duhovnikov Ana in Kajfa, pride beseda Božja k Janezu, Zaharijevemu sinu, v puščavi.

3:3b.LUK.003.003 In on pride v vso okolico Jordansko in propoveduje krst izpokorjenja v odpuščenje grehov,

3:4b.LUK.003.004 kakor je pisano v knjigi govorov Izaija proroka: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, poravnajte steze njegove!

3:5b.LUK.003.005 Vsaka dolina naj se izpolni, in vsaka gora in grič naj se zniža, in kar je krivega, bodi ravno, in ostra pota naj bodo gladka;

3:6b.LUK.003.006 in vse človeštvo bo videlo zveličanje Božje“.

3:7b.LUK.003.007 Govoril je torej množicam, ki so prihajale, da bi jih krstil: Gadja zalega, kdo vas je poučil, da ubežite prihodnji jezi?

3:8b.LUK.003.008 Rodite torej sadove, vredne izpokorjenja, in ne poskušajte govoriti v sebi: Za očeta imamo Abrahama; kajti pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu otroke.

3:9b.LUK.003.009 Nastavljena pa je že tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se torej poseka in vrže na ogenj.

3:10b.LUK.003.010 In vprašujejo ga množice, govoreč: Kaj naj torej storimo?

3:11b.LUK.003.011 Odgovarjajoč pa jim veli: Kdor ima dve suknji, daj tistemu, ki nima, in kdor ima hrane, stori ravno tako.

3:12b.LUK.003.012 Pridejo pa tudi cestninarji, da bi jih krstil, in mu reko: Učenik, kaj naj storimo mi?

3:13b.LUK.003.013 On jim pa reče: Ničesar ne terjajte več, nego vam je določeno.

3:14b.LUK.003.014 Vprašajo ga pa tudi vojaki, rekoč: In mi, kaj naj storimo? In reče jim: Nikomur ne delajte sile in ne ovajajte, ter bodite zadovoljni s plačo svojo.

3:15b.LUK.003.015 Ko pa je ljudstvo čakalo, in so vsi mislili v srcih svojih o Janezu, če ni nemara on Kristus,

3:16b.LUK.003.016 odgovori Janez vsem, rekoč: Jaz vas z vodo krščujem, prihaja pa močnejši od mene, ki mu nisem vreden odvezati jermena na obuvalu njegovem: on vas bo krstil s svetim Duhom in ognjem.

3:17b.LUK.003.017 On ima velnico v roki svoji, in očedi gumno svoje in pospravi pšenico v žitnico svojo, a pleve sežge z neugasljivim ogljem.

3:18b.LUK.003.018 Tudi še z mnogimi drugimi opomini je oznanjeval blagovestje ljudstvu.

3:19b.LUK.003.019 Herod četrtnik pa, ker ga je svaril zaradi Herodiade, njegovega brata žene, in zaradi vsega, kar je hudega storil Herod,

3:20b.LUK.003.020 stori vrhu vsega tudi še to, da zapre Janeza v ječo.

3:21b.LUK.003.021 Zgodi se pa, ko se krščuje vse ljudstvo in se tudi Jezus krsti in moli: da se odpre nebo,

3:22b.LUK.003.022 in sveti Duh pride nanj v telesni podobi kakor golob, in glas iz nebes se oglasi: Ti si Sin moj ljubljeni, ti si po moji volji.

3:23b.LUK.003.023 In on, Jezus, je bil, ko je začel učiti, blizu tridesetih let, sin, kakor se je mislilo Jožefov, Helijev.

3:24b.LUK.003.024 Matatov, Levijev, Melhijev, Janajev, Jožefov,

3:25b.LUK.003.025 Matatijev, Amosov, Nahumov, Eslijev, Nagajev,

3:26b.LUK.003.026 Maatov, Matatijev, Semejev, Josehov, Jodov,

3:27b.LUK.003.027 Joananov, Resov, Zorobabelov, Salatielov, Nerijev,

3:28b.LUK.003.028 Melhijev, Adijev, Kozamov, Elmodamov, Erov,

3:29b.LUK.003.029 Jozuetov, Eliezerjev, Jorimov, Matatov, Levijev,

3:30b.LUK.003.030 Simeonov, Judov, Jožefov, Jonamov, Eliakimov,

3:31b.LUK.003.031 Meleov, Menov, Matatajev, Natanov, Davidov,

3:32b.LUK.003.032 Jesejev, Obedov, Boazov, Salmonov, Nahsonov,

3:33b.LUK.003.033 Aminadabov, Aramov, Ezronov, Faresov, Judov,

3:34b.LUK.003.034 Jakobov, Izakov, Abrahamov, Tarov, Nahorov,

3:35b.LUK.003.035 Serugov, Ragavov, Falekov, Eberjev, Salov,

3:36b.LUK.003.036 Kajnanov, Arfaksadov, Semov, Noetov, Lamehov,

3:37b.LUK.003.037 Matuzalemov, Enohov, Jaredov, Maleleelov, Kajnanov,Enosov, Setov, Adamov, Božji.

3:38b.LUK.003.038 Enosov, Setov, Adamov, Božji.

4

4:1b.LUK.004.001 Jezus pa, svetega Duha poln, se vrne od Jordana in Duh ga vodi po puščavi štirideset dni,

4:2b.LUK.004.002 in hudič ga izkuša. In ničesar ni jedel v teh dneh; in ko minejo, postane lačen.

4:3b.LUK.004.003 In reče mu hudič: Če si Sin Božji, reci temu kamenu, naj postane kruh.

4:4b.LUK.004.004 In odgovori mu Jezus: Pisano je: „Ne bo živel človek ob samem kruhu“.

4:5b.LUK.004.005 In pripelje ga hudič na vrh in mu pokaže vsa kraljestva sveta v trenutku časa.

4:6b.LUK.004.006 In mu reče hudič: Tebi dam vso to oblast in njih slavo, kajti meni je izročena, in dajem jo, komurkoli hočem.

4:7b.LUK.004.007 Ti torej če se pokloniš pred menoj, bode vse tvoje.

4:8b.LUK.004.008 In odgovori in reče mu Jezus: Pisano je: „Gospoda, Boga svojega, moli in njemu samemu služi“.

4:9b.LUK.004.009 In pelje ga v Jeruzalem in ga postavi na vrh templja in mu reče: Če si Sin Božji, spusti se odtod doli,

4:10b.LUK.004.010 kajti pisano je: „Angelom svojim bo zapovedal zate, naj te varujejo“,

4:11b.LUK.004.011 in „Na rokah te bodo nosili, da se kje z nogo ne udariš ob kamen“.

4:12b.LUK.004.012 In odgovori in mu reče Jezus: Rečeno je: „Ne izkušaj Gospoda, Boga svojega“.

4:13b.LUK.004.013 In ko je končal hudič vsako izkušnjavo, odstopi od njega do časa.

4:14b.LUK.004.014 In Jezus se vrne v moči Duha v Galilejo; in glas o njem se raznese po vsem okolišu.

4:15b.LUK.004.015 In učil je po njih shodnicah, in vsi so ga slavili.

4:16b.LUK.004.016 In pride v Nazaret, kjer je bil vzrejen; in gre po navadi svoji v sobotni dan v shodnico, in vstane, da bere.

4:17b.LUK.004.017 In dado mu knjigo Izaija proroka. In ko razgane knjigo, najde mesto, kjer je pisano:

4:18b.LUK.004.018 „Duh Gospodov je nad menoj, zato ker me je pomazilil, da naj oznanim blagovestje ubogim, poslal me je, da oznanim jetnikom izpuščenje in slepcem izpregled, da izpustim zatirance na svobodo,

4:19b.LUK.004.019 da razglasim milostno leto Gospodovo“.

4:20b.LUK.004.020 In zapre knjigo in jo odda strežaju, in sede, in oči vseh v shodnici se vpirajo vanj.

4:21b.LUK.004.021 In začne jim govoriti: Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših.

4:22b.LUK.004.022 In vsi mu pričajo in se čudijo besedam milosti, ki so prihajale iz ust njegovih, in pravijo: Ali ni ta sin Jožefov?

4:23b.LUK.004.023 In reče jim: Gotovo mi porečete ta pregovor: Zdravnik, ozdravi se sam! Karkoli smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnavmu, stori tudi tu v domovini svoji.

4:24b.LUK.004.024 Reče pa: Resnično vam pravim, da noben prorok ni prijeten v domovini svoji.

4:25b.LUK.004.025 Ali v resnici vam pravim, da je bilo veliko vdov v dneh Elija v Izraelu, ko je bilo nebo zaprto tri leta in šest mesecev, da je nastala velika lakota po vsej zemlji,

4:26b.LUK.004.026 a k nobeni od njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto Sidonsko k ovdoveli ženi.

4:27b.LUK.004.027 In veliko gobavcev je bilo za proroka Elizeja v Izraelu. A nobeden od njih ni bil očiščen razen Naamana Sirca.

4:28b.LUK.004.028 In vsi v shodnici se napolnijo jeze, ko to slišijo.

4:29b.LUK.004.029 In vstanejo in ga ženo ven iz mesta ter ga peljejo na rob gore, na kateri je bilo njih mesto sezidano, da bi ga doli pahnili.

4:30b.LUK.004.030 Ali on gre sredi med njimi, in odide.

4:31b.LUK.004.031 In pride v Kafarnavm, mesto galilejsko, in jih uči ob sobotah.

4:32b.LUK.004.032 In čudijo se nauku njegovemu, ker je bila beseda njegova oblastna.

4:33b.LUK.004.033 In v shodnici je bil človek, ki je imel nečistega zlega duha, in zakriči z močnim glasom:

4:34b.LUK.004.034 Ah, kaj imaš z nami, Jezus iz Nazareta? Prišel si, da nas pogubiš? Poznam te, kdo si: Svetnik Božji.

4:35b.LUK.004.035 In zapreti mu Jezus rekoč: Umolkni in idi iz njega! In trešči ga zli duh na sredo in odide iz njega, in mu ni nič škodoval.

4:36b.LUK.004.036 In obide jih groza vse, in pomenkujejo se med seboj, govoreč: Kakšna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom, pa izhajajo?

4:37b.LUK.004.037 In glas o njem pride v vsako mesto te okolice.

4:38b.LUK.004.038 Vstavši pa gre iz shodnice in pride v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je imela hudo mrzlico; in prosijo ga zanjo.

4:39b.LUK.004.039 In pristopivši se nagne nadnjo in zapreti mrzlici, in mrzlica jo pusti; ona pa zdajci vstane ter jim streže.

4:40b.LUK.004.040 Ko pa je solnce zahajalo, vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, jih privedo k njemu; on pa na vsakega izmed njih položi roke ter jih ozdravi.

4:41b.LUK.004.041 Izhajali so pa tudi zli duhovi iz mnogih, kričeč in govoreč: Ti si Sin Božji. In jim zagrozi in ne dovoli govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus.

4:42b.LUK.004.042 Ko se pa zdani, gre ven in odide na samoten kraj; in množice ga iščejo in pridejo tja k njemu in ga pridržujejo, da ne bi šel od njih.

4:43b.LUK.004.043 On pa jim reče: Tudi drugim mestom moram oznanjevati evangelij o kraljestvu Božjem, ker zato sem poslan.In propovedoval je po shodnicah galilejskih.

4:44b.LUK.004.044 In propovedoval je po shodnicah galilejskih.

5

5:1b.LUK.005.001 Zgodi se pa, ko ga množice obsujejo, da bi poslušali besedo Božjo, da stoji pri jezeru Genezareškem.

5:2b.LUK.005.002 In ugleda dve ladji, ki stojita ob jezeru; ribiči pa so bili izstopili iz njiju in so izpirali mreže.

5:3b.LUK.005.003 In vstopi v eno teh ladij, ki je bila Simonova, in ga zaprosi, naj odrine malo od kraja; ter sede in uči iz ladje množico.

5:4b.LUK.005.004 A ko neha govoriti, reče Simonu: Odrini na globoko, in vrzite mreže svoje na lov.

5:5b.LUK.005.005 In Simon odgovori in reče: Učenik, vso noč smo se trudili in ničesar nismo ujeli; ali na besedo tvojo bom vrgel mrežo.

5:6b.LUK.005.006 In storivši to, zajamejo veliko množico rib; trgala pa se jim je mreža.

5:7b.LUK.005.007 In pomignejo tovarišem, ki so bili v drugi ladji, naj jim pridejo pomagat. Pa pridejo in napolnijo obe ladji, tako, da se začneta potapljati.

5:8b.LUK.005.008 Videč pa to, pade Simon Peter h kolenom Jezusovim, rekoč: Pojdi od mene, ker sem človek grešnik, Gospod!

5:9b.LUK.005.009 Groza namreč je bila obšla njega in vse, ki so bili ž njim, ob vlaku rib, ki so ga bili zajeli;

5:10b.LUK.005.010 ravno tako pa tudi Jakoba in Janeza, sinova Zebedejeva, ki sta bila tovariša Simonova. Pa reče Jezus Simonu: Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.

5:11b.LUK.005.011 In potegnivši ladjo h kraju, zapusté vse in odidejo za njim.

5:12b.LUK.005.012 In zgodi se, ko je bil v enem ondotnih mest, da je tu, glej, mož, ves gobav; in ko ugleda Jezusa, pade na obraz in ga zaprosi, rekoč: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.

5:13b.LUK.005.013 In iztegnivši roko, se ga dotakne in reče: Hočem, bodi očiščen! In precej so mu prešle gobe.

5:14b.LUK.005.014 In on mu naroči, naj nikomur ne pove, marveč pojdi, mu veli, pokaži se duhovniku in daruj za očiščenje svoje, kakor je ukazal Mojzes, njim za pričevanje.

5:15b.LUK.005.015 Toda govorica o njem se je še tem bolj razglaševala, in velike množice so se zbirale, da bi ga poslušali in da bi jih ozdravljal njih bolezni.

5:16b.LUK.005.016 A on se je umikal v puščavo in je tam molil.

5:17b.LUK.005.017 In zgodi se neki dan, da je učil, in sedeli so tam farizeji in učeniki postave, ki so bili prišli iz vseh vasi galilejskih in judejskih in iz Jeruzalema. In moč Gospodova je bila pričujoča, da bi jih ozdravljal.

5:18b.LUK.005.018 In glej, možje neso na postelji človeka, ki je mrtvouden, in skušajo, kako bi ga prinesli in položili pred njega.

5:19b.LUK.005.019 In ko spričo množice ne najdejo, kod bi ga noter nesli, zlezejo na streho in skozi strešnike ga spuste s posteljo vred v sredo pred Jezusa.

5:20b.LUK.005.020 In ko vidi njih vero, mu reče: Človek odpuščeni so ti grehi tvoji.

5:21b.LUK.005.021 Pa začno premišljevati pismarji in farizeji, govoreč v sebi: Kdo je ta, ki govori bogokletje? Kdo more odpuščati grehe razen Bog sam?

5:22b.LUK.005.022 Jezus, spoznavši njih misli, pa odgovori in jim reče: Kaj premišljate v srcih svojih?

5:23b.LUK.005.023 Kaj je laže, reči: Odpuščeni so ti grehi tvoji, ali reči: Vstani in hodi?

5:24b.LUK.005.024 Da pa boste vedeli, da ima oblast Sin človekov, na zemlji odpuščati grehe (veli mrtvoudnemu): Tebi pravim, vstani in vzemi posteljo svojo in pojdi na dom svoj.

5:25b.LUK.005.025 In takoj vstane pred njimi in vzame, na čemer je ležal, in odide na dom svoj, hvaleč Boga.

5:26b.LUK.005.026 In groza prevzame vse, in proslavljajo Boga in napolnijo se strahu, govoreč: Nezaslišane reči smo videli danes.

5:27b.LUK.005.027 In potem odide in ugleda cestninarja, po imenu Levija, da sedi na mitnici, in mu veli: Pojdi za menoj!

5:28b.LUK.005.028 In pustivši vse, vstane in odide za njim.

5:29b.LUK.005.029 In napravi mu Levi veliko pojedino v hiši svoji; in bila je velika množica cestninarjev in drugih, ki so ž njim sedeli za mizo.

5:30b.LUK.005.030 In godrnjajo farizeji in njih pismarji proti učencem in pravijo: Zakaj s cestninarji in grešniki jeste in pijete?

5:31b.LUK.005.031 In odgovori Jezus in reče: Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni.

5:32b.LUK.005.032 Nisem prišel klicat pravičnih, temuč grešnike, da se izpokore.

5:33b.LUK.005.033 A oni mu reko: Učenci Janezovi se pogostoma postijo in opravljajo molitve, prav tako tudi farizejski, tvoji pa jedo in pijo!

5:34b.LUK.005.034 Jezus pa jim reče: Morete li zahtevati, da bi se svatje postili, dokler je ženin ž njimi?

5:35b.LUK.005.035 Pridejo pa dnevi, in ko se jim ženin odvzame, tedaj se bodo postili, v tistih dnevih.

5:36b.LUK.005.036 Pravil jim je pa tudi priliko: Nihče ne utrga zaplate od nove obleke in je ne prišije na staro obleko, sicer izkazi tudi novo, in stari se ne prilega zaplata od nove.

5:37b.LUK.005.037 In nihče ne deva novega vina v stare mehove, sicer predere novo vino mehove in vino se razlije in mehovi se pokaze;

5:38b.LUK.005.038 ampak novo vino se mora vlivati v nove mehove.In kdor je pil starino, noče precej novega, ker pravi: staro je boljše.

5:39b.LUK.005.039 In kdor je pil starino, noče precej novega, ker pravi: staro je boljše.

6

6:1b.LUK.006.001 Zgodi se pa drugo-prvo soboto, da gre skozi setve, in učenci njegovi trgajo klasje, ga manejo z rokami in jedo.

6:2b.LUK.006.002 Nekateri farizejev pa reko: Zakaj delate, kar se ne sme delati ob sobotah?

6:3b.LUK.006.003 In odgovori in jim reče Jezus: Ali niste še brali tega, kar je storil David, ko se je ulačnil on in kateri so bili ž njim?

6:4b.LUK.006.004 Kako je šel v hišo Božjo in je vzel predložene kruhe in jih jedel ter dal tudi tistim, ki so bili ž njim: katerih ne sme nihče jesti, razen samo duhovniki.

6:5b.LUK.006.005 In reče jim: Sin človekov je tudi sobote gospodar.

6:6b.LUK.006.006 Zgodi se pa v drugo soboto, da gre v shodnico in uči. In tam je bil človek, čigar desna roka je bila usehla.

6:7b.LUK.006.007 Pismarji in farizeji so pa pazili nanj, če bo tudi v soboto ozdravljal, da bi našli tožbo zoper njega.

6:8b.LUK.006.008 A on je vedel njih misli; veli pa možu, ki je imel suho roko: Vstani in stopi na sredo! In vstane in se ustopi.

6:9b.LUK.006.009 Jezus pa jim reče: Vprašam vas: kaj velja ob sobotah: dobro delati ali hudo, življenje oteti ali pogubiti?

6:10b.LUK.006.010 In pogledavši jih vse okrog, reče človeku: Iztegni roko svojo! In on stori tako, in roka njegova je bila zopet zdrava.

6:11b.LUK.006.011 A oni postanejo togote vsi neumni, in pomenkujejo se med seboj, kaj bi storili Jezusu.

6:12b.LUK.006.012 Zgodi se pa tiste dni, da odide na goro molit, in vztraja vso noč v molitvi k Bogu.

6:13b.LUK.006.013 In ko se zdaní, pokliče učence svoje; in izvoli jih dvanajst izmed njih, katerim tudi da ime apostoli:

6:14b.LUK.006.014 Simona, ki mu je tudi dal ime Peter, in Andreja, njegovega brata, Jakoba in Janeza, Filipa in Bartolomeja,

6:15b.LUK.006.015 Matevža in Tomaža, Jakoba Alfejevega in Simona, ki se imenuje Gorečnik,

6:16b.LUK.006.016 Juda Jakobovega in Juda Iškariota, ki je postal izdajalec.

6:17b.LUK.006.017 In gre ž njimi doli in se ustavi na ravnem kraju, in okrog njega velika truma učencev njegovih in velika množica ljudstva iz vse Judeje in iz Jeruzalema in iz Tirskega in Sidonskega primorja, ki so bili prišli, da bi ga slišali in da bi jih ozdravil njih bolezni;

6:18b.LUK.006.018 in tisti, ki so jih mučili nečisti duhovi, so bili ozdravljeni.

6:19b.LUK.006.019 In vsa množica je iskala, da bi se ga dotikali, ker moč je iz njega šla in ozdravljala vse.

6:20b.LUK.006.020 In on, povzdignivši oči na učence svoje, pravi: Blagor vam ubogim, ker vaše je kraljestvo Božje.

6:21b.LUK.006.021 Blagor vam, ki ste sedaj lačni, ker bodete nasičeni. Blagor vam, ki sedaj jokate, ker se boste smejali.

6:22b.LUK.006.022 Blagor vam, kadar vas ljudje mrzé in kadar vas izobčujejo in sramoté in zametujejo vaše ime kot hudobno zaradi Sina človekovega.

6:23b.LUK.006.023 Radujte se tisti dan in poskakujte! Kajti glejte, veliko je plačilo vaše v nebesih; ravno tako namreč so delali prorokom njih očetje.

6:24b.LUK.006.024 Toda gorje vam bogatim, kajti prejeli ste tolažbo svojo.

6:25b.LUK.006.025 Gorje vam, ki ste sedaj nasičeni, ker bodete lačni. Gorje vam, ki se sedaj smejete, ker žalovali boste in jokali.

6:26b.LUK.006.026 Gorje vam, kadar dobro o vas govore vsi ljudje; kajti ravno tako so delali njih očetje lažnivim prorokom.

6:27b.LUK.006.027 Ali vam, ki poslušate, pravim: Ljubite sovražnike svoje; delajte dobro tem, ki vas mrzé;

6:28b.LUK.006.028 blagoslavljajte, ki vas preklinjajo, molite za te, ki vas obrekujejo.

6:29b.LUK.006.029 Kdor te udari po enem licu, nastavi mu tudi drugo, in kdor ti jemlje plašč, ne brani mu vzeti tudi suknje.

6:30b.LUK.006.030 Daj vsakemu, kdor te prosi, in od njega, ki tvoje vzame, ne zahtevaj nazaj.

6:31b.LUK.006.031 In kakor hočete, da bi ljudje vam storili, prav tako storite tudi vi njim.

6:32b.LUK.006.032 In če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšna hvala vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki nje ljubijo.

6:33b.LUK.006.033 In če dobro delate tistim, ki dobro delajo vam, kakšna hvala vam gre? Tudi grešniki delajo ravno tako.

6:34b.LUK.006.034 In če posojate tistim, od katerih upate zopet prejeti, kakšna hvala vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmo enako.

6:35b.LUK.006.035 Ampak ljubite sovražnike svoje, dobro delajte in posojajte, ne pričakujoč ničesar; in veliko vam bode plačilo, in sinovi bodete Najvišjega: zakaj on je dobrotljiv tudi nehvaležnežem in hudobnežem.

6:36b.LUK.006.036 Bodite torej usmiljeni, kakor je Oče vaš usmiljen.

6:37b.LUK.006.037 In ne sodite, in ne bodete sojeni. Ne obsojajte, in ne bodete obsojeni. Odpuščajte, in vam bo odpuščeno.

6:38b.LUK.006.038 Dajajte, in vam bo dano: mero dobro in natlačeno in potreseno in zvrhano bodo dali v naročje vaše; s kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerjalo.

6:39b.LUK.006.039 Pove jim pa tudi priliko: More li slepec slepca voditi? Ne padeta li oba v jamo?

6:40b.LUK.006.040 Ni ga učenca nad učitelja svojega; a vsak, kdor se popolnoma izuči, bo kakor učitelj njegov.

6:41b.LUK.006.041 Kaj pa vidiš pazder, ki je v brata tvojega očesu, bruna pa, ki je v očesu tvojem, ne čutiš?

6:42b.LUK.006.042 Kako moreš reči bratu svojemu: Brat, daj, da izderem pazder, ki je v očesu tvojem, ko sam bruna v očesu svojem ne vidiš? Hinavec, izderi najprej bruno iz očesa svojega, in potem izpregledaš, da izdereš pazder, ki je v očesu brata tvojega.

6:43b.LUK.006.043 Ni ga namreč drevesa dobrega, da bi rodilo slab sad, tudi slabega drevesa ne, da bi rodilo dober sad.

6:44b.LUK.006.044 Kajti vsako drevo se spozna po svojem sadu. S trnja namreč ne bero smokev in z robidovja ne trgajo grozdja.

6:45b.LUK.006.045 Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada srca svojega dobro, hudobnež pa prinaša iz hudega zaklada hudobno; kajti usta njegova govore iz preobilosti srca.

6:46b.LUK.006.046 Kaj pa me imenujete: Gospod, Gospod, pa ne delate, kar pravim?

6:47b.LUK.006.047 Vsak, kdor gre k meni in sliši moje besede in jih izpolnjuje, pokažem vam, komu je podoben:

6:48b.LUK.006.048 Podoben je človeku, ki zida hišo, in globoko koplje in postavi temelj na skalo; in ko nastane povodenj, zažene se reka ob tisto hišo, a ne more je omajati, ker je trdno sezidana.Kdor pa sliši in ne stori, podoben je človeku, ki zida hišo na zemlji brez temelja; in ko se reka zažene vanjo, precej pade, in podrtija te hiše je velika.

6:49b.LUK.006.049 Kdor pa sliši in ne stori, podoben je človeku, ki zida hišo na zemlji brez temelja; in ko se reka zažene vanjo, precej pade, in podrtija te hiše je velika.

7

7:1b.LUK.007.001 Potem pa, ko je končal vse besede svoje pred ljudstvom, ki je poslušalo, pride v Kafarnavm.

7:2b.LUK.007.002 Nekemu stotniku pa je bil hlapec, katerega je rad imel, bolan in je že umiral.

7:3b.LUK.007.003 Ko pa sliši o Jezusu, pošlje k njemu starešine Judov. Proseč ga, naj pride in mu ozdravi hlapca.

7:4b.LUK.007.004 Ko pa oni pridejo k Jezusu, ga silno prosijo, rekoč: Vreden je, da mu to storiš;

7:5b.LUK.007.005 ljubi namreč narod naš in shodnico nam je sezidal sam.

7:6b.LUK.007.006 In Jezus gre tja ž njimi. In ko že ni daleč od hiše, pošlje k njemu stotnik prijatelje in mu sporoči: Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da stopiš pod streho mojo.

7:7b.LUK.007.007 Zato se tudi nisem sam vrednega štel, da bi prišel k tebi; temuč reci z besedo, in hlapec moj ozdravi.

7:8b.LUK.007.008 Kajti tudi jaz sem človek, pod oblast postavljen, in imam vojake pod seboj, pa velim temu: Pojdi! In gre, in drugemu: Pridi! In pride, in hlapcu svojemu: Stori to! In stori.

7:9b.LUK.007.009 Ko pa Jezus to sliši, se mu začudi in, obrnivši se, reče množici, ki je šla za njim: Pravim vam, tudi v Izraelu še nisem našel tolike vere.

7:10b.LUK.007.010 In ko se vrnejo domov, ki so bili poslani, najdejo hlapca zdravega.

7:11b.LUK.007.011 In zgodi se potem, da gre v mesto, ki se imenuje Nain, in ž njim gredo učenci njegovi in velika množica.

7:12b.LUK.007.012 Ko se pa približa mestnim vratom, glej, neso ven mrliča, edinega sina matere njegove, in ona je bila vdova; in mnogo ljudstva iz mesta gre ž njo.

7:13b.LUK.007.013 In ko jo Gospod ugleda, se mu zasmili in ji reče: Ne jokaj!

7:14b.LUK.007.014 In pristopivši se dotakne odra, nosilci pa se ustavijo, in veli: Mladenič, pravim ti, vstani!

7:15b.LUK.007.015 In mrlič sede in začne govoriti. In dá ga materi njegovi.

7:16b.LUK.007.016 Obide pa jih groza vse, in hvalijo Boga, rekoč: Velik prorok je vstal med nami, in Bog je obiskal ljudstvo svoje.

7:17b.LUK.007.017 In razglasi se ta beseda o njem po vsej Judeji in vseh sosednjih krajih.

7:18b.LUK.007.018 In o vsem tem so sporočili Janezu učenci njegovi.

7:19b.LUK.007.019 In pokliče dva izmed učencev svojih ter ju pošlje h Gospodu vprašat: Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo druzega?

7:20b.LUK.007.020 Ko torej moža prideta k Jezusu, rečeta: Janez Krstnik naju je poslal k tebi vprašat: Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo druzega?

7:21b.LUK.007.021 Ravno tisto uro pa jih je mnogo ozdravil bolezni in muk in hudobnih duhov in mnogim slepcem je dal vid.

7:22b.LUK.007.022 In Jezus odgovori in jima reče: Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala: slepci izpregledujejo, hromci hodijo, gobavci se očiščajo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij.

7:23b.LUK.007.023 In blagor mu, kdor se ne pohujša nad menoj.

7:24b.LUK.007.024 In ko sta poslanca Janezova odšla, začne govoriti množici o Janezu: Kaj ste šli v puščavo gledat? Trst, ki ga veter maje?

7:25b.LUK.007.025 Ali kaj ste šli, da vidite? Človeka, ki se oblači v mehka oblačila? Glej, kateri se oblačijo v gosposko obleko in živé v slasteh, bivajo v kraljevih dvorih. Ali koga ste šlo gledat? Proroka?

7:26b.LUK.007.026 Da, pravim vam, in še več nego proroka.

7:27b.LUK.007.027 Ta je, o katerem je pisano: „Glej, jaz pošiljam angela svojega pred obličjem tvojim, ki pripravi tvojo pot pred teboj.“

7:28b.LUK.007.028 Pravim vam: Nobeden izmed rojenih od žen ni večji od Janeza; a kdor je najmanjši v kraljestvu Božjem, je večji od njega.

7:29b.LUK.007.029 In vsi ljudje, ki so ga slišali, in cestninarji so priznali pravičnost Bogu, krstivši se s krstom Janezovim.

7:30b.LUK.007.030 A farizeji in učeniki postave so zavrgli sklep Božji sami zoper sebe, ko se mu niso dali krstiti.

7:31b.LUK.007.031 Komu torej naj primerjam ljudi tega rodu? in komu so podobni?

7:32b.LUK.007.032 Podobni so otrokom, ki posedajo po ulicah in si med seboj kličejo in pravijo: Piskali smo vam, in niste plesali; žalostinke smo vam peli, in niste jokali.

7:33b.LUK.007.033 Janez Krstnik je namreč prišel in ne jé kruha in ne pije vina, pa pravite: Hudiča ima!

7:34b.LUK.007.034 Prišel je Sin človekov in jé in pije, pa pravite: Glejte ga človeka požeruha in pijanca, mitarjev in grešnikov prijatelja!

7:35b.LUK.007.035 A modrost Božjo so opravičili vsi njeni otroci.

7:36b.LUK.007.036 Prosil ga pa je eden izmed farizejev, naj bi jedel ž njim; in gre v hišo farizejevo ter sede za mizo.

7:37b.LUK.007.037 In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, prinese, ko zve, da sedi za mizo v hiši farizejevi, alabastrovo steklenico mazila,

7:38b.LUK.007.038 in se ustopi jokaje odzadaj k nogam njegovim ter začne močiti noge njegove s solzami in jih otirati z lasmi svoje glave, in mu poljublja noge in jih mazili z mazilom.

7:39b.LUK.007.039 Ko pa to vidi farizej, ki ga je bil povabil, pravi sam pri sebi takole: Ako bi bil ta prorok, bi pač vedel, kdo in kakšna žena je, ki se ga dotika, kajti grešnica je.

7:40b.LUK.007.040 In odgovori Jezus in mu reče: Simon, imam ti nekaj povedati. On pa reče: Učenik, povej.

7:41b.LUK.007.041 Neki upnik ima dva dolžnika; eden mu je dolžen petsto denarjev, a drugi petdeset.

7:42b.LUK.007.042 Ker pa nimata s čim plačati, odpusti obema. Povej torej, kateri od njiju ga bo bolj ljubil?

7:43b.LUK.007.043 Odgovori Simon in reče: Menim, da tisti, kateremu je več odpustil. On pa mu reče: Prav si razsodil.

7:44b.LUK.007.044 In obrnivši se k ženi, pravi Simonu: Vidiš to ženo? Prišel sem v hišo tvojo, vode mi nisi podal za noge; a ta mi je s solzami močila noge in jih otirala s svojimi lasmi.

7:45b.LUK.007.045 Nisi me poljubil; ta pa ni nehala, odkar sem prišel noter, poljubovati noge moje.

7:46b.LUK.007.046 Z oljem nisi mazilil glave moje, a ta mi je z mazilom pomazilila noge.

7:47b.LUK.007.047 Zato ti pravim: Odpuščeni so ji mnogi grehi njeni, kajti imela je veliko ljubezen; a komur se malo odpušča, malo ljubi.

7:48b.LUK.007.048 Njej pa reče: Odpuščeni so ti grehi tvoji.

7:49b.LUK.007.049 In začno, ki so ž njim sedeli pri mizi, govoriti v sebi: Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?On pa reče ženi: Vera tvoja te je rešila, pojdi v miru!

7:50b.LUK.007.050 On pa reče ženi: Vera tvoja te je rešila, pojdi v miru!

8

8:1b.LUK.008.001 In zgodi se v naslednjem času, da on hodi po mestih in vaseh, propovedujoč in oznanjujoč blagovestje o kraljestvu Božjem, in ž njim dvanajsteri

8:2b.LUK.008.002 in nekatere žene, ki so bile ozdravljene hudobnih duhov in bolezni: Marija, ki se imenuje Magdalena, iz katere je bilo izšlo sedem zlih duhov,

8:3b.LUK.008.003 Joana, žena Huza, oskrbnika Herodovega, in Suzana in mnogo drugih, ki so mu služile z imetjem svojim.

8:4b.LUK.008.004 Ko se je pa velika množica sešla in so se ljudje od mesta do mesta nabirali okrog njega, jim govori v priliki:

8:5b.LUK.008.005 Sejalec je šel sejat seme svoje. In ko seje, pade nekatero poleg ceste, in ga pogazijo, in ptice nebeške ga pozobljejo.

8:6b.LUK.008.006 In drugo pade na skalo, in bržko vzraste, usahne, ker nima vlage.

8:7b.LUK.008.007 In drugo pade sredi trnja, in trnje zraste ž njim vred in ga uduši.

8:8b.LUK.008.008 In drugo pade na dobro zemljo, in ko zraste, prinese stoteren sad. Ko to pravi, zakliče: Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

8:9b.LUK.008.009 Vprašujejo ga pa učenci njegovi, kakšna je ta prilika.

8:10b.LUK.008.010 On pa reče: Vam je dano, da spoznate skrivnosti kraljestva Božjega, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo in ne vidijo, ter slišijo in ne umejo.

8:11b.LUK.008.011 Ta prilika pa je: Seme je beseda Božja.

8:12b.LUK.008.012 A kateri so poleg ceste posejani, so ti, ki slišijo, a potem pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne bi verovali in se zveličali.

8:13b.LUK.008.013 A kateri so na skalo posejani, so ti, ki besedo, ko jo slišijo, z veseljem sprejemajo; a ti nimajo korenine, ker nekaj časa verujejo, a v čas izkušnjave odpadejo.

8:14b.LUK.008.014 Kar pa pade v trnje, to so ti, ki slišijo, ali ker hodijo za skrbmi in bogastvom in slastmi življenja, se s tem zaduše in ne obrode dozorelega sadu.

8:15b.LUK.008.015 Kar pa pade na dobro zemljo, to so ti, ki v dobrem in blagem srcu hranijo besedo, ki so jo slišali, in prinašajo sad v potrpljenju.

8:16b.LUK.008.016 Nihče pa sveče, ko jo prižge, ne pokrije s posodo ali je ne dene pod posteljo, marveč jo postavi na svečnik, da tisti, ki prihajajo, vidijo luč.

8:17b.LUK.008.017 Kajti nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, tudi skrivnega ne, kar se ne bo zvedelo in prišlo na svetlo.

8:18b.LUK.008.018 Glejte torej, kako poslušate! Kajti kdor ima, se mu bo dalo, a kdor nima, se mu vzame tudi to, kar misli, da ima.

8:19b.LUK.008.019 Pridejo pa k njemu mati njegova in bratje njegovi; ali spričo množice se ne morejo sniti ž njim.

8:20b.LUK.008.020 In sporoče mu, rekoč: Mati tvoja in bratje tvoji stoje zunaj, in radi bi te videli.

8:21b.LUK.008.021 On pa odgovori in jim reče: Mati moja in bratje moji so ti, ki besedo Božjo poslušajo in delajo po njej.

8:22b.LUK.008.022 Zgodi se pa nekega teh dni, da stopi v ladjo on in učenci njegovi. In reče jim: Prepeljimo se na oni kraj jezera. In odrinejo.

8:23b.LUK.008.023 Med vožnji pa zaspi. Kar se pripodi silen vihar na jezero in valovi zagrinjajo ladjo, in bili so v nevarnosti.

8:24b.LUK.008.024 In pristopijo in ga zbude, rekoč: Učenik, učenik, pogibljemo! A on vstane, zapreti vetru in besnečemu valovju, in pomirita se, in nastane tišina.

8:25b.LUK.008.025 Reče pa jim: Kje je vera vaša? Oni pa se boje in čudijo ter govore drug drugemu: Kdo neki je ta, da tudi vetrovom in vodi zapoveduje, in ga poslušajo?

8:26b.LUK.008.026 In priplovejo v zemljo Gerazenov, ki je Galileji nasproti.

8:27b.LUK.008.027 Ko pa izstopi na kopno, mu pride nasproti mož iz mesta, ki je imel zle duhove in se že dolgo časa ni oblačil v obleko, tudi v hiši ni prebival, temuč v grobih.

8:28b.LUK.008.028 Ko pa ugleda Jezusa, zakriči in pade predenj in kliče z močnim glasom: Kaj imaš z menoj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, nikar me ne muči!

8:29b.LUK.008.029 Ukazal je bil namreč nečistemu duhu, naj odide iz tega človeka. Kajti že dolgo časa ga je grabil, in vezali so ga z verigami in železjem ter ga varovali; ali raztrgaval je vezi, in zli duh ga je gonil v puščave.

8:30b.LUK.008.030 Vpraša pa ga Jezus: Kako ti je ime? On pa reče: Legijon; kajti obsedlo ga je bilo mnogo zlih duhov.

8:31b.LUK.008.031 In duhovi ga prosijo, naj jim ne zapove iti v brezno.

8:32b.LUK.008.032 Bila je pa tam velika čreda svinj, ki so se pasle po gori; in ga poprosijo, naj jim dovoli, da gredo vanje. In jim dovoli.

8:33b.LUK.008.033 In zli duhovi izidejo iz človeka in gredo v svinje, in čreda se zakadi z brega v jezero, in potonejo.

8:34b.LUK.008.034 Pastirji pa, ko so videli, kar se je zgodilo, pobegnejo in sporoče to po mestu in po deželi.

8:35b.LUK.008.035 Ljudje pa gredo gledat, kaj se je zgodilo; in pridejo k Jezusu in vidijo človeka, iz katerega so bili izšli zli duhovi, oblečenega in da pameten sedi pri nogah Jezusovih; in zbojé se.

8:36b.LUK.008.036 Sporoče pa jim ti, ki so videli, kako je bil obsedenec ozdravljen.

8:37b.LUK.008.037 In zaprosi ga vsa množica iz okolice Gerazenov, naj gre od njih: kajti velik strah jih je prevzel. A on stopi v ladjo in se vrne.

8:38b.LUK.008.038 Prosi ga pa mož, iz katerega so bili odšli zli duhovi, da bi smel ostati ž njim; ali Jezus ga odpravi, rekoč:

8:39b.LUK.008.039 Vrni se na dom svoj in pripoveduj, koliko ti je storil Bog. In on odide in oznanjuje po vsem mestu, koliko mu je storil Jezus.

8:40b.LUK.008.040 Zgodi se pa, ko se vrne Jezus, da ga ljudstvo z veseljem sprejme; kajti vsi so ga pričakovali.

8:41b.LUK.008.041 In glej, pride mož, po imenu Jair, in ta je bil načelnik shodnice, in pade Jezusu pred noge in ga prosi, naj pride v hišo njegovo.

8:42b.LUK.008.042 Imel je namreč hčer edinico pri dvanajstih letih, in ta je umirala. Ko pa gre tja, ga stiskajo množice.

8:43b.LUK.008.043 In žena, ki je imela krvotok že dvanajst let in je vse imetje svoje potrošila za zdravnike, ki je pa ni mogel nihče ozdraviti,

8:44b.LUK.008.044 se pririne od zadaj in se dotakne robu obleke njegove, in takoj se ustavi vir krvi njene.

8:45b.LUK.008.045 In reče Jezus: Kdo je, ki se me je dotaknil? Ko pa vsi zanikavajo, reče Peter in kateri so bili ž njim: Učenik, saj te množica gnete in stiska.

8:46b.LUK.008.046 Jezus pa reče: Nekdo se me je dotaknil, zakaj čutil sem, da je izšla moč od mene.

8:47b.LUK.008.047 Ko pa vidi žena, da ni ostala prikrita, pristopi trepetaje in pade predenj in mu pove pred vsem ljudstvom, zakaj se ga je doteknila in kako je kar precej ozdravela.

8:48b.LUK.008.048 On ji pa reče: Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru!

8:49b.LUK.008.049 Ko še govori, pride nekdo on načelnika shodnice, rekoč: Umrla je hči tvoja, ne trudi več učenika.

8:50b.LUK.008.050 Jezus pa to zasliši in mu odgovori: Ne boj se, le veruj, in oteta bo.

8:51b.LUK.008.051 Ko pa pride v hišo, ne dovoli nikomur, da bi šel ž njim noter, razen Petru in Jakobu in Janezu in očetu in materi deklice.

8:52b.LUK.008.052 Vsi pa so jokali in žalovali za njo. On pa reče: Ne jokajte, ni umrla, ampak spi.

8:53b.LUK.008.053 In posmehujejo se mu, vedoč, da je umrla.

8:54b.LUK.008.054 On pa jo prime za roko ter zakliče, rekoč: Deklica, vstani!

8:55b.LUK.008.055 In njen duh se vrne, in ona takoj vstane; in ukaže jim, naj ji dado jesti.In njena roditelja se zavzameta; a on jima naroči, naj nikomur ne povesta, kar se je zgodilo.

8:56b.LUK.008.056 In njena roditelja se zavzameta; a on jima naroči, naj nikomur ne povesta, kar se je zgodilo.

9

9:1b.LUK.009.001 Skliče pa dvanajstere učence svoje in jim dá moč in oblast nad vsemi zlimi duhovi in da ozdravljajo bolezni.

9:2b.LUK.009.002 In pošlje jih oznanjevat kraljestvo Božje in ozdravljat bolnike.

9:3b.LUK.009.003 In reče jim: Ničesar ne jemljite na pot, ne palice, ne torbe, ne kruha, ne denarja; tudi po dve suknji ne imejte.

9:4b.LUK.009.004 In v katerokoli hišo pridete, tam prebivajte, in odtod pojdite dalje.

9:5b.LUK.009.005 In katerikoli vas ne sprejmejo, odidite iz tistega mesta in otresite prah z nog svojih, v pričevanje zoper nje.

9:6b.LUK.009.006 In odidejo in hodijo po vaseh, oznanjujoč evangelij in ozdravljajoč povsod.

9:7b.LUK.009.007 Slišal je pa Herod četrtnik vse, kar on dela, in je bil v zadregi, zato ker so nekateri pravili: Janez je vstal iz mrtvih,

9:8b.LUK.009.008 nekateri pa: Elija se je prikazal, drugi pa: Starih prorokov eden je vstal.

9:9b.LUK.009.009 In reče Herod: Janeza sem jaz obglavil; kdo je pa ta, ki slišim o njem take reči? In želel ga je videti.

9:10b.LUK.009.010 In apostoli se vrnejo in mu pripovedujejo, koliko so storili. In vzame jih s seboj in se umakne v stran k mestu, ki se imenuje Betsaida.

9:11b.LUK.009.011 Ko pa množice to zvedo, odidejo za njim; in sprejme jih in jim govori o kraljestvu Božjem in ozdravlja tiste, ki so potrebovali zdravja.

9:12b.LUK.009.012 A dan se je jel nagibati, in pristopijo dvanajsteri in mu reko: Odpusti ljudstvo, da gredo v sosednje vasi in sela in tam prenočé in dobe živeža; kajti tu smo na samotnem kraju.

9:13b.LUK.009.013 On pa jim reče: Dajte jim vi jesti. A oni reko: Nimamo več nego pet hlebov in dve ribi; razen če gremo morda mi, da kupimo jedi za vse to ljudstvo.

9:14b.LUK.009.014 Bilo jih je namreč kakih pet tisoč mož. Reče pa učencem svojim: Posadite jih v druščinah po petdeset.

9:15b.LUK.009.015 In storé tako in posade vse.

9:16b.LUK.009.016 Vzame pa petere hlebe in tisti dve ribi in pogleda v nebo in jih blagoslovi ter prelomi in podaja učencem svojim, naj polože pred ljudstvo.

9:17b.LUK.009.017 In jedli so in se nasitili vsi; in pobrali so, kar jim je ostalo od koscev, dvanajst košev.

9:18b.LUK.009.018 In zgodi se, ko je na samem molil, da so bili ž njim učenci njegovi; in vpraša jih, rekoč: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz?

9:19b.LUK.009.019 Oni pa odgovore in reko: Da si Janez Krstnik, drugi pa: Elija, a drugi, da je eden starih prorokov vstal.

9:20b.LUK.009.020 Pa jim reče: Kdo pa pravite vi, da sem jaz? Peter pa odgovori in reče: Kristus Božji.

9:21b.LUK.009.021 A on jim zapreti in naroči, naj nikomur ne povedo tega,

9:22b.LUK.009.022 govoreč: Sin človekov mora veliko pretrpeti in biti zavržen od starejšin in višjih duhovnikov in pismarjev in biti umorjen, a tretji dan vstati.

9:23b.LUK.009.023 Pravi pa vsem: Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame nase križ svoj vsak dan in gre za menoj.

9:24b.LUK.009.024 Kajti kdor hoče ohraniti življenje svoje, ga izgubi, kdor pa izgubi življenje svoje zaradi mene, ta ga ohrani.

9:25b.LUK.009.025 Kaj namreč pomaga človeku, če pridobi ves svet, samega sebe pa pogubi ali se oškoduje?

9:26b.LUK.009.026 Zakaj kdorkoli se sramuje mene in mojih besed, tega se bo Sin človekov sramoval, kadar pride v svoji in Očetovi in svetih angelov slavi.

9:27b.LUK.009.027 Pravim vam pa resnično: So nekateri med tukaj stoječimi, ki ne okusijo smrti, dokler ne vidijo kraljestva Božjega.

9:28b.LUK.009.028 Zgodi se pa kakih osem dni po teh besedah, da vzame s seboj Petra in Jakoba in Janeza ter gre na goro molit.

9:29b.LUK.009.029 In ko moli, postane podoba obličja njegovega drugačna in oblačilo njegovo belo in svetlo.

9:30b.LUK.009.030 In glej, ž njim govorita dva moža, ki sta bila Mojzes in Elija.

9:31b.LUK.009.031 Ta sta se prikazala v slavi in sta govorila o njegovem odhodu s sveta, ki mu ga je bilo izvršiti v Jeruzalemu.

9:32b.LUK.009.032 A Petra in onadva, ki sta bila ž njim, prevzame spanec. Ko pa se vzdramijo, vidijo slavo njegovo in oba moža, ki sta ž njim stala.

9:33b.LUK.009.033 In zgodi se, ko onadva odhajata od njega, da reče Peter Jezusu: Učenik, dobro nam je tu biti; naredimo pa tri šatore, tebi enega in Mojzesu enega in Eliju enega - ne vedoč, kaj govori.

9:34b.LUK.009.034 Ali ko še govori, nastane oblak in jih obsenči; in zboje se, ko gresta onadva v oblak.

9:35b.LUK.009.035 In glas pride iz oblaka, ki pravi: Ta je Sin moj ljubljeni, njega poslušajte!

9:36b.LUK.009.036 In ko se je bil glas oglasil, najdejo Jezusa samega. In oni to zamolče, in nikomur niso v tistih dnevih povedali nič tega, kar so bili videli.

9:37b.LUK.009.037 Zgodi se pa drugi dan, ko pridejo z gore, da ga sreča velika množica.

9:38b.LUK.009.038 In glej, mož izmed množice zavpije, rekoč: Učenik prosim te, ozri se na sina mojega, kajti edinec mi je.

9:39b.LUK.009.039 In glej, duh ga napada, da nenadoma začne kričati, in ga lomi, da se ves peni, in le s težavo ga zapušča, ko ga je hudo zvil.

9:40b.LUK.009.040 In prosil sem učence tvoje, naj bi ga izgnali, a niso mogli.

9:41b.LUK.009.041 Odgovori pa Jezus in reče: O rod neverni in popačeni, doklej bom pri vas in vas bom trpel? Pripelji sem sina svojega!

9:42b.LUK.009.042 A še medtem, ko gre k njemu, ga zgrabi zli duh in lomi. Jezus pa zapreti nečistemu duhu, in ozdravi dečka in ga spet da očetu njegovemu.

9:43b.LUK.009.043 In vsi so se čudili veličastvu Božjemu. Ko so se pa vsi čudili vsemu temu, kar je delal Jezus, reče učencem svojim:

9:44b.LUK.009.044 Ohranite vi v ušesih svojih te besede; kajti Sin človekov bo izdan v roke človeške.

9:45b.LUK.009.045 Oni pa niso umeli te besede, in bila jim je prikrita, da ne bi je razumeli, in bali so se ga poprašati o tej besedi.

9:46b.LUK.009.046 Polasti pa se jih razmišljanje, kdo bi bil največji med njimi.

9:47b.LUK.009.047 Jezus pa, vedoč misel njih srca, vzame otroka in ga postavi poleg sebe

9:48b.LUK.009.048 in jim reče: Kdorkoli sprejme tega otroka v imenu mojem, mene sprejme; a kdorkoli mene sprejme, sprejme tega, ki me je poslal. Kdor je namreč najmanjši med vami vsemi, ta je velik.

9:49b.LUK.009.049 Odgovori pa Janez in reče: Učenik, videli smo nekoga, ki je z imenom tvojim izganjal zle duhove, in smo mu branili, ker ne hodi z nami za teboj.

9:50b.LUK.009.050 Jezus mu pa reče: Ne branite! kajti kdor ni zoper vas, je za vas.

9:51b.LUK.009.051 Zgodi se pa, ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet gori, da on trdno nameri obličje svoje na pot v Jeruzalem.

9:52b.LUK.009.052 In pošlje poslance pred obličjem svojim; in ti gredo in pridejo v vas Samarijanov, da mu pripravijo prenočišče.

9:53b.LUK.009.053 Ali niso ga sprejeli, ker je bilo obličje njegovo namerjeno na pot v Jeruzalem.

9:54b.LUK.009.054 Ko pa to vidita učenca njegova Jakob in Janez, rečeta: Gospod, hočeš li, da rečeva, da ogenj pade z neba in jih pokonča, kakor je tudi Elija storil?

9:55b.LUK.009.055 On pa se obrne in jim zapreti in reče: Ne veste, kakšnega duha ste.

9:56b.LUK.009.056 Sin človekov namreč ni prišel duš človeških pogubljat, ampak reševat. In šli so v drugo vas.

9:57b.LUK.009.057 In ko so šli, mu reče nekdo po poti: Za teboj hočem iti, kamorkoli pojdeš.

9:58b.LUK.009.058 In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge in ptice nebeške gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.

9:59b.LUK.009.059 A drugemu veli: Pojdi za menoj! On pa reče: Gospod, dovoli mi, da grem prej pokopat očeta svojega.

9:60b.LUK.009.060 A Jezus mu veli: Pusti, naj mrtvi pokopavajo mrliče svoje; ti pa pojdi in oznanjuj kraljestvo Božje.

9:61b.LUK.009.061 Reče pa tudi nekdo drugi: Za teboj hočem iti, Gospod, ali prej mi dovoli, da se poslovim od domačinov svojih.Jezus pa mu reče: Nobeden ni pripravljen za kraljestvo Božje, kdor prime z roko za plug, pa se ozira na to, kar je zadaj.

9:62b.LUK.009.062 Jezus pa mu reče: Nobeden ni pripravljen za kraljestvo Božje, kdor prime z roko za plug, pa se ozira na to, kar je zadaj.

10

10:1b.LUK.010.001 Potem pa izvoli Gospod še drugih sedemdeset in jih pošlje po dva in dva pred obličjem svojim v vsako mesto ali kraj, kamor je imel sam priti.

10:2b.LUK.010.002 In pravil jim je: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo; prosite Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.

10:3b.LUK.010.003 Pojdite! Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.

10:4b.LUK.010.004 Ne nosite mošnje, ne torbe, ne obuvala, in nikogar na poti ne pozdravljajte.

10:5b.LUK.010.005 V katerokoli hišo pa pridete, najprej recite: Mir tej hiši!

10:6b.LUK.010.006 In če je tu sin miru, bo počival mir vaš na njem; če pa ne, se vrne zopet k vam.

10:7b.LUK.010.007 A v tej hiši ostanite in jejte in pijte, kar imajo; kajti vreden je delavec plačila svojega. Ne prehajajte iz hiše v hišo.

10:8b.LUK.010.008 In v katerokoli mesto pridete in vas sprejmo, jejte, kar vam postavijo,

10:9b.LUK.010.009 in ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim pravite: Približalo se je k vam kraljestvo Božje.

10:10b.LUK.010.010 A v katerokoli mesto pridete in vas ne sprejmo, pojdite na ulice njegove in recite:

10:11b.LUK.010.011 Tudi prah iz vašega mesta, ki se nam je nog prijel, otresamo na vas; toda vedite to, da se je približalo kraljestvo Božje.

10:12b.LUK.010.012 Pravim vam, da bo Sodomi tisti dan laže nego temu mestu.

10:13b.LUK.010.013 Gorje ti, Korazin! gorje ti, Betsaida! zakaj, ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vaju, bi se bila davno, v raševniku in pepelu sedeč, izpokorila.

10:14b.LUK.010.014 Ali Tiru in Sidonu bo laže na sodbi nego vama.

10:15b.LUK.010.015 In ti, Kafarnavm, ali nisi bil povzdignjen do neba? a pahnjen boš do pekla!

10:16b.LUK.010.016 Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, ki me je poslal.

10:17b.LUK.010.017 Vrnejo se pa sedemdeseteri z veseljem, govoreč: Gospod, tudi zli duhovi so nam pokorni v imenu tvojem.

10:18b.LUK.010.018 On pa jim reče: Videl sem satana, da je padel z neba kakor blisk.

10:19b.LUK.010.019 Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone, in oblast nad vso silo sovražnikovo, in nič vam ne bo škodovalo.

10:20b.LUK.010.020 Toda tega se ne veselite, da so vam duhovi pokorni; veselite se marveč, da so imena vaša zapisana v nebesih.

10:21b.LUK.010.021 V tisto uro se razveseli Jezus v svetem Duhu in reče: Hvalim te, Oče, Gospodar neba in zemlje! da si to skril modrim in razumnim in razodel nedoraslim; da, Oče, ker tako je bila volja tvoja.

10:22b.LUK.010.022 Vse mi je izročil Oče moj, in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Oče, in kdo je Oče, razen Sin in komurkoli hoče Sin razodeti.

10:23b.LUK.010.023 In obrnivši se k učencem posebe, reče: Blagor očem, ki vidijo, kar vi vidite.

10:24b.LUK.010.024 Kajti pravim vam, da je veliko prorokov in kraljev želelo videti, kar vi vidite, a niso videli, in slišati, kar vi slišite, a niso slišali.

10:25b.LUK.010.025 In glej, učenik postave vstane in izkušajoč ga, reče: Učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?

10:26b.LUK.010.026 On pa mu reče: V zakonu kaj je pisano? kako bereš?

10:27b.LUK.010.027 On pa odgovori in reče: „Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje in iz vse pameti svoje, bližnjega svojega pa kakor samega sebe“.

10:28b.LUK.010.028 Pa mu reče: Prav si odgovoril; to delaj, in živel boš.

10:29b.LUK.010.029 On pa, hoteč samega sebe opravičiti, reče Jezusu: In kdo je moj bližnji?

10:30b.LUK.010.030 Jezus odgovori in reče: Neki človek je šel iz Jeruzalema doli v Jeriho in zajde med razbojnike, ki ga tudi slečejo in ranijo ter odidejo, pustivši ga napol mrtvega.

10:31b.LUK.010.031 Po naključbi pa pride neki duhovnik doli po tisti poti, in ko ga vidi, gre mimo.

10:32b.LUK.010.032 Enako pa pride tudi levit na tisto mesto in ko ga vidi, gre mimo.

10:33b.LUK.010.033 Neki Samarijan pa, ko je tod potoval, pride do njega, in ko ga ugleda, se mu zasmili,

10:34b.LUK.010.034 in pristopi ter mu obveže rane in vlije vanje olja in vina; in posadivši ga na svoje živinče, ga pripelje v gostilnico in poskrbi zanj.

10:35b.LUK.010.035 Drugi dan pa vzame dva denarja iz mošnje in da gostilničarju in mu reče: Skrbi zanj, in karkoli več potrošiš, ti poplačam jaz, kadar se vrnem.

10:36b.LUK.010.036 Kdo od teh treh, meniš, je bil bližnji temu, ki je zašel med razbojnike?

10:37b.LUK.010.037 On pa reče: Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje. Jezus mu pa veli: Pojdi, tudi ti delaj enako!

10:38b.LUK.010.038 Ko pa potujejo dalje, pride on v neko vas; a žena, po imenu Marta, ga sprejme v hišo svojo.

10:39b.LUK.010.039 In ta je imela sestro, ki se je imenovala Marija, ki je tudi sedla k nogam Gospodovim in je poslušala besedo njegovo.

10:40b.LUK.010.040 A Marta je bila zadržana, ker si je dala veliko opravka s postrežbo; ter pristopi in reče: Gospod, ali ti nič ni mar, da me je moja sestra samo pustila, da strežem? Reci ji torej, naj mi pomaga!

10:41b.LUK.010.041 Gospod pa odgovori in ji reče: Marta, Marta, skrbiš in trudiš se za mnogo;le eno pa je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki se ji ne odvzame.

10:42b.LUK.010.042 le eno pa je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki se ji ne odvzame.

11

11:1b.LUK.011.001 In zgodi se, ko je na nekem kraju molil, da mu reče, ko je nehal, eden učencev njegovih: Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil učence svoje.

11:2b.LUK.011.002 On pa jim reče: Kadar molite, recite: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tudi na zemlji.

11:3b.LUK.011.003 Kruh naš vsakdanji daj nam vsak dan.

11:4b.LUK.011.004 In odpusti nam grehe naše, ker tudi mi odpuščamo vsakemu dolžniku svojemu. In ne vpelji nas v izkušnjavo, temuč reši nas zlega.

11:5b.LUK.011.005 In reče jim: Kdo izmed vas ima prijatelja, in pojde k njemu opolnoči in mu poreče: Prijatelj, posodi mi tri hlebe,

11:6b.LUK.011.006 ker je prijatelj moj prišel s pota k meni, pa mu nimam kaj postaviti.

11:7b.LUK.011.007 Oni pa bi odznotraj odgovoril in rekel: Ne bodi mi nadležen: duri so že zaprte in otroci moji so z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati.

11:8b.LUK.011.008 Pravim vam, čeprav ne vstane, da bi mu dal zato, ker mu je prijatelj, vstane vsaj zaradi nadležnega moledovanja njegovega in mu da, kolikor potrebuje.

11:9b.LUK.011.009 In jaz vam pravim: Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo.

11:10b.LUK.011.010 Kajti vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče, najde, in kdor trka, se mu odpre.

11:11b.LUK.011.011 Kdo izmed vas pa je oče, in če ga prosi sin kruha, pa mu da kamen? ali če prosi ribe, pa mu da namesto ribe kačo?

11:12b.LUK.011.012 ali če prosi jajca, pa mu da škorpijona?

11:13b.LUK.011.013 Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko bolj bo dal Oče nebeški svetega Duha tem, ki ga prosijo.

11:14b.LUK.011.014 In izganjal je zlega duha, in ta je bil mutast. Zgodi se pa, ko je zli duh izšel, da mutec izpregovori; in množice se začudijo.

11:15b.LUK.011.015 A nekateri izmed njih reko: Z Belzebulom, poglavarjem hudičev, izganja zle duhove.

11:16b.LUK.011.016 Drugi pa, izkušajoč ga, zahtevajo od njega znamenja z neba.

11:17b.LUK.011.017 On pa, vedoč njih misli, jim reče: Vsako kraljestvo, ki se je samo zoper sebe razdvojilo, propade, in dom, zoper sebe razdvojen, razpade.

11:18b.LUK.011.018 Če se je pa tudi satan zoper sebe razdvojil, kako bo ostalo kraljestvo njegovo? ker pravite, da z Belzebulom izganjam zle duhove.

11:19b.LUK.011.019 A če jaz z Belzebulom izganjam zle duhove, s čigavo pomočjo jih izganjajo sinovi vaši? Zato vam bodo oni sodniki.

11:20b.LUK.011.020 Če pa s prstom Božjim izganjam zle duhove, torej je že prišlo k vam kraljestvo Božje.

11:21b.LUK.011.021 Kadar se močni dobro oboroži in varuje dvor svoj, je v miru imetje njegovo;

11:22b.LUK.011.022 ako pa pride nanj močnejši od njega in ga premaga, mu pobere vse orožje njegovo, v katero je upal, in razdeli njegov plen.

11:23b.LUK.011.023 Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, razsiplje.

11:24b.LUK.011.024 Kadar nečisti duh izide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja; in ko ga ne najde, pravi: Vrnil se bom na dom svoj, odkoder sem izšel.

11:25b.LUK.011.025 In ko pride tja, ga najde pometenega in olepšanega.

11:26b.LUK.011.026 Tedaj odide in vzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanj in tu prebivajo: in poslednje tega človeka postane hujše od prvega.

11:27b.LUK.011.027 Zgodi se pa, ko je to govoril, da povzdigne neka žena izmed množice glas svoj in mu reče: Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki si jih sesal!

11:28b.LUK.011.028 On pa veli: Veliko bolj blagor tem, ki besedo Božjo poslušajo in jo hranijo!

11:29b.LUK.011.029 Ko so se pa množice zbirale pri njem, jim začne govoriti: Ta rod je hudoben rod: znamenja išče, ali ne bo se mu dalo znamenje, razen znamenja Jona proroka.

11:30b.LUK.011.030 Kakor je bil namreč Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov znamenje temu rodu.

11:31b.LUK.011.031 Kraljica od juga vstane na sodbo z možmi tega rodu in jih obsodi; kajti prišla je od kraja sveta poslušat modrost Salomonovo; in glej, večji je tu od Salomona.

11:32b.LUK.011.032 Možje Ninivljani vstanejo na sodbo s tem rodom in ga obsodijo; kajti izpokorili so se po propovedi Jonovi; in glej, večji je tu od Jona.

11:33b.LUK.011.033 Nihče pa ne dene sveče, ko jo prižge, na skrit kraj, tudi ne pod mernik, ampak na svečnik, da vidijo luč, kateri prihajajo.

11:34b.LUK.011.034 Svetilo telesu tvojemu je oko: kadar je torej oko tvoje zdravo, je svetlo tudi vse telo tvoje; ko pa je pokvarjeno, je temno tudi telo tvoje.

11:35b.LUK.011.035 Zato glej, da ne bo luč, ki je v tebi, tema.

11:36b.LUK.011.036 Če je torej vse telo tvoje svetlo in nima nobenega temnega uda, bo vseskozi svetlo, kakor kadar te svetilnica obsije z jasno svetlobo.

11:37b.LUK.011.037 Medtem pa, ko je govoril, ga zaprosi neki farizej, naj bi obedoval pri njem. Prišedši pa tja, sede za mizo.

11:38b.LUK.011.038 Ko pa to vidi farizej, se začudi, da se ni prej umil pred obedom.

11:39b.LUK.011.039 Gospod mu pa reče: Sedaj vi farizeji čistite kozarec in skledo odzunaj, kar je pa znotraj vas, je polno ropa in hudobije.

11:40b.LUK.011.040 Neumneži, mar ni ta, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj?

11:41b.LUK.011.041 Sicer pa dajte v miloščino tega, kar je notri, in glej, vse vam je čisto.

11:42b.LUK.011.042 Ali gorje vam farizejem, da dajete desetino od mete in od rute in od vsakega zelišča, izogibate se pa sodbe in ljubezni Božje: to je bilo treba storiti in onega ne opustiti.

11:43b.LUK.011.043 Gorje vam farizejem, da ljubite prve stole v shodnicah in pozdrave po ulicah.

11:44b.LUK.011.044 Gorje vam, da ste kakor skriti grobovi, po katerih ljudje hodijo in ne vedo zanje.

11:45b.LUK.011.045 Odgovori pa eden izmed učenikov postave in mu reče: Učenik, s takimi besedami sramotiš tudi nas.

11:46b.LUK.011.046 On pa mu reče: Gorje tudi vam učenikom postave, ker nakladate ljudem neznosne butare, a sami se niti z enim prstom ne dotaknete butar.

11:47b.LUK.011.047 Gorje vam, da zidate grobne spomenike prorokom, očetje vaši pa so jih pobili.

11:48b.LUK.011.048 S tem torej ste priče delom očetov svojih in jih odobravate: kajti oni so jih pobili, a vi jim zidate nadgrobke.

11:49b.LUK.011.049 Zato je tudi modrost Božje rekla: Pošljem k njim proroke in apostole, in nekatere njih umore in preženo,

11:50b.LUK.011.050 da se bo zahtevala od tega rodu vseh prorokov kri, ki se je prelila od začetka sveta,

11:51b.LUK.011.051 od krvi Abelove, do krvi Zaharijeve, ki je poginil med oltarjem in svetiščem. Da, pravim vam, zahtevala se bo od tega rodu.

11:52b.LUK.011.052 Gorje vam učenikom postave, ker ste vzeli ključ do spoznanja: sami niste šli do njega, a tem, ki so hoteli vstopiti, ste zabranili.

11:53b.LUK.011.053 Ko je pa odšel odtod, začno pismarji in farizeji zelo pritiskati nanj in ga vpraševati o raznoterih rečeh,prežeč nanj, da bi kaj ujeli iz ust njegovih.

11:54b.LUK.011.054 prežeč nanj, da bi kaj ujeli iz ust njegovih.

12

12:1b.LUK.012.001 Ko se je bilo medtem zbralo na tisoče ljudstva, tako da so drug drugega tiščali, začne govoriti učencem svojim najprej: Varujte se kvasu farizejev, ki je hinavstvo.

12:2b.LUK.012.002 Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo, in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.

12:3b.LUK.012.003 Zato se bo vse, kar ste pravili v temi, slišalo na svetlem, in kar ste na uho šepetali v kleteh, se bo oznanjevalo na strehah.

12:4b.LUK.012.004 Pravim pa vam, prijateljem svojim: Ne bojte se jih, ki ubijajo telo, a potem ne morejo ničesar več storiti.

12:5b.LUK.012.005 Pokažem pa vam, koga se bojte: bojte se tistega, ki ima oblast, potem ko usmrti, zagnati v pekel. Da, pravim vam, tega se bojte!

12:6b.LUK.012.006 Ne prodajajo li pet vrabcev po dva vinarja? in ne eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom.

12:7b.LUK.012.007 A vam so tudi lasje na vsi glavi prešteti. Ne bojte se torej; boljši ste od mnogo vrabcev.

12:8b.LUK.012.008 Pravim vam pa: Vsakega, kdor pripozna mene pred ljudmi, pripozna tudi Sin človekov pred angeli Božjimi;

12:9b.LUK.012.009 kdor pa zataji mene pred ljudmi, zatajen bo pred angeli Božjimi.

12:10b.LUK.012.010 In vsakemu, kdor reče besedo zoper Sina človekovega, se odpusti, a kdor preklinja svetega Duha, mu ne bo odpuščeno.

12:11b.LUK.012.011 Kadar pa vas privlečejo v shodnice in h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi povedali:

12:12b.LUK.012.012 zakaj sveti Duh vas nauči v tisti uri, kaj je treba reči.

12:13b.LUK.012.013 Reče pa mu nekdo iz množice: Učenik, reci bratu mojemu, naj si razdeli z menoj dedino.

12:14b.LUK.012.014 On mu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca vama?

12:15b.LUK.012.015 In jim reče: Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka iz imetja njegovega.

12:16b.LUK.012.016 Pove jim pa priliko, rekoč: Nekemu bogatemu človeku je njiva obilo obrodila.

12:17b.LUK.012.017 In premišljuje v sebi in reče: Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti letine svoje. Pa reče:

12:18b.LUK.012.018 To storim: poderem žitnice svoje in sezidam večje, in tu spravim vse pridelke svoje in blago svoje

12:19b.LUK.012.019 in porečem duši svoji: Duša, veliko blaga imaš za veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se!

12:20b.LUK.012.020 Reče pa mu Bog: Neumnež, to noč bodo zahtevali dušo tvojo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?

12:21b.LUK.012.021 Tako je s tem, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.

12:22b.LUK.012.022 Reče pa učencem svojim: Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli, tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli.

12:23b.LUK.012.023 Zakaj življenje je več nego hrana in telo več nego obleka.

12:24b.LUK.012.024 Poglejte krokarje: ne sejejo in ne žanjejo, nimajo kleti, ne žitnice, in Bog jih živi: koliko ste vi boljši od ptic!

12:25b.LUK.012.025 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primekniti en komolec?

12:26b.LUK.012.026 Če torej tudi najmanjšega ne morete, čemu skrbite za drugo?

12:27b.LUK.012.027 Poglejte lilije, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa: tudi Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor njih ena.

12:28b.LUK.012.028 Če pa travo na polju, ki danes stoji, a jutri jo vržejo v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverneži!

12:29b.LUK.012.029 Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne vznemirjajte se s takimi skrbmi,

12:30b.LUK.012.030 zakaj vsega tega iščejo narodi tega sveta; a Oče vaš ve, da tega potrebujete.

12:31b.LUK.012.031 Marveč iščite kraljestva Božjega, in vse to vam bo pridano.

12:32b.LUK.012.032 Ne boj se, mala čreda! kajti Oče vaš je sklenil, dati vam kraljestvo.

12:33b.LUK.012.033 Prodajte imetje svoje in dajajte miloščino. Napravite si mošnje, ki ne ostare, zaklad, ki ne izgine, v nebesih, kjer se tat ne približuje in tudi molj ne razjeda.

12:34b.LUK.012.034 Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše.

12:35b.LUK.012.035 Naj vam bodo ledja opasana in sveče prižgane,

12:36b.LUK.012.036 in bodite podobni ljudem, ki pričakujejo gospodarja svojega, kdaj se vrne z ženitnine, da mu precej odpro, kadar pride in potrka.

12:37b.LUK.012.037 Blagor tistim hlapcem, katere najde gospodar, kadar pride, čujoče. Resnično vam pravim, da se opaše in jih posadi za mizo, ter bo pristopil in jim stregel.

12:38b.LUK.012.038 In če pride ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde tako, blagor tistim hlapcem.

12:39b.LUK.012.039 Vedite pa to: Ko bi vedel hišni gospodar, ob kateri uri pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje.

12:40b.LUK.012.040 Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.

12:41b.LUK.012.041 Reče pa Peter: Gospod, praviš li to priliko za nas ali tudi za vse?

12:42b.LUK.012.042 Gospod pa reče: Kdo neki je zvesti in modri oskrbnik, ki ga postavi gospodar nad družino svojo, naj jim daje odmerjeno hrano ob svojem času?

12:43b.LUK.012.043 Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde njegov gospodar, kadar pride, da tako dela.

12:44b.LUK.012.044 Resnično vam pravim, da ga postavi nad vsem imetjem svojim.

12:45b.LUK.012.045 Ako pa poreče ta hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj, in začne pretepati hlapce in dekle ter jesti in piti in pijančevati:

12:46b.LUK.012.046 pride gospodar tega hlapca ob dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, katere ne ve, in ga preseka in delež mu dá med neverniki.

12:47b.LUK.012.047 Tisti hlapec pa, ki je vedel voljo gospodarja svojega, pa se ni pripravil in tudi ni storil po volji njegovi, bo zelo tepen;

12:48b.LUK.012.048 a tisti, ki je ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, bo malo tepen. Od vsakogar, komur je dano mnogo, se bo mnogo zahtevalo; in komur so izročili mnogo, od tega bodo toliko več zahtevali.

12:49b.LUK.012.049 Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj hočem, če že gori.

12:50b.LUK.012.050 S krstom pa imam biti krščen, in kako bridko mi je, dokler se ne dopolni!

12:51b.LUK.012.051 Menite li, da sem prišel, da dam na zemljo mir? Nikakor, pravim vam, marveč razpor.

12:52b.LUK.012.052 Kajti odslej jih bo pet v eni hiši razprtih, trije z dvema in dva s tremi;

12:53b.LUK.012.053 oče se razpre s sinom in sin z očetom, mati s hčerjo in hči z materjo, tašča s snaho svojo in snaha s taščo.

12:54b.LUK.012.054 Pravil je pa tudi množicam: Kadar vidite oblak, da se vzdiga od zahoda, precej pravite: Dež bo! In zgodi se tako.

12:55b.LUK.012.055 In kadar čutite, da vleče jug, pravite: Vroče bo! In zgodi se.

12:56b.LUK.012.056 Hinavci, lice zemlje in neba veste presojati, kako pa, da tega časa ne veste presojati?

12:57b.LUK.012.057 Zakaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav?

12:58b.LUK.012.058 Zato ko greš z nasprotnikom svojim k poglavarju, potrudi se po poti, da se ga rešiš, da te morda ne privleče k sodniku, in sodnik te izroči biriču, in birič te vrže v ječo.Pravim ti, nikakor ne prideš iz nje, dokler ne plačaš tudi zadnjega vinarja.

12:59b.LUK.012.059 Pravim ti, nikakor ne prideš iz nje, dokler ne plačaš tudi zadnjega vinarja.

13

13:1b.LUK.013.001 Bili so pa ravno ta čas tu nekateri, ki so mu poročali o Galilejcih, katerih kri je zmešal Pilat ž njih daritvami.

13:2b.LUK.013.002 In Jezus odgovori in jim reče: Menite li, da so bili ti Galilejci največji grešniki med vsemi Galilejci, ker so to pretrpeli?

13:3b.LUK.013.003 Ne, pravim vam, temuč če se ne izpokorite, poginete vsi tako.

13:4b.LUK.013.004 Ali tistih osemnajst, na katere je padel stolp v Siloamu in jih pobil: menite li, da so bili ti najbolj krivi med vsemi ljudmi, ki prebivajo v Jeruzalemu?

13:5b.LUK.013.005 Ne, pravim vam, temuč če se ne izpokorite, poginete vsi enako.

13:6b.LUK.013.006 Pravil je pa to priliko: Nekdo je imel smokvo zasajeno v vinogradu svojem; in prišel je iskat sadu na njej in ga ni našel.

13:7b.LUK.013.007 Reče pa vinogradniku: Glej, tri leta je, odkar hodim iskat sadu na tej smokvi, in ga ne najdem. Posekaj jo torej! Čemu še trati zemljo?

13:8b.LUK.013.008 On pa odgovori in reče: Gospod, pusti jo še to leto, da jo okopljem in ospem z gnojem,

13:9b.LUK.013.009 da li prihodnjič rodi sad; če pa ne, posekaš jo potem.

13:10b.LUK.013.010 Učil je pa v eni njih shodnic v soboto.

13:11b.LUK.013.011 In glej, bila je tu žena, ki je imela duha bolezni osemnajst let in je bila sključena ter se nikakor ni mogla pokoncu vzkloniti.

13:12b.LUK.013.012 Ko pa jo Jezus ugleda, jo pokliče in ji reče: Žena, rešena si bolezni svoje.

13:13b.LUK.013.013 In položi nanjo roke, in ona se pri tej priči zravna ter hvali Boga.

13:14b.LUK.013.014 Izpregovori pa načelnik shodnice, jezeč se, da je Jezus zdravil v soboto, in reče ljudstvu: Šest dni je, v katerih velja delati; v teh torej pridite in se zdravite, ne pa sobotni dan.

13:15b.LUK.013.015 Gospod mu pa odgovori in reče: Hinavci, ali ne odvezuje vsak izmed vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga ne goni napajat?

13:16b.LUK.013.016 Te žene pa, ki je hči Abrahamova in ki jo je bil satan zvezal, glej, že osemnajst let, ali je ni bilo treba rešiti te vezi v sobotni dan?

13:17b.LUK.013.017 In ko to pravi, se sramujejo vsi, ki so mu nasprotovali; vsa množica se pa raduje slavnih del, ki so se godila po njem.

13:18b.LUK.013.018 Pravil je pa: Čemu je podobno kraljestvo Božje in čemu naj ga primerim?

13:19b.LUK.013.019 Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga človek vzame in vrže na vrt svoj, in ono zraste in postane drevo, in ptice nebeške se nastanijo po vejah njegovih.

13:20b.LUK.013.020 In zopet reče: Čemu naj primerim kraljestvo Božje?

13:21b.LUK.013.021 Podobno je kvasu, ki ga vzame žena in ga vmesi v tri merice moke, dokler se vse ne skvasi.

13:22b.LUK.013.022 In hodil je po mestih in vaseh, učeč in potujoč proti Jeruzalemu.

13:23b.LUK.013.023 Reče mu pa nekdo: Gospod, je li pač malo teh, ki se zveličajo? On jim pa reče:

13:24b.LUK.013.024 Borite se, da vnidete skozi tesna vrata; zakaj veliko, pravim vam, si jih bo prizadevalo priti noter, pa ne bodo mogli.

13:25b.LUK.013.025 Ko nekoč hišni gospodar vstane in zapre hišna vrata, tedaj začnete zunaj postajati in na vrata trkati, govoreč: Gospod, gospod, odpri nam! pa vam odgovori in poreče: Ne poznam vas, odkod ste.

13:26b.LUK.013.026 Tedaj začnete praviti: Jedli smo pred teboj in pili, in po ulicah naših si učil.

13:27b.LUK.013.027 Pa poreče: Pravim vam, ne poznam vas, odkod ste. Odstopite od mene vsi, ki delate krivico.

13:28b.LUK.013.028 Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama in Izaka in Jakoba in vse proroke v kraljestvu Božjem, sebe pa izgnane zunaj.

13:29b.LUK.013.029 In pridejo od vzhoda in zahoda, od severa in juga, in bodo sedeli za mizo v kraljestvu Božjem.

13:30b.LUK.013.030 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in prvi, ki bodo zadnji.

13:31b.LUK.013.031 Ravno to uro pristopijo k njemu nekateri farizeji, veleč mu: Izidi in pojdi odtod, ker Herod te hoče umoriti.

13:32b.LUK.013.032 In reče jim: Pojdite in povejte temu lisjaku: Glej, izganjam zle duhove in ozdravljam danes in jutri, a tretji dan dokončam.

13:33b.LUK.013.033 Sicer pa moram danes in jutri in pojutrišnjem svojo pot nadaljevati, ker ni mogoče proroku poginiti zunaj Jeruzalema.

13:34b.LUK.013.034 Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš proroke in kamenaš tiste, ki so k tebi poslani! Kolikokrat sem hotel zbrati otroke tvoje kakor kokla piščeta svoja pod peruti, a niste hoteli!Glej, zapušča se vam dom vaš pust. Pravim vam pa, da me ne boste videli, dokler ne pride čas, da porečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!

13:35b.LUK.013.035 Glej, zapušča se vam dom vaš pust. Pravim vam pa, da me ne boste videli, dokler ne pride čas, da porečete: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!

14

14:1b.LUK.014.001 In zgodi se, ko pride v hišo enega izmed prvakov farizejskih v soboto jest kruh, da so oni nanj pazili.

14:2b.LUK.014.002 In glej, vodeničen človek je bil pred njim.

14:3b.LUK.014.003 In Jezus izpregovori in reče učenikom postave in farizejem: Se li sme v soboto zdraviti ali ne?

14:4b.LUK.014.004 Oni pa umolknejo. In ga prime in ozdravi in odpusti.

14:5b.LUK.014.005 In jim reče: Kdo izmed vas, če mu pade osel ali vol v vodnjak, ga ne izvleče precej v sobotni dan?

14:6b.LUK.014.006 In niso mu mogli odgovoriti na to.

14:7b.LUK.014.007 Povedal je pa povabljencem priliko, opazivši, kako si izbirajo prve prostore, govoreč jim:

14:8b.LUK.014.008 Kadar te kdo povabi na svatovščino, ne sedi na prvi prostor, da ne bi bil kdo imenitnejši nego ti povabljen od njega

14:9b.LUK.014.009 in ne pride ta, ki je tebe in njega povabil, in ti ne reče: Daj temu prostor! in tedaj boš s sramoto sedel na zadnji prostor.

14:10b.LUK.014.010 Ampak, kadar si povabljen, pojdi in sedi na zadnji prostor, da ti, ko pride, ki te je povabil, poreče: Prijatelj, pomakni se više! tedaj ti bo čast pred vsemi, ki sedé s teboj.

14:11b.LUK.014.011 Zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan; a kdor se ponižuje, bo povišan.

14:12b.LUK.014.012 Pravil je pa tudi temu, ki ga je bil povabil: Kadar napraviš obed ali večerjo, ne vabi prijateljev svojih, ne bratov svojih, ne sorodnikov svojih, ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo.

14:13b.LUK.014.013 Ampak, kadar napraviš gostijo, povabi siromake, kruljave, hrome, slepce,

14:14b.LUK.014.014 in blagor ti bo, ker ti nimajo s čim povrniti; povrne se ti namreč ob vstajenju pravičnih.

14:15b.LUK.014.015 Ko je to slišal nekdo izmed teh, ki so sedeli ž njim za mizo, mu reče: Blagor mu, kdor bo jedel kruh v kraljestvu Božjem.

14:16b.LUK.014.016 On pa mu reče: Neki človek je napravil veliko večerjo in mnogo jih je povabil.

14:17b.LUK.014.017 In pošlje hlapca svojega ob uri večerje, naj reče povabljencem: Pridite, ker je že vse pripravljeno!

14:18b.LUK.014.018 In začno se vsi hkratu izgovarjati. Prvi mu reče: Njivo sem kupil in silno mi je treba, da grem in jo ogledam; prosim te, izgovori me!

14:19b.LUK.014.019 A drugi reče: Pet jarmov volov sem kupil in grem jih poskušat; prosim, izgovori me!

14:20b.LUK.014.020 Zopet drugi pa: Oženil sem se, in zato ne morem priti.

14:21b.LUK.014.021 In hlapec pride in sporoči to gospodu svojemu. Tedaj se hišni gospodar razjezi in reče hlapcu svojemu: Idi hitro ven na ceste in ulice mestne in pripelji sem siromake in kruljave in hrome in slepce.

14:22b.LUK.014.022 In hlapec reče: Gospod, zgodilo se je, kakor si ukazal, in še je prostora.

14:23b.LUK.014.023 Pa veli gospodar hlapcu: Pojdi ven na pota in za ograje in sili jih, naj pridejo, da se napolni hiša moja.

14:24b.LUK.014.024 Kajti pravim vam, da noben onih mož, ki so bili povabljeni, ne okusi večerje moje.

14:25b.LUK.014.025 Šlo je pa ž njim veliko ljudstva; in obrnivši se, jim reče:

14:26b.LUK.014.026 Če prihaja kdo k meni, pa ne sovraži očeta svojega in matere, žene in otrok, bratov in sester, da, tudi lastnega življenja svojega, ne more biti moj učenec.

14:27b.LUK.014.027 Kdor ne nosi križa svojega in ne gre za menoj, ne more biti moj učenec.

14:28b.LUK.014.028 Kdo namreč izmed vas, ki hoče sezidati stolp, ne sede prej in preračuni stroškov, če ima pač toliko, da ga dodela?

14:29b.LUK.014.029 da se mu, ko bi postavil temelj, pa ne bi mogel dozidati, ne začno vsi, ki to vidijo, posmehovati,

14:30b.LUK.014.030 govoreč: Ta človek je jel zidati, pa ni mogel dokončati.

14:31b.LUK.014.031 Ali kateri kralj, kadar se gre z drugim kraljem vojskovat, ne sede prej in se posvetuje, če se pač more z desetimi tisočmi srečati s tem, ki pride proti njemu z dvajsetimi tisočmi?

14:32b.LUK.014.032 Če pa ne more, pošlje poslance in prosi miru, dokler je še sovražnik daleč.

14:33b.LUK.014.033 Tako torej vsak izmed vas, kdor se ne odreče vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.

14:34b.LUK.014.034 Dobra je sol; ako se pa tudi sol izpridi, s čim se bo osolila?Ne da se rabiti ne za zemljo, ne za gnojišče; vržejo jo proč. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

14:35b.LUK.014.035 Ne da se rabiti ne za zemljo, ne za gnojišče; vržejo jo proč. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

15

15:1b.LUK.015.001 Približevali pa so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali.

15:2b.LUK.015.002 In godrnjali so farizeji in pismarji, govoreč: Ta sprejema grešnike in ž njimi jé.

15:3b.LUK.015.003 A on jim pove tole priliko, govoreč:

15:4b.LUK.015.004 Kateri človek izmed vas, ki ima sto ovac in izgubi eno izmed njih, ne pusti devetindevetdeseterih v puščavi, pa gre za izgubljeno, dokler je ne najde?

15:5b.LUK.015.005 In ko jo najde, jo zadene vesel na rame svoje,

15:6b.LUK.015.006 in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim reče: Radujte se z menoj! zakaj našel sem ovco svojo, ki se je bila izgubila.

15:7b.LUK.015.007 Pravim vam, da tako bode radost v nebesih večja nad enim grešnikom, ki se izpokori, nego nad devetindevetdeseterimi pravičnimi, katerim ni treba pokore.

15:8b.LUK.015.008 Ali katera žena, ki ima deset srebrnikov, če izgubi en srebrnik, ne prižge sveče in ne pomete hiše ter išče skrbno, dokler ga ne najde?

15:9b.LUK.015.009 In ko ga najde, skliče prijateljice in sosedinje in reče: Radujte se z menoj! zakaj našla sem srebrnik, ki sem ga bila izgubila.

15:10b.LUK.015.010 Tako, pravim vam, je tudi radost pred angeli Božjimi nad enim grešnikom, ki se izpokori.

15:11b.LUK.015.011 In reče: Neki človek je imel dva sina.

15:12b.LUK.015.012 In mlajši reče očetu: Oče, daj mi del premoženja, ki mi pripada. In razdeli jima premoženje.

15:13b.LUK.015.013 In čez nekoliko dni zbere mlajši sin vse in odpotuje v daljno deželo, in tu raztrosi premoženje svoje, živeč samopašno.

15:14b.LUK.015.014 In ko je bil vse potratil, nastane huda lakota v tisti deželi, in on začne stradati.

15:15b.LUK.015.015 In gre in se pridruži enemu izmed meščanov te dežele; in ta ga pošlje na svoje polje svinje past.

15:16b.LUK.015.016 In želel se je nasititi z rožiči, ki so jih svinje jedle, ali nihče mu jih ni dal.

15:17b.LUK.015.017 Ko pa pride sam v se, reče: Koliko najemnikov očeta mojega ima obilo kruha, jaz pa tu lakote pogibljem!

15:18b.LUK.015.018 Vstanem, pojdem k očetu svojemu in mu porečem: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj!

15:19b.LUK.015.019 nisem več vreden, da bi se sin tvoj imenoval: naredi me kakor enega najemnikov svojih.

15:20b.LUK.015.020 In vstane in gre k očetu svojemu. A ko je bil še daleč, ga ugleda oče njegov in se mu v srce zasmili ter priteče in se oklene vratu njegovega in ga poljublja.

15:21b.LUK.015.021 A sin mu reče: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj, in nisem več vreden, da bi se sin tvoj imenoval.

15:22b.LUK.015.022 Oče pa veli hlapcem svojim: Hitro prinesite najlepšo suknjo in oblecite ga; in denite mu prstan na roko in obuvalo na noge;

15:23b.LUK.015.023 in pripeljite tele pitano in ga zakoljite, in jejmo in se veselimo:

15:24b.LUK.015.024 zakaj ta sin moj je bil mrtev, in je oživel, in izgubljen je bil, in se je našel. In začno se veseliti.

15:25b.LUK.015.025 A starejši sin njegov je bil na polju; in ko se gredoč približa hiši, zasliši godbo in ples

15:26b.LUK.015.026 ter pokliče enega hlapcev in vpraša, kaj bi to bilo.

15:27b.LUK.015.027 On mu pa reče: Brat tvoj je prišel, in oče tvoj je zaklal tele pitano, ker ga je zopet dobil zdravega.

15:28b.LUK.015.028 On pa se razjezi in noče iti noter. Tedaj pride ven oče njegov ter ga prosi.

15:29b.LUK.015.029 On pa odgovori in reče očetu svojemu: Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil zapovedi tvoje, a meni nisi dal nikoli kozliča, da bi se s prijatelji svojimi razveselil.

15:30b.LUK.015.030 Ko je pa prišel ta sin tvoj, ki je zažrl premoženje tvoje z vlačugami, si mu zaklal tele pitano.

15:31b.LUK.015.031 On mu pa reče: Sin, ti si vsekdar pri meni, in vse moje je tvoje.Treba pa se je bilo veseliti in radovati, ker je bil ta brat tvoj mrtev in je oživel, in izgubljen je bil in se je našel.

15:32b.LUK.015.032 Treba pa se je bilo veseliti in radovati, ker je bil ta brat tvoj mrtev in je oživel, in izgubljen je bil in se je našel.

16

16:1b.LUK.016.001 Pravil je pa tudi učencem svojim: Bil je bogat človek, ki je imel oskrbnika; in tega so ovadili pri njem, kakor da bi mu razsipal imetje.

16:2b.LUK.016.002 In pokliče ga ter mu reče: Kaj to slišim o tebi? Daj račun o gospodarstvu svojem, zakaj ne moreš mi dalje gospodariti.

16:3b.LUK.016.003 A oskrbnik reče sam v sebi: Kaj naj storim, ker mi gospod moj jemlje oskrbništvo? Kopati ne morem, prositi me je sram.

16:4b.LUK.016.004 Vem, kaj bom storil, da me sprejmo v hiše svoje, kadar bom odstavljen od oskrbništva.

16:5b.LUK.016.005 In pokliče k sebi vse dolžnike svojega gospoda, vsakega posebe, in reče prvemu: Koliko si dolžen gospodu mojemu?

16:6b.LUK.016.006 On pa reče: Sto meric olja. In reče mu: Vzemi svoje pismo, pa sedi hitro in napiši petdeset.

16:7b.LUK.016.007 Potem reče drugemu: A ti, koliko si dolžen? On pa reče: Sto korcev pšenice. In veli mu: Vzemi svoje pismo in napiši osemdeset.

16:8b.LUK.016.008 In gospodar pohvali krivičnega oskrbnika, ker je pametno storil; zakaj sinovi tega sveta so pametnejši v svojem rodu od sinov svetlobe.

16:9b.LUK.016.009 Tudi jaz vam pravim: Storite si prijateljev s krivičnim mamonom, da vas, kadar vam poide, sprejmo v večna stanovanja.

16:10b.LUK.016.010 Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, in kdor je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem.

16:11b.LUK.016.011 Če torej v krivičnem mamonu niste bili zvesti, pravo bogastvo, kdo vam zaupa?

16:12b.LUK.016.012 In če v tujem niste bili zvesti, kdo vam da, kar je vašega?

16:13b.LUK.016.013 Noben hlapec ne more dvema gospodoma služiti; kajti ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali bo enemu vdan in bo drugega zaničeval. Ne morete Bogu služiti in mamonu.

16:14b.LUK.016.014 Poslušali so pa vse to tudi farizeji, ki so srebro ljubili, ter so ga zasmehovali.

16:15b.LUK.016.015 In jim reče: Vi ste tisti, ki se delate pravične pred ljudmi, ali Bog pozna srca vaša; kajti kar je pri ljudeh visoko, je gnusoba pred Bogom.

16:16b.LUK.016.016 Zakon in proroki so do Janeza, odtlej se oznanjuje blagovestje o kraljestvu Božjem, in vsak s silo tišči vanj.

16:17b.LUK.016.017 Laže je pa nebu in zemlji preiti nego eni pičici iz postave izginiti.

16:18b.LUK.016.018 Vsak, kdor se loči od žene svoje in se oženi z drugo, prešeštvuje; in kdor vzame ločeno od moža, prešeštvuje.

16:19b.LUK.016.019 Bil je pa bogat človek in se je oblačil v škrlat in tenčico in se je razveseljeval vsak dan sijajno.

16:20b.LUK.016.020 In bil je ubožec, po imenu Lazar, ki je ležal pred vrati njegovimi poln tvorov,

16:21b.LUK.016.021 in se je želel nasititi z drobtinami, ki so padale z mize bogatinove; ali tudi psi so prihajali ter lizali gnoj njegov.

16:22b.LUK.016.022 Zgodi se pa, da ubožec umre, in angeli ga odneso v naročje Abrahamovo; umrje pa tudi bogatin in je bil pokopan.

16:23b.LUK.016.023 In v peklu [Grški: v hadesu.], ko je bil v bolečinah, povzdigne oči svoje in ugleda Abrahama oddaleč in Lazarja v naročju njegovem.

16:24b.LUK.016.024 In zavpije in reče: Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, naj omoči v vodi prsta svojega konec in mi ohladi jezik, ker se mučim v tem plamenu.

16:25b.LUK.016.025 Abraham pa reče: Sin, spomni se, da si ti prejel dobrote svoje v življenju svojem, in ravno tako Lazar hudo. Sedaj pa on tu uživa tolažbo, a ti se mučiš.

16:26b.LUK.016.026 In vrhu vsega tega, med nami in vami je utrjen velik prepad, da ne morejo, če kateri hočejo, odtod iti k vam, in tudi ne odondod preiti sem k nam.

16:27b.LUK.016.027 Pa reče: Prosim te torej, pošlji ga na mojega očeta dom.

16:28b.LUK.016.028 Imam namreč pet bratov: da jim to izpriča, da ne pridejo tudi oni v ta kraj trpljenja.

16:29b.LUK.016.029 Veli pa Abraham: Mojzesa imajo in proroke, poslušajo naj jih.

16:30b.LUK.016.030 On pa reče: Ne, oče Abraham, ampak če kdo od mrtvih pride k njim, se bodo izpokorili.Pa mu reče: Če Mojzesa in prorokov ne poslušajo, se tudi ne dado prepričati, če kdo iz mrtvih vstane.

16:31b.LUK.016.031 Pa mu reče: Če Mojzesa in prorokov ne poslušajo, se tudi ne dado prepričati, če kdo iz mrtvih vstane.

17

17:1b.LUK.017.001 Reče pa učencem svojim: Ni mogoče, da ne bi bilo prilik za pohujšanje; toda gorje tistemu, po katerem prihajajo.

17:2b.LUK.017.002 Bolje bi mu bilo, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, nego da pohujša enega teh malih.

17:3b.LUK.017.003 Varujte se! Ako se pregreši brat tvoj, posvari ga; in če se izpokori, odpusti mu.

17:4b.LUK.017.004 In če se pregreši sedemkrat na dan zoper tebe, pa se sedemkrat na dan obrne do tebe, rekoč: Žal mi je! odpusti mu.

17:5b.LUK.017.005 Reko pa apostoli Gospodu: Pomnoži nam vero!

17:6b.LUK.017.006 Gospod pa reče: Ako bi imeli vero, kolikšno je gorčično zrno, bi rekli tej murvi: Izderi se in presadi se v morje! in poslušala bi vas.

17:7b.LUK.017.007 Kdo izmed vas ima pa hlapca, ki orje ali pase, da bi mu, kadar pride s polja, rekel: Precej pojdi in sedi za mizo!

17:8b.LUK.017.008 Ne poreče li mu marveč: Pripravi, kar bom večerjal, in opaši se ter mi strezi, dokler se ne najem in napijem, in potem jej in pij ti?

17:9b.LUK.017.009 Ali se mar zahvali hlapcu, da je storil, kar mu je bilo ukazano? Nikar.

17:10b.LUK.017.010 Tako tudi vi, kadar storite vse, kar vam je ukazano, recite: Nepridni hlapci smo; storili smo le, kar smo bili dolžni storiti.

17:11b.LUK.017.011 In zgodi se ob njegovem potovanju v Jeruzalem, da gre sredi med Samarijo in Galilejo.

17:12b.LUK.017.012 In ko pride v neko vas, ga sreča deset gobavih mož, ki so stali oddaleč.

17:13b.LUK.017.013 In ti povzdignejo glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas!

17:14b.LUK.017.014 In ko jih ugleda, jim reče: Pojdite, pokažite se duhovnikom! In zgodi se, ko so šli, so bili očiščeni.

17:15b.LUK.017.015 Eden pa izmed njih, ko je videl, da je ozdravel, se vrne, hvaleč Boga z močnim glasom,

17:16b.LUK.017.016 in pade na obraz pred noge njegove ter se mu zahvali; in ta je bil Samarijan.

17:17b.LUK.017.017 Odgovori pa Jezus in reče: Ali jih ni bilo deset očiščenih, kje pa je onih devet?

17:18b.LUK.017.018 Ali ni nobenega drugega, ki bi se vrnil, da bi dal Bogu hvalo, razen tega tujca?

17:19b.LUK.017.019 In reče mu: Vstani, pojdi! vera tvoja te je rešila.

17:20b.LUK.017.020 Ko ga pa vprašajo farizeji, kdaj pride kraljestvo Božje, jim odgovori in reče: Kraljestvo Božje ne pride, vzbujajoč pozornost;

17:21b.LUK.017.021 tudi ne poreko: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Kajti, glejte, kraljestvo Božje je sredi vas.

17:22b.LUK.017.022 Reče pa učencem: Pridejo dnevi, ko boste želeli videti enega od dni Sina človekovega, in ne boste videli.

17:23b.LUK.017.023 In poreko vam: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Ne hodite tja in tudi ne sledite jim.

17:24b.LUK.017.024 Zakaj kakor blisk, ki švigne z enega kraja neba in se zasveti do drugega kraja neba, tako bode Sin človekov v dan svoj.

17:25b.LUK.017.025 Ali poprej mora veliko pretrpeti in zavržen biti od tega rodu.

17:26b.LUK.017.026 In kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode tudi v dneh Sina človekovega:

17:27b.LUK.017.027 jedli so, pili si, ženili so se, možile so se, do dneva, ko je stopil Noe v barko ter je prišel potop in vse pogubil.

17:28b.LUK.017.028 Enako tudi, kakor je bilo v dnevih Lotovih: jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so;

17:29b.LUK.017.029 ali tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, je ogenj in žveplo dežilo z neba in je vse pogubilo.

17:30b.LUK.017.030 Ravno tako bode tisti dan, ko se razodene Sin človekov.

17:31b.LUK.017.031 Tisti dan, kdor bo na strehi, a orodje njegovo v hiši, naj ne stopa doli, da ga vzame; in kdor bo na polju, naj se tudi ne ozira na to, kar je zadaj.

17:32b.LUK.017.032 Spominjajte se žene Lotove!

17:33b.LUK.017.033 Kdorkoli hoče dušo svojo ohraniti, jo izgubi; a kdor jo izgubi, ji pomore v življenje.

17:34b.LUK.017.034 Pravim vam: Tisto noč bodeta dva na eni postelji: eden bo vzet, a drugi puščen.

17:35b.LUK.017.035 Dve bosta mleli skupaj: ena bo vzeta, a druga puščena.

17:36b.LUK.017.036 Dva bosta na njivi: eden bo vzet, a drugi puščen.In odgovarjajoč mu, reko: Kje, Gospod? A on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo zbirali tudi orli.

17:37b.LUK.017.037 In odgovarjajoč mu, reko: Kje, Gospod? A on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo zbirali tudi orli.

18

18:1b.LUK.018.001 Pravil jim je pa tudi priliko, kako jim je treba vsekdar moliti in ne naveličati se, rekoč:

18:2b.LUK.018.002 Bil je v nekem mestu sodnik, ki se ni bal Boga in se ni sramoval ljudi.

18:3b.LUK.018.003 Bila pa je v tistem mestu vdova, in hodila je k njemu, proseč: Izvrši zame pravico nad nasprotnikom mojim.

18:4b.LUK.018.004 In dolgo časa ni hotel; potem pa reče sam v sebi: Če se tudi Boga ne bojim in se ne sramujem ljudi,

18:5b.LUK.018.005 vendar zato, ker me tolikanj nadleguje ta vdova, izvršim ji pravico, da naposled ne pride in me ogluši.

18:6b.LUK.018.006 In reče Gospod: Slišite, kaj pravi nepravični sodnik!

18:7b.LUK.018.007 Ali ne bo tudi Bog izvršil pravice izvoljencem svojim, ki vpijejo k njemu dan in noč, čeprav jim odlaša [Ali: in jim li bo zavlačeval.]?

18:8b.LUK.018.008 Pravim vam, da jim stori pravico v kratkem. Toda, kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?

18:9b.LUK.018.009 Pove pa tudi nekaterim, ki so sami v sebe zaupali, da so pravični, a druge so zaničevali, to priliko:

18:10b.LUK.018.010 Dva človeka sta šla gori v tempelj molit, eden je bil farizej, a drugi cestninar.

18:11b.LUK.018.011 Farizej se ustopi in moli sam s seboj tako: Bog, zahvaljujem te, da nisem, kakor drugi ljudje: razbojniki, krivičniki, prešeštniki ali kakor tale cestninar.

18:12b.LUK.018.012 Postim se dvakrat na teden, desetino dajem od vsega, karkoli imam.

18:13b.LUK.018.013 Cestninar pa stoji oddaleč in še oči si ne upa povzdigniti k nebu, temuč trka na prsi svoje, rekoč: Bog, milostljiv mi bodi grešniku!

18:14b.LUK.018.014 Pravim vam: Ta je šel opravičen na dom svoj, a ne oni: zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, a kdor se ponižuje, bo povišan.

18:15b.LUK.018.015 Prinašali so pa k njemu tudi otročičke svoje, da bi se jih dotikal; videč pa to, jih karajo učenci.

18:16b.LUK.018.016 A Jezus jih pokliče k sebi in reče: Pustite otročiče, naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je kraljestvo Božje.

18:17b.LUK.018.017 Resnično vam pravim: Kdorkoli ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, nikakor ne pride vanje.

18:18b.LUK.018.018 In vpraša ga neki poglavar, rekoč: Dobri učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?

18:19b.LUK.018.019 Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.

18:20b.LUK.018.020 Zapovedi znaš: „Ne prešeštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta svojega in mater svojo“.

18:21b.LUK.018.021 On pa reče: Vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje.

18:22b.LUK.018.022 In ko sliši to, mu Jezus veli: Enega ti je še treba: prodaj vse, karkoli imaš, in razdaj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj!

18:23b.LUK.018.023 On pa, ko to sliši, se zelo razžalosti, zakaj bil je silno bogat.

18:24b.LUK.018.024 Ko ga pa vidi Jezus žalostnega, reče: Kako težko pridejo v kraljestvo Božje, kateri imajo bogastvo!

18:25b.LUK.018.025 Laže je namreč velblodu priti igli skozi uho, nego bogatinu stopiti v kraljestvo Božje.

18:26b.LUK.018.026 Pa reko, ki so to slišali: Kdo se potem more zveličati?

18:27b.LUK.018.027 On pa reče: Kar je pri ljudeh nemogoče, mogoče je pri Bogu.

18:28b.LUK.018.028 A Peter reče: Glej, mi smo zapustili vse svoje in šli za teboj.

18:29b.LUK.018.029 On jim pa reče: Resnično vam pravim, da ni nikogar, ki je zapustil dom, ali ženo, ali brate, ali roditelje, ali otroke zavoljo kraljestva Božjega,

18:30b.LUK.018.030 ki ne bi prejel mnogokrat več v tem času, a v prihodnjem svetu večnega življenja.

18:31b.LUK.018.031 Vzame pa dvanajstere k sebi in jim reče: Glej, gremo gori v Jeruzalem, in dopolni se Sinu človekovemu vse, kar so napisali proroki.

18:32b.LUK.018.032 Izroče ga namreč poganom, in zasmehovali ga bodo in zasramovali in pljuvali nanj,

18:33b.LUK.018.033 in ga bičali in potem umorili; a tretji dan vstane od smrti.

18:34b.LUK.018.034 In oni niso tega nič umeli, in ta beseda jim je bila skrita, in niso vedeli, kaj se jim je pravilo.

18:35b.LUK.018.035 Zgodi se pa, ko se bliža Jerihu, da sedi slepec kraj pota in prosjači.

18:36b.LUK.018.036 Ko pa sliši, da gre ljudstvo mimo, povprašuje, kaj bi to bilo.

18:37b.LUK.018.037 Povedo mu pa, da gre Jezus Nazarečan mimo.

18:38b.LUK.018.038 In zavpije rekoč: Jezus, sin Davidov, usmili se me!

18:39b.LUK.018.039 In spredaj gredoči, mu preté, naj umolkne; on pa kriči še veliko bolj: Sin Davidov, usmili se me!

18:40b.LUK.018.040 Jezus se pa ustavi in ukaže, naj ga pripeljejo k njemu; in ko se približa, ga vpraša:

18:41b.LUK.018.041 Kaj hočeš, naj ti storim? On pa reče: Gospod, da izpregledam.

18:42b.LUK.018.042 In Jezus pa reče: Izpreglej! vera tvoja te je rešila.In takoj izpregleda in gre za njim, hvaleč Boga. In vse ljudstvo, ko je to videlo, je dalo hvalo Bogu.

18:43b.LUK.018.043 In takoj izpregleda in gre za njim, hvaleč Boga. In vse ljudstvo, ko je to videlo, je dalo hvalo Bogu.

19

19:1b.LUK.019.001 In pride v Jeriho in gre skozi mesto.

19:2b.LUK.019.002 In glej, mož, po imenu Zahej, in ta je bil višji cestninarjev in je bil bogat,

19:3b.LUK.019.003 in rad bi bil videl Jezusa, kdo da je, pa ni ga mogel spričo množice, ker je bil majhne postave.

19:4b.LUK.019.004 In poteče naprej in spleza na murvovo smokvo, da bi ga videl, ker je imel tod mimo iti.

19:5b.LUK.019.005 In Jezus, ko pride na to mesto, se ozre gori ter mu reče: Zahej, pojdi hitro doli! kajti danes moram ostati v tvoji hiši.

19:6b.LUK.019.006 In hitro zleze doli in ga radosten sprejme.

19:7b.LUK.019.007 In ko to vidijo, godrnjajo vsi, govoreč: K človeku grešniku gre gostovat!

19:8b.LUK.019.008 Pristopi pa Zahej in reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim, in če sem koga kaj ukanil, povrnem mu četverno.

19:9b.LUK.019.009 Jezus pa mu reče: Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov.

19:10b.LUK.019.010 Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar se je bilo izgubilo.

19:11b.LUK.019.011 Ko so pa to poslušali, pristavi in jim pove priliko, zato ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se zdajci prikaže kraljestvo Božje.

19:12b.LUK.019.012 Reče torej: Človek imenitnega rodu je šel v daljno deželo, da prejme zase kraljevo oblast in se zopet vrne.

19:13b.LUK.019.013 In pokliče deset hlapcev svojih ter jim da deset mošenj [Dobesedno: min. Srebrna (hebr.) mina] in jim reče: Kupčujte, dokler se ne vrnem.

19:14b.LUK.019.014 Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance za njim in sporoče: Nočemo, da bi nam ta kraljeval.

19:15b.LUK.019.015 In zgodi se, ko je bil kraljevo oblast prejel in se je vrnil, da veli, naj mu pokličejo tiste hlapce, ki jim je bil dal srebra, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval.

19:16b.LUK.019.016 In pride prvi in reče: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj.

19:17b.LUK.019.017 In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjšem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.

19:18b.LUK.019.018 In pride drugi, rekoč: Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj.

19:19b.LUK.019.019 In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad petimi mesti!

19:20b.LUK.019.020 In drugi pride in reče: Gospod, glej, tu je mošnja tvoja, ki sem jo imel v prtu spravljeno.

19:21b.LUK.019.021 Kajti bal sem se te, ker si oster človek: jemlješ, česar nisi položil, in žanješ, česar nisi posejal.

19:22b.LUK.019.022 Pa mu reče: Po tvojih besedah te bom sodil, hudobni hlapec! Vedel si, da sem oster človek in jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal:

19:23b.LUK.019.023 zakaj torej nisi dal srebra mojega v menjalnico? In jaz bi ga bil ob prihodu svojem prejel z obrestmi!

19:24b.LUK.019.024 In reče zraven stoječim: Vzemite mu mošnjo in dajte tistemu, ki ima deset mošenj.

19:25b.LUK.019.025 In mu reko: Gospod, saj jih ima deset.

19:26b.LUK.019.026 Pravim vam, da vsakemu, kdor ima, se bo dalo, a kdor nima, se mu vzame tudi to, kar ima.

19:27b.LUK.019.027 A tiste sovražnike moje, ki niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sem in jih posekajte pred menoj.

19:28b.LUK.019.028 In ko je to povedal, se odpravi naprej, gredoč gori v Jeruzalem.

19:29b.LUK.019.029 In zgodi se, ko se približa Betfagi in Betaniji pri gori, ki se imenuje Oljska, da pošlje dva izmed učencev svojih,

19:30b.LUK.019.030 rekoč: Pojdite v vas, ki je nasproti, v kateri, ko vnideta, najdeta žrebe privezano, na katero ni še nikoli noben človek sedel: odvežita ga in pripeljita sem.

19:31b.LUK.019.031 In če vaju kdo vpraša: Zakaj ga odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje.

19:32b.LUK.019.032 In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel.

19:33b.LUK.019.033 Ko pa žrebe odvezujeta, jima reko gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe?

19:34b.LUK.019.034 Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje.

19:35b.LUK.019.035 In pripeljeta ga k Jezusu; in polože svoja oblačila na žrebe ter posade nanje Jezusa.

19:36b.LUK.019.036 Ko pa jezdi, pogrinjajo svoja oblačila na pot.

19:37b.LUK.019.037 In ko se že bliža pobrežju Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ki so jih videli,

19:38b.LUK.019.038 govoreč: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem! Mir na nebu in slava na višavah!

19:39b.LUK.019.039 In nekateri farizeji izmed množice mu reko: Učenik, posvari učence svoje!

19:40b.LUK.019.040 In odgovori in jim reče: Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje.

19:41b.LUK.019.041 In ko se približa in ugleda mesto, se razjoka nad njim

19:42b.LUK.019.042 in reče: Ko bi pač tudi ti spoznalo, vsaj v ta dan svoj, kaj je za mir tvoj! Ali sedaj je skrito očem tvojim!

19:43b.LUK.019.043 Kajti pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani;

19:44b.LUK.019.044 in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano.

19:45b.LUK.019.045 In ko pride v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v njem prodajali,

19:46b.LUK.019.046 rekoč jim: Pisano je: Dom moj je dom molitve, a vi ste naredili iz njega jamo razbojniško.

19:47b.LUK.019.047 In učil je vsak dan v templju; a višji duhovniki in pismarji in prvaki ljudstva so iskali, da bi ga pogubili,pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.

19:48b.LUK.019.048 pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.

20

20:1b.LUK.020.001 In zgodi se enega tistih dni, ko je učil ljudstvo v templju in oznanjeval evangelij, da pridejo višji duhovniki in pismarji s starejšinami

20:2b.LUK.020.002 in ga ogovore in reko: Povej nam, s kakšno oblastjo to delaš? ali kdo je, ki ti je dal to oblast?

20:3b.LUK.020.003 Odgovori pa in jim reče: Vprašal bom tudi jaz vas eno besedo. Povejte mi:

20:4b.LUK.020.004 Krst Janezov je li bil iz nebes ali od ljudi?

20:5b.LUK.020.005 A oni premišljujejo sami pri sebi, govoreč: Ako rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu niste verovali?

20:6b.LUK.020.006 Ako pa rečemo: Od ljudi, vse ljudstvo nas bo s kamenjem posulo, zakaj prepričano je, da je Janez prorok.

20:7b.LUK.020.007 In odgovore, da ne vedo, odkod.

20:8b.LUK.020.008 In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

20:9b.LUK.020.009 Ljudstvu pa začne praviti tole priliko: Nekdo je zasadil vinograd in ga dal vinogradnikom v najem, in odpotoval je za veliko časa.

20:10b.LUK.020.010 In ob svojem času pošlje k vinogradnikom hlapca, naj mu dado od sadu vinogradovega; a vinogradniki ga pretepo in odpošljejo praznega.

20:11b.LUK.020.011 In zopet pošlje drugega hlapca; a oni pretepo tudi tega in zasramote ter odpošljejo praznega.

20:12b.LUK.020.012 In zopet pošlje tretjega; in oni ranijo tudi tega in ga izženo.

20:13b.LUK.020.013 Reče pa gospodar vinogradov: Kaj naj storim? Pošljem sina svojega ljubljenega; ko bodo tega videli, nemara da se bodo bali.

20:14b.LUK.020.014 Ko ga pa vinogradniki ugledajo, se posvetujejo med seboj, govoreč: Ta je dedič; umorimo ga, da bode dediščina naša.

20:15b.LUK.020.015 In vržejo ga ven iz vinograda in umore. Kaj jim bo torej storil gospodar vinogradov?

20:16b.LUK.020.016 Pride in pogubi vinogradnike te in da vinograd drugim. Ko so pa to slišali, reko: Bog ne daj!

20:17b.LUK.020.017 On pa jih pogleda in reče: Kaj je torej to, kar je pisano: „Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal glava voglu“?

20:18b.LUK.020.018 Vsak, kdor pade na ta kamen, se razbije; na kogar pa on pade, ga razdrobi.

20:19b.LUK.020.019 In pismarji in višji duhovniki bi bili radi položili nanj roke v to uro, ali zboje se ljudstva; spoznali so namreč, da je zanje povedal to priliko.

20:20b.LUK.020.020 In zalezujoč ga, pošljejo prežune, ki naj bi se hlinili pravične, da bi ga ujeli v besedi in ga potem izročili gosposki in oblasti poglavarjevi.

20:21b.LUK.020.021 In vprašajo ga, rekoč: Učenik, vemo, da prav govoriš in učiš ter ne gledaš ljudem na lice, marveč v resnici učiš pot Božjo.

20:22b.LUK.020.022 Je li prav, da dajemo cesarju davek, ali ne?

20:23b.LUK.020.023 Ker pa spozna njih zvijačo, jim reče: Kaj me izkušate?

20:24b.LUK.020.024 Pokažite mi denar. Čigavo podobo ima in napis? Pa reko: Cesarjevo.

20:25b.LUK.020.025 In on jim veli: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.

20:26b.LUK.020.026 In niso ga mogli ujeti v besedi vpričo ljudstva, in umolknejo, čudeč se odgovoru njegovemu.

20:27b.LUK.020.027 In pristopijo nekateri od saducejev, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo,

20:28b.LUK.020.028 rekoč: Učenik! Mojzes nam je napisal: Če komu umre brat, oženjen, pa brez otrok, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu.

20:29b.LUK.020.029 Bilo je pa sedem bratov. In prvi vzame ženo in umre brez otrok.

20:30b.LUK.020.030 In drugi

20:31b.LUK.020.031 in tretji jo vzame, in tako tudi vseh sedem, in pomrjejo, ne da bi bili zapustili otrok.

20:32b.LUK.020.032 Naposled umre tudi žena.

20:33b.LUK.020.033 Ta žena torej čigava izmed njih bo ob vstajenju? zakaj sedem jih jo je imelo za ženo.

20:34b.LUK.020.034 In reče jim Jezus: Sinovi tega sveta se ženijo in možé.

20:35b.LUK.020.035 Ali ti, ki bodo spoznani za vredne, da dosežejo drugi svet in vstajenje iz mrtvih, se ne bodo ne ženili, ne možile;

20:36b.LUK.020.036 kajti tudi umreti ne morejo več: enaki so namreč angelom in so sinovi Božji, ker so sinovi vstajenja.

20:37b.LUK.020.037 Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v zgodbi o grmu, ko imenuje Gospoda Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega.

20:38b.LUK.020.038 Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih; zakaj njemu so vsi živi.

20:39b.LUK.020.039 Odgovore pa nekateri pismarji in reko: Učenik, dobro si povedal.

20:40b.LUK.020.040 Kajti nič več si ga niso upali vpraševati.

20:41b.LUK.020.041 Reče jim pa: Kako pravijo, da je Kristus sin Davidov?

20:42b.LUK.020.042 David sam namreč pravi v knjigi psalmov: „Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnici moji,

20:43b.LUK.020.043 dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje“.

20:44b.LUK.020.044 David ga torej imenuje Gospoda, in kako je sin njegov?

20:45b.LUK.020.045 A ko ga vse ljudstvo posluša, reče učencem svojim:

20:46b.LUK.020.046 Varujte se pismarjev, ki radi hodijo v dolgih oblačilih in ljubijo pozdrave po ulicah in prve stole v shodnicah in prve prostore na gostijah,ki požirajo vdovam hiše in opravljajo na videz dolge molitve. Ti prejmejo ostrejšo sodbo.

20:47b.LUK.020.047 ki požirajo vdovam hiše in opravljajo na videz dolge molitve. Ti prejmejo ostrejšo sodbo.

21

21:1b.LUK.021.001 Pogleda pa gori in vidi bogatine, da mečejo darove svoje v zakladnico.

21:2b.LUK.021.002 Vidi pa tudi vdovo ubožno, da vrže tja dva vinarja,

21:3b.LUK.021.003 ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi:

21:4b.LUK.021.004 zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.

21:5b.LUK.021.005 In ko so nekateri pravili o templju, da je olepšan z lepim kamenjem in darovi, reče:

21:6b.LUK.021.006 Pridejo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi podrl.

21:7b.LUK.021.007 In vprašajo ga, rekoč: Učenik, kdaj pa bode to? in kaj bo znamenje, kadar se ima to zgoditi?

21:8b.LUK.021.008 On pa reče: Varujte se, da vas ne zapeljejo. Zakaj veliko jih pride z imenom mojim in poreko: Jaz sem! in: Čas se je približal. Ne hodite za njimi!

21:9b.LUK.021.009 Kadar boste pa slišali o vojskah in vstajah, ne uplašite se; zakaj to se mora prej zgoditi: ali konec ne pride precej.

21:10b.LUK.021.010 Tedaj jim je pravil: Vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo;

21:11b.LUK.021.011 in bodo veliki potresi ter po raznih krajih lakote in kuge, tudi bodo grozote in znamenja velika z neba.

21:12b.LUK.021.012 A pred vsem tem polože roke svoje na vas in bodo vas preganjali, in izdajali vas bodo shodnicam in ječam in vodili pred kralje in poglavarje zavoljo imena mojega.

21:13b.LUK.021.013 A to vam dá priložnost za pričanje.

21:14b.LUK.021.014 Vtisnite si torej v srce, da vam ni skrbeti naprej, kako se boste zagovarjali;

21:15b.LUK.021.015 zakaj jaz vam dam usta in modrost, kateri se ne bodo mogli upirati, ne ugovarjati vsi nasprotniki vaši.

21:16b.LUK.021.016 Izdajali vas pa bodo celo roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas umore;

21:17b.LUK.021.017 in sovražili vas bodo vsi zavoljo imena mojega.

21:18b.LUK.021.018 Pa las z glave vam ne pogine.

21:19b.LUK.021.019 S potrpljenjem svojim pridobivajte duše svoje!

21:20b.LUK.021.020 Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo.

21:21b.LUK.021.021 Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.

21:22b.LUK.021.022 Zakaj ti dnevi bodo dnevi maščevanja, da se dopolni vse, kar je pisano.

21:23b.LUK.021.023 Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh; kajti velika nadloga bo v tej deželi in jeza božja nad tem narodom.

21:24b.LUK.021.024 In padali bodo od ostrine meča, in gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih, in Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.

21:25b.LUK.021.025 In znamenja bodo na solncu in na mesecu in na zvezdah, in na zemlji strah in obup narodov zavoljo strašnega šumenja morja in valov;

21:26b.LUK.021.026 ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet: zakaj sile nebeške se bodo pregibale.

21:27b.LUK.021.027 In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblaku z močjo in slavo veliko.

21:28b.LUK.021.028 Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.

21:29b.LUK.021.029 In pove jim priliko: Poglejte smokvo in vse drevje:

21:30b.LUK.021.030 videč, da že brstje poganja, sami spoznavate, da je poletje že blizu.

21:31b.LUK.021.031 Tako tudi vi, kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu kraljestvo Božje.

21:32b.LUK.021.032 Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse ne zgodi.

21:33b.LUK.021.033 Nebo in zemlja preideta, a besede moje ne preidejo.

21:34b.LUK.021.034 Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka.

21:35b.LUK.021.035 Kajti takó pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje.

21:36b.LUK.021.036 Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.

21:37b.LUK.021.037 In po dnevi je učil v templju, a zvečer je hodil prenočevat na goro, ki se imenuje Oljska.In prihajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu, poslušat ga v templju.

21:38b.LUK.021.038 In prihajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu, poslušat ga v templju.

22

22:1b.LUK.022.001 Bližal se je pa praznik presnih kruhov, ki s imenuje Velika noč.

22:2b.LUK.022.002 In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga umorili; bali so se namreč ljudstva.

22:3b.LUK.022.003 Satan pa je šel v Juda s priimkom Iškariota, ki je bil iz števila dvanajsterih.

22:4b.LUK.022.004 In odide in se dogovori z višjimi duhovniki in glavarji templja, kako jim ga izda.

22:5b.LUK.022.005 In razvesele se in se zavežejo, dati mu denarja.

22:6b.LUK.022.006 In da jim besedo in išče pripravnega čas, da jim ga izda v nepričujočnosti množice.

22:7b.LUK.022.007 Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje.

22:8b.LUK.022.008 In pošlje Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje, da bomo jedli.

22:9b.LUK.022.009 Ona pa mu rečeta: Kje hočeš, da pripraviva?

22:10b.LUK.022.010 A on jima reče: Glej, ko prideta v mesto, vaju bo srečal človek, ki bo nesel vrč vode; sledita za njim v hišo, v katero pojde,

22:11b.LUK.022.011 in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je obednica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi?

22:12b.LUK.022.012 In on vama pokaže veliko izbo pogrnjeno; tam pripravita.

22:13b.LUK.022.013 Pa odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel, in pripravita velikonočno jagnje.

22:14b.LUK.022.014 In ko pride ura, sede za mizo in dvanajsteri apostoli ž njim.

22:15b.LUK.022.015 In reče jim: Željno sem hrepenel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel;

22:16b.LUK.022.016 kajti pravim vam, da ga ne bom več jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne dopolni.

22:17b.LUK.022.017 In prejme kelih, zahvali in reče: Vzemite ga in razdelite med seboj.

22:18b.LUK.022.018 Kajti pravim vam, da ne bom več pil od trtnega sadu, dokler ne pride kraljestvo Božje.

22:19b.LUK.022.019 In vzame kruh, zahvali in prelomivši ga, jim da, rekoč: To je moje telo, ki se za vas daruje. To delajte v moj spomin!

22:20b.LUK.022.020 Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.

22:21b.LUK.022.021 Toda glej, izdajalca mojega roka je z menoj na mizi.

22:22b.LUK.022.022 Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, ali gorje tistemu človeku, ki ga izdaja.

22:23b.LUK.022.023 In oni začno vpraševati med seboj, kdo je mar izmed njih, ki bo to storil.

22:24b.LUK.022.024 Vname pa se tudi prepir med njimi, kdo izmed njih velja li za večjega.

22:25b.LUK.022.025 On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, in kateri imajo oblast, se imenujejo dobrotniki.

22:26b.LUK.022.026 Vi pa ne tako: ampak kdor je največji med vami, bodi kakor najmanjši, in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik.

22:27b.LUK.022.027 Kdo namreč je večji: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne, kdor sedi za mizo? Jaz pa sem med vami kakor kdor streže.

22:28b.LUK.022.028 A vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih.

22:29b.LUK.022.029 In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil,

22:30b.LUK.022.030 da jeste in pijete pri mizi moji v kraljestvu mojem in sedite na prestolih ter sodite dvanajstere rodove Izraelove.

22:31b.LUK.022.031 Simon, Simon! glej, satan si je izprosil, da vas sme presejati kakor pšenico;

22:32b.LUK.022.032 ali jaz sem prosil zate, naj ne izgine vera tvoja; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, potrjuj brate svoje.

22:33b.LUK.022.033 On pa mu reče: Gospod, pripravljen sem iti s teboj tudi v ječo in v smrt.

22:34b.LUK.022.034 A on mu reče: Pravim ti, Peter, danes ne zapoje petelin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.

22:35b.LUK.022.035 In vpraša jih: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obuvala, ali vam je česa zmanjkalo? Oni pa odgovore: Ničesar.

22:36b.LUK.022.036 On pa jim reče: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo, a kdor nima meča, naj proda suknjo in si ga kupi.

22:37b.LUK.022.037 Kajti pravim vam, da se mora izpolniti na meni še to, kar je pisano: „In hudodelnikom je bil prištet“. Zakaj to, kar je pisano zame, se bliža dopolnitvi.

22:38b.LUK.022.038 Oni pa reko: Gospod glej, tu sta dva meča! A on jim reče: Dosti je!

22:39b.LUK.022.039 In gre ven in se napoti kakor navadno na Oljsko goro; za njim pa gredo tudi učenci njegovi.

22:40b.LUK.022.040 In ko pride na mesto, jim reče: Molite, da ne zajdete v izkušnjavo.

22:41b.LUK.022.041 In sam se odmakne od njih za lučaj kamena in pokleknivši na kolena, moli

22:42b.LUK.022.042 in reče: Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!

22:43b.LUK.022.043 Prikaže pa se mu angel iz nebes in ga krepča.

22:44b.LUK.022.044 In ko se bori z grozo smrti, moli še gorečneje; in njegov pot postane kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo.

22:45b.LUK.022.045 In vstane od molitve ter pride k učencem svojim in jih najde speče od žalosti.

22:46b.LUK.022.046 In jim reče: Kaj spite? Vstanite in molite, da ne zajdete v izkušnjavo!

22:47b.LUK.022.047 Ko je še govoril, glej, množica in oni, ki se je imenoval Juda, eden dvanajsterih, gre pred njimi in se približa Jezusu, da ga poljubi.

22:48b.LUK.022.048 Jezus mu pa reče: Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?

22:49b.LUK.022.049 Ko pa vidijo ti, ki so bili okoli njega, kaj da bo, mu reko: Gospod, ali naj udarimo z mečem?

22:50b.LUK.022.050 In eden izmed njih udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka desno uho.

22:51b.LUK.022.051 Jezus pa odgovori in reče: Nehajte, dotlej! In doteknivši se ušesa njegovega, ga ozdravi.

22:52b.LUK.022.052 A višjim duhovnikom in poglavarjem templja in starejšinam, ki so bili prišli nadenj, reče Jezus: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli?

22:53b.LUK.022.053 Ko sem bil vsak dan z vami v templju, niste iztegnili rok zoper mene. Ali to je vaša ura in oblast teme.

22:54b.LUK.022.054 In zgrabijo ga in odženo. In peljejo ga v hišo velikega duhovnika. A Peter je šel oddaleč za njim.

22:55b.LUK.022.055 In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča in so skupaj sedeli, sede Peter mednje.

22:56b.LUK.022.056 Neka dekla pa, ko ga vidi sedečega pri ognju, ga ostro pogleda in reče: Tudi ta je bil ž njim.

22:57b.LUK.022.057 A on zataji, rekoč: Žena, ne poznam ga.

22:58b.LUK.022.058 In malo potem ga ugleda drugi in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek, nisem!

22:59b.LUK.022.059 In eno uro ali nekaj pozneje trdi nekdo drugi, rekoč: Zares, tudi ta je bil ž njim; saj je tudi Galilejec.

22:60b.LUK.022.060 Peter pa reče: Človek, ne vem, kaj praviš. In zdajci, ko še govori, zapoje petelin.

22:61b.LUK.022.061 In Gospod se obrne in pogleda na Petra; in Peter se spomni besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.

22:62b.LUK.022.062 In gre ven in se bridko razjoka.

22:63b.LUK.022.063 In možje, ki so držali Jezusa, so ga zasramovali in bíli.

22:64b.LUK.022.064 In zakrivali so ga in vpraševali, govoreč: Prorokuj, kdo te je udaril?

22:65b.LUK.022.065 In še veliko drugega so preklinjaje govorili zoper njega.

22:66b.LUK.022.066 In ko napoči jutro, se zbere starejšinstvo ljudstva, višji duhovniki in pismarji; in odpeljejo ga v veliki zbor svoj in reko:

22:67b.LUK.022.067 Če si ti Kristus, povej nam! On pa reče: Ako vam povem, nikakor ne boste verovali;

22:68b.LUK.022.068 ako pa vprašam, gotovo ne odgovorite.

22:69b.LUK.022.069 Odslej pa bo Sin človekov sedel na desnici moči Božje.

22:70b.LUK.022.070 In reko vsi: Ti si torej Sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem.A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.

22:71b.LUK.022.071 A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.

23

23:1b.LUK.023.001 In vstane vsa njih množica ter ga peljejo k Pilatu.

23:2b.LUK.023.002 In začno ga tožiti, govoreč: Tega smo našli, da odvrača narod naš in brani cesarju davek dajati in pravi, da je on Kristus kralj.

23:3b.LUK.023.003 A Pilat ga vpraša, rekoč: Si li ti kralj Judov? On pa odgovori in mu reče: Ti praviš.

23:4b.LUK.023.004 Pilat pa reče višjim duhovnikom in ljudstvu: Na tem človeku ne vidim nobene krivice.

23:5b.LUK.023.005 Oni so pa še bolj silili, govoreč: Ljudstvo hujska, učeč po vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel, do sem.

23:6b.LUK.023.006 Pilat pa, ko to sliši, vpraša, če je ta človek Galilejec.

23:7b.LUK.023.007 In ko zve, da je izpod oblasti Herodove, ga pošlje k Herodu, ki je tudi bil te dni v Jeruzalemu.

23:8b.LUK.023.008 Ko pa Herod ugleda Jezusa, se zelo razveseli; zakaj že davno ga je želel videti, ker je bil slišal o njem, in nadejal se je, da bo videl kakšen čudež, storjen od njega.

23:9b.LUK.023.009 In izprašuje ga z mnogimi besedami, ali on mu ne odgovori ničesar.

23:10b.LUK.023.010 A višji duhovniki in pismarji so stali poleg in ga trdo tožili.

23:11b.LUK.023.011 Herod pa, ko ga je zasramotil z vojaki svojimi in se mu nasmejal, mu obleče sijajno obleko ter ga pošlje nazaj k Pilatu.

23:12b.LUK.023.012 In ta dan sta postala Pilat in Herod prijatelja drug drugemu; poprej namreč sta si bila sovražna.

23:13b.LUK.023.013 A Pilat skliče višje duhovnike in poglavarje in ljudstvo

23:14b.LUK.023.014 ter jim reče: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da odvrača ljudstvo; in glejte, izprašal sem ga vpričo vas, a nisem našel nobene krivice na tem človeku v tem, za kar ga tožite.

23:15b.LUK.023.015 Pa tudi Herod ne, zakaj poslal nam ga je nazaj; in glejte, storil ni ničesar, kar bi bilo vredno smrti.

23:16b.LUK.023.016 Kaznoval ga bom torej in izpustil.

23:17b.LUK.023.017 Moral jim je pa o prazniku izpustiti enega jetnika.

23:18b.LUK.023.018 Vsa množica pa hkratu zavpije, rekoč: Proč s tem, izpusti pa nam Baraba!

23:19b.LUK.023.019 Tega so bili vrgli v ječo zavoljo neke vstaje, ki je izbruhnila v mestu, in zavoljo uboja.

23:20b.LUK.023.020 Pilat pa jih zopet ogovori, hoteč izpustiti Jezusa.

23:21b.LUK.023.021 Oni pa vpijejo: Križaj, križaj ga!

23:22b.LUK.023.022 In reče jim v tretje: Kaj pa je ta storil hudega? Ničesar smrti vrednega nisem našel na njem; kaznoval ga bom torej in izpustil.

23:23b.LUK.023.023 A oni so tiščali vanj z velikim vpitjem, zahtevajoč, naj se razpne na križ. In njih vpitje je zmagalo.

23:24b.LUK.023.024 In Pilat razsodi, naj se zgodi, kar zahtevajo.

23:25b.LUK.023.025 In izpusti jim tega, ki je bil vržen v ječo zavoljo vstaje in uboja, za katerega so prosili; Jezusa pa izroči njih volji.

23:26b.LUK.023.026 In ko so ga peljali iz mesta, zgrabijo nekega Simona Cirenca, ki je šel s polja, in mu zadenejo križ, naj ga ponese za Jezusom.

23:27b.LUK.023.027 Šla je pa za njim velika množica ljudstva in žene, ki so jokale in žalovale nad njim.

23:28b.LUK.023.028 Obrnivši se pa k njim, reče Jezus: Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, marveč nad seboj jokajte in nad svojimi otroki.

23:29b.LUK.023.029 Kajti glejte, pridejo dnevi, ob katerih poreko: Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!

23:30b.LUK.023.030 Tedaj jamejo praviti goram: Padite na nas! in hribom: Pokrijte nas!

23:31b.LUK.023.031 Če namreč z zelenim drevesom tako delajo, kaj se bo zgodilo s suhim?

23:32b.LUK.023.032 Peljali so pa ž njim vred tudi dva druga, hudodelnika, da ju umore.

23:33b.LUK.023.033 In ko pridejo na kraj, ki se imenuje Mrtvaška glava [Latinski: Kalvarija.], križajo tu njega in hudodelnika, enega na desni, a drugega na levi.

23:34b.LUK.023.034 A Jezus reče: Oče, odpusti jim! saj ne vedo, kaj delajo. Deleč pa obleko njegovo, vržejo kocko.

23:35b.LUK.023.035 In ljudstvo je stalo in gledalo. Zasmehovali so ga pa ž njimi vred tudi poglavarji, govoreč: Drugim je pomagal, naj pomore sebi, če je ta Kristus, izvoljenec Božji.

23:36b.LUK.023.036 Posmehovali so se mu pa tudi vojaki, in pristopali so in mu podajali octa

23:37b.LUK.023.037 in govorili: Če si ti kralj Judov, pomagaj si!

23:38b.LUK.023.038 Bil je pa tudi napis nad njim: TA JE KRALJ JUDOV.

23:39b.LUK.023.039 A eden hudodelnikov, ki sta ž njim visela, ga je preklinjal, govoreč: Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama!

23:40b.LUK.023.040 Drugi pa odgovori in ga posvari rekoč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam prav tako obsojen?

23:41b.LUK.023.041 In midva sicer po pravici, kajti prejemava po delih svojih, kar sva zaslužila; ta pa ni storil nič nepristojnega.

23:42b.LUK.023.042 In reče Jezus, spomni se me, kadar prideš v kraljestvo svoje.

23:43b.LUK.023.043 In Jezus mu reče: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raju.

23:44b.LUK.023.044 In bilo je že okoli šeste ure, in nastane tema po vsej zemlji do devete ure,

23:45b.LUK.023.045 ker je solnce otemnelo; in zagrinjalo v svetišču se pretrga posredi.

23:46b.LUK.023.046 In Jezus zakliče z močnim glasom in reče: Oče, v tvoje roke izročam duha svojega! In rekši to, izdahne.

23:47b.LUK.023.047 Stotnik pa, ko je videl, kar se je zgodilo, je hvalil Boga in rekel: Zares, ta človek je bil pravičen.

23:48b.LUK.023.048 In vsi ljudje, ki so se sešli to gledat, ko vidijo, kaj se godi, si trkajo na prsi ter se vračajo.

23:49b.LUK.023.049 Oddaleč pa so stali vsi znanci njegovi in žene, ki so bile ž njim prišle iz Galileje, gledajoč to.

23:50b.LUK.023.050 In glej, mož po imenu Jožef, svetovalec, mož dober in pravičen

23:51b.LUK.023.051 (ki ni bil privolil v njih svet in dejanje), iz Arimateje, judovskega mesta, ki je tudi pričakoval kraljestva Božjega:

23:52b.LUK.023.052 ta pristopi k Pilatu in zaprosi truplo Jezusovo.

23:53b.LUK.023.053 In ga sname in zavije v platno, in ga položi v grob, izsekan v skalo, v katerega še nikoli nihče ni bil položen.

23:54b.LUK.023.054 In bil je dan priprave in sobota je nastajala.

23:55b.LUK.023.055 Žene pa, ki so bile ž njim prišle iz Galileje, so šle za mrtvim in si ogledale grob in kako je položeno truplo njegovo.In ko se vrnejo, pripravijo dišav in mazil; a v soboto so počivale po zapovedi.

23:56b.LUK.023.056 In ko se vrnejo, pripravijo dišav in mazil; a v soboto so počivale po zapovedi.

24

24:1b.LUK.024.001 A prvi dan tedna, zelo zgodaj, pridejo h grobu in prineso, kar so bile pripravile dišav.

24:2b.LUK.024.002 Najdejo pa kamen odvaljen od groba;

24:3b.LUK.024.003 ko pa stopijo v grob, ne najdejo trupla Gospoda Jezusa.

24:4b.LUK.024.004 In zgodi se, ko se niso mogle načuditi temu, glej, dva moža se postavita poleg njih v svetlih oblačilih.

24:5b.LUK.024.005 Ko so se pa bale in so povesile lica k zemlji, jim rečeta: Kaj iščete živega med mrtvimi?

24:6b.LUK.024.006 Ni ga tu, nego vstal je. Spomnite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji,

24:7b.LUK.024.007 rekoč: Sin človekov mora biti izdan v roke ljudi grešnikov in biti križan, a vstati tretji dan.

24:8b.LUK.024.008 In spomnijo se besed njegovih,

24:9b.LUK.024.009 in se vrnejo od groba ter sporoče vse to enajsterim in vsem drugim.

24:10b.LUK.024.010 Bile so pa Marija Magdalena in Joana in Marija, Jakobova mati, in druge ž njimi, ki so to pravile apostolom.

24:11b.LUK.024.011 In zdele so se jim njih besede kakor prazno govoričenje, in niso jim verjeli.

24:12b.LUK.024.012 A Peter vstane in pohiti h grobu in, sklonivši se, ugleda samo platnene prte. In odide domov, čudeč se, kaj se je zgodilo.

24:13b.LUK.024.013 In glej, dva izmed njih sta šla tisti dan v trg, ki je bil šestdeset tečajev daleč od Jeruzalema in mu je bilo ime Emavs.

24:14b.LUK.024.014 In pogovarjala sta se med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.

24:15b.LUK.024.015 In prigodi se, ko se tako pogovarjata in drug drugega vprašujeta, da se sam Jezus približa in gre ž njima.

24:16b.LUK.024.016 Ali njune oči so bile zadržane, da ga nista spoznala.

24:17b.LUK.024.017 On jima pa reče: Kaki so to pogovori, ki jih imata gredoč med seboj? In ustavita se, gledaje žalostno.

24:18b.LUK.024.018 Odgovori pa eden, po imenu Kleopa, in mu reče: Si li ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne veš, kaj se je te dni v njem zgodilo?

24:19b.LUK.024.019 Pa jima reče: Kaj? Onadva mu pa rečeta: Tisto o Jezusu Nazarečanu, ki je bil mož prorok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom:

24:20b.LUK.024.020 kako so ga naši višji duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali.

24:21b.LUK.024.021 Mi pa smo se nadejali, da je on ta, ki ima odrešiti Izraela. Ali vrhu vsega tega je danes že tretji dan, kar se je to zgodilo.

24:22b.LUK.024.022 Pa tudi uplašile so nas neke žene izmed naših, ki so bile zgodaj pri grobu,

24:23b.LUK.024.023 in ko niso našle trupla njegovega, so prišle, pripovedujoč, da so celo videle prikazen angelov, kateri pravijo, da je on živ.

24:24b.LUK.024.024 In nekateri teh, ki so z nami, so šli h grobu in so našli tako, kakor so bile žene povedale, ali njega niso videli.

24:25b.LUK.024.025 In on jima veli: O vi nespametneži in lenega srca, da bi verovali vse, kar so govorili proroki!

24:26b.LUK.024.026 Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v slavo svojo?

24:27b.LUK.024.027 In začne od Mojzesa in vseh prorokov in jima razlaga, kar je v vseh pismih pisano o njem.

24:28b.LUK.024.028 In približajo se trgu, v katerega sta šla; in on se dela, kakor da bi hotel dalje iti.

24:29b.LUK.024.029 In prisilita ga, govoreč: Ostani z nama, ker se večeri in dan se je že nagnil. In gre noter, da ostane ž njima.

24:30b.LUK.024.030 In zgodi se, ko je sedel ž njima za mizo, vzame kruh in blagoslovi ter ga prelomi in jima podaje.

24:31b.LUK.024.031 In njune oči se odpro in ga spoznata; a on jima izgine izpred oči.

24:32b.LUK.024.032 In rečeta drug drugemu: Ali ni srce gorelo v naju, ko nama je govoril po poti, ko nama je razlagal pisma?

24:33b.LUK.024.033 In vstaneta še tiso uro in se vrneta v Jeruzalem, in najdeta zbrane enajstere in te, ki so bili ž njimi.

24:34b.LUK.024.034 Ti pravijo: Res je vstal Gospod in se je prikazal Simonu.

24:35b.LUK.024.035 In onadva pripovedujeta, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga spoznala, ko je kruh prelomil.

24:36b.LUK.024.036 Ko pa o tem še govore, stopi on sam v sredo mednje in jim reče: Mir vam!

24:37b.LUK.024.037 In oni se uplaše in vsi prestrašeni mislijo, da vidijo duha.

24:38b.LUK.024.038 In jim reče: Kaj se plašite? in zakaj dvomljive misli obhajajo vaša srca?

24:39b.LUK.024.039 Poglejte roke moje in noge moje, da sem jaz sam; potipajte me in poglejte! Saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.

24:40b.LUK.024.040 In rekši to, jim pokaže roke in noge svoje.

24:41b.LUK.024.041 Ker pa še ne verjamejo od veselja in se čudijo, jim reče: Imate li tu kake jedi?

24:42b.LUK.024.042 Oni pa mu dado kos pečene ribe in satovja.

24:43b.LUK.024.043 In vzame in pojé pred njimi.

24:44b.LUK.024.044 Reče pa jim: To so besede moje, katere sem vam bil govoril, ko sem bil še z vami, da se mora izpolniti vse, kar je pisano zame v zakonu Mojzesovem in v prorokih in psalmih.

24:45b.LUK.024.045 Tedaj jim odpre um, da bi razumeli pisma;

24:46b.LUK.024.046 in veli jim: Tako je pisano in tako je moral Kristus trpeti in vstati tretji dan iz mrtvih,

24:47b.LUK.024.047 in se mora oznanjevati v imenu njegovem izpokorjenje in odpuščenje grehov med vsemi narodi, počenši od Jeruzalema.

24:48b.LUK.024.048 Vi pa ste priče temu.

24:49b.LUK.024.049 In glejte, jaz pošljem obljubo Očeta svojega na vas; a vi ostanite v mestu Jeruzalemu, dokler ne boste oblečeni v moč z višave.

24:50b.LUK.024.050 Peljal jih je pa ven, da so bili Betaniji nasproti, in povzdigne roke svoje in jih blagoslovi.

24:51b.LUK.024.051 In zgodi se, ko jih blagoslavlja, da se loči od njih, in vznese se v nebo.

24:52b.LUK.024.052 A oni se mu poklonijo in se vrnejo v Jeruzalem z velikim veseljem.In bili so vsekdar v templju, hvaleč Boga.

24:53b.LUK.024.053 In bili so vsekdar v templju, hvaleč Boga.