Isaiah (Slovene)

1

1:1b.ISA.001.001 Prikazen Izaiju, sinu Amozovemu, ki jo je videl za Judo in za Jeruzalem v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, kraljev Judovih.

1:2b.ISA.001.002 Čujte, o nebesa, in poslušaj, o zemlja, kajti GOSPOD je govoril: Otroke sem vzredil in povišal, oni pa so se uprli zoper mene.

1:3b.ISA.001.003 Vol pozna gospodarja svojega in osel gospoda svojega jasli, ali Izrael ne pozna, ljudstvo moje ne ume.

1:4b.ISA.001.004 Gorje grešnemu narodu, ljudstvu obloženemu s krivdo, zarodu hudodelnikov, otrokom, ki popačeno ravnajo! Zapustili so GOSPODA, zavrgli so Svetnika Izraelovega, odvrnili so se od njega.

1:5b.ISA.001.005 Čemu naj bi vas še tepel, ko le bolj in bolj odpadate! Vsa glava je bolna in vse srce medlo.

1:6b.ISA.001.006 Od stopala do temena ni nič zdravega na njem: zgolj rane in proge in vedno novi tvori, ki jih ne iztiskajo in ne obvezujejo in ne mečé z oljem.

1:7b.ISA.001.007 Dežela vaša je pusta, mesta vaša so požgana z ognjem; zemlja vaša – tujci jo požirajo vpričo vas, in opustošena je že tako, kakor da so jo razdejali tujci.

1:8b.ISA.001.008 In hči sionska je ostala zapuščena kakor koča v vinogradu, kakor hišica na kumarišču, kakor oblegano mesto.

1:9b.ISA.001.009 Ko bi nam ne bil GOSPOD nad vojskami ostavil ostanka, čeprav majhnega, bi bili kakor Sodoma, bi bili podobni Gomori.

1:10b.ISA.001.010 Čujte besedo GOSPODOVO, vodniki sodomski, poslušajte Boga našega postavo, ljudstvo gomorsko!

1:11b.ISA.001.011 Čemu mi daritev vaših množina? pravi GOSPOD; sit sem žgalnih daritev ovnov in masti pitane živine ter krvi juncev in jagnjet in kozlov se ne veselim.

1:12b.ISA.001.012 Ko prihajate, da se prikažete pred obličjem mojim – kdo je zahteval to od roke vaše, da teptate veže moje?

1:13b.ISA.001.013 Ne prinašajte več daril ničevih! Kadilo mi je gnusoba; ob mlaju in v soboto in kadar sklicujete zbor, ne morem prenašati krivice in hkrati prazničnega zborovanja.

1:14b.ISA.001.014 Mlaje vaše in praznike vaše sovraži duša moja, zoprni so mi, težko jih prenašam.

1:15b.ISA.001.015 In ko iztezate roke svoje, skrivam oči svoje pred vami; ko tudi mnogo molite, ne slišim: roke vaše so polne krvi.

1:16b.ISA.001.016 Umijte se, očistite se, odpravite hudobnost dejanj svojih izpred mojih oči, nehajte delati hudo;

1:17b.ISA.001.017 učite se delati dobro, iščite pravice, tlačenemu pomagajte, pravico sodite siroti, potezajte se za vdovo!

1:18b.ISA.001.018 Pridite vendar, in razložimo si pravdo svojo, pravi GOSPOD. Ako so grehi vaši kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; ako so rdeči kakor karmezin, bodo beli kakor volna.

1:19b.ISA.001.019 Če ugodite in boste poslušali, boste uživali dobrote dežele.

1:20b.ISA.001.020 Ako pa se boste branili in se upirali, bodete pokončani z mečem; zakaj usta GOSPODOVA so govorila.

1:21b.ISA.001.021 O kako se je v nečistnico izprevrglo mesto zvesto! Polno je bilo pravice, pravičnost je stanovala v njem, a sedaj morilci!

1:22b.ISA.001.022 Srebro tvoje se je izpremenilo v žlindro, žlahtno vino tvoje je z vodo zmešano.

1:23b.ISA.001.023 Knezi tvoji so uporniki in tovariši tatov; vsak izmed njih ljubi darila in hodi za podkupili, siroti ne sodijo pravice in vdove pravda ne prihaja do njih.

1:24b.ISA.001.024 Zato pravi Gospod, Jehova nad vojskami, Mogočni Izraelov: Aha, tolažbe si dobodem pri svojih nasprotnikih in maščeval se bom nad svojimi sovražniki.

1:25b.ISA.001.025 In iztegnem roko svojo proti tebi, da dočista izžgem žlindro tvojo in odpravim vso primes kovine tvoje.

1:26b.ISA.001.026 In zopet postavim sodnike tvoje, kakor so bili prej, in svetovalce tvoje kakor v začetku. Potem te bodo imenovali Mesto pravičnosti, zvesto mesto.

1:27b.ISA.001.027 Sion bo odkupljen s sodbo in njegovi, ki se vrnejo, s pravičnostjo.

1:28b.ISA.001.028 Ali odpadniki in grešniki bodo vsi hkrati strti, in kateri zapuste GOSPODA, poginejo.

1:29b.ISA.001.029 Zakaj osramočeni bodo spričo malikovalskih hrastov, ki ste jih želeli, in rdečica vas oblije zaradi vrtov, ki ste jih izvolili.

1:30b.ISA.001.030 Kajti podobni bodete hrastu, ki mu vene listje, in podobni vrtu, ki nima nič vode.In najhrabrejši bode kakor predivo in delo njegovo kakor iskra, in oboje bo gorelo skupaj, in ne bode nikogar, ki bi pogasil.

1:31b.ISA.001.031 In najhrabrejši bode kakor predivo in delo njegovo kakor iskra, in oboje bo gorelo skupaj, in ne bode nikogar, ki bi pogasil.

2

2:1b.ISA.002.001 Beseda, ki jo je v prikazni slišal za Judo in Jeruzalem Izaija, sin Amozov.

2:2b.ISA.002.002 In zgodi se v poslednjih dneh, da bo gora hiše GOSPODOVE trdno postavljena na vrhu drugih gorá in povišana nad hribe, in vsi narodi se bodo stekali k njej.

2:3b.ISA.002.003 In mnoga ljudstva pojdejo, govoreč: Pridite, da gremo na goro GOSPODOVO, v hišo Boga Jakobovega, da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih! Zakaj s Siona izide nauk in beseda GOSPODOVA iz Jeruzalema;

2:4b.ISA.002.004 in on bo sodil med narodi in pravico izvršil mnogim ljudstvom. In pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.

2:5b.ISA.002.005 O hiša Jakobova, pridite in hodimo v svetlobi GOSPODOVI!

2:6b.ISA.002.006 Kajti zavrgel si, Bog, ljudstvo svoje, hišo Jakobovo, ker so polni razvad z Jutrovega in so vedeži kakor Filistejci in se družijo z otroki tujcev.

2:7b.ISA.002.007 In njih dežela je polna srebra in zlata in njih zakladom ni konca; polna je tudi njih dežela konj in njih vozom ni konca.

2:8b.ISA.002.008 Polna je tudi njih dežela malikov; klanjajo se rok svojih delu, temu, kar so njih prstje storili.

2:9b.ISA.002.009 A pripognjen bo človek prostak in ponižan bo mož odličnjak, ker jim ne moreš prizanesti.

2:10b.ISA.002.010 Zlezi v pečino ter skrij se v prahu izpred groze GOSPODOVE in izpred slave veličastva njegovega!

2:11b.ISA.002.011 Ponižan bo človek prevzetnih oči in visokost človeška se potlači, in povišan bo GOSPOD sam tisti dan.

2:12b.ISA.002.012 Kajti GOSPOD nad vojskami ima določen dan proti vsemu, kar je prevzetno in visoko, in proti vsakemu, ki se povišuje, da se poniža;

2:13b.ISA.002.013 in proti vsem cedram na Libanonu, visokim in ponosnim, in proti vsem hrastom v Basanu

2:14b.ISA.002.014 in proti vsem visokim goram in proti vsem vzvišenim gričem

2:15b.ISA.002.015 in proti vsakemu visokemu stolpu in proti vsakemu trdnemu zidu

2:16b.ISA.002.016 in proti vsem ladjam tarsiškim in proti vsem podobam najmilejšim.

2:17b.ISA.002.017 Tedaj se potlači prevzetnost človeška in vzvišenost ljudi se poniža, in povišan bo GOSPOD sam tisti dan.

2:18b.ISA.002.018 In maliki izginejo dočista.

2:19b.ISA.002.019 In pojdejo v skalne brloge in v razpoke zemlje izpred groze GOSPODOVE in izpred slave veličastva njegovega, kadar se vzdigne, da ostraši zemljo.

2:20b.ISA.002.020 Tisti dan vrže človek krtom in netopirjem malike svoje srebrne in zlate malike svoje, ki so mu jih naredili, da se jim poklanja,

2:21b.ISA.002.021 da bi zlezel v votline pečin in v skalne razpoke izpred groze GOSPODOVE in izpred slave veličastva njegovega, ko se vzdigne, da ostraši zemljo.Opustite up v človeka, ki mu je dihanje v nosu! kajti koliko ga je ceniti?

2:22b.ISA.002.022 Opustite up v človeka, ki mu je dihanje v nosu! kajti koliko ga je ceniti?

3

3:1b.ISA.003.001 Kajti glej, Gospod, Jehova nad vojskami, vzame iz Jeruzalema in od Jude oporo in podporo, vso podporo kruha in vso podporo vode,

3:2b.ISA.003.002 junaka in vojščaka, sodnika in proroka, vedeža in starca,

3:3b.ISA.003.003 petdesetnika in veljaka, svetovalca in spretnega umetnika in izvedenca v čarovništvu.

3:4b.ISA.003.004 In dati jim hočem dečke za kneze, in razposajenci jim bodo gospodovali.

3:5b.ISA.003.005 In zatirali se bodo v ljudstvu med seboj, vsak svojega bližnjega; prešerno se bo vedel deček proti starcu in nizki proti imenitnemu.

3:6b.ISA.003.006 Ako zgrabi brat brata v svojega očeta hiši, rekoč: Obleko imaš, vodnik nam bodi in ta razsip bodi pod tvojo roko!

3:7b.ISA.003.007 zažene on svoj glas tisti dan in poreče: Ne morem biti ranocelnik, zakaj še kruha ni v hiši moji, ne obleke; nikar me ne stavite za vodnika ljudstvu!

3:8b.ISA.003.008 Kajti Jeruzalem je porušen in Juda je padel, ker njih jezik in njih dejanja so zoper GOSPODA, da dražijo oči slave njegove.

3:9b.ISA.003.009 Pogled njih obraza priča zoper nje, in greh svoj razglašajo kakor Sodomljani, ga ne skrivajo. Gorje njih duši, ker pripravljajo hudo sami sebi.

3:10b.ISA.003.010 Recite o pravičnem, da mu bode dobro; kajti uživali bodo dejanja svojega sad.

3:11b.ISA.003.011 Gorje krivičnemu! hudo mu bode, ker se mu povrne, kar so zaslužile roke njegove.

3:12b.ISA.003.012 Oni, ki tlačijo ljudstvo moje, so otroci, in ženske mu gospodujejo. O ljudstvo moje! oni, ki te vodijo, te zapeljujejo ter v zmešnjavo spravljajo stezo potov tvojih.

3:13b.ISA.003.013 GOSPOD je nastopil, da začne pravdo, stoji, da sodi ljudstva.

3:14b.ISA.003.014 GOSPOD se bliža, da bo sodil ljudstva svojega starejšine in kneze njegove: Vi ste, ki ste popasli ta vinograd, rop siromakov je v hišah vaših.

3:15b.ISA.003.015 Zakaj tarete ljudstvo moje ter razbijate siromakom obličje? govori Gospod, Jehova nad vojskami.

3:16b.ISA.003.016 Še pravi GOSPOD: Ker so hčere sionske prevzetne ter hodijo z napetim grlom in drzno migajoč z očmi in vedno stopajo z drobnimi stopinjami in rožljajo z obročki na nogah:

3:17b.ISA.003.017 zato udari Gospod hčere sionske s plešo na temenu, in GOSPOD ogolí njih sramoto.

3:18b.ISA.003.018 Tisti dan jim pobere Gospod lepotino obročkov na nogah in načelke in lunice,

3:19b.ISA.003.019 ušesne zvončke, zapestne verižice, zastore,

3:20b.ISA.003.020 oglavnice, drobilke na nogah, pasove, vonjalnice, amulete,

3:21b.ISA.003.021 prstane in nosne obročke,

3:22b.ISA.003.022 praznična oblačila in plašče, ogrinjače in mošnje,

3:23b.ISA.003.023 ogledala, tenčice, turbane in lahka krila.

3:24b.ISA.003.024 In zgodi se, da bode namesto dišave smrad po plesnobi in namesto pasa vrv in namesto spletenih las pleša in namesto dičnega plašča raševnik, opeklina namesto lepote.

3:25b.ISA.003.025 Možje tvoji padejo od meča in junaki tvoji v vojski.In vrata hčere sionske bodo žalovala in plakala, ko bo opustošena sedela na tleh.

3:26b.ISA.003.026 In vrata hčere sionske bodo žalovala in plakala, ko bo opustošena sedela na tleh.

4

4:1b.ISA.004.001 In sedem žen zgrabi enega moža tisti dan, govoreč: Jed svojo bomo jedle in v obleko svojo se oblačile, samo da se imenujemo po tvojem imenu; odvzemi nam sramoto!

4:2b.ISA.004.002 Tisti dan bode Odraslek GOSPODOV v diko in slavo in sad zemlje v odliko in hvalo njim, ki se ohranijo Izraelu.

4:3b.ISA.004.003 In zgodi se: Kdor preostane na Sionu in kdor preostane v Jeruzalemu, ga bodo svetega imenovali, vsakega, ki je za življenje zapisan v Jeruzalemu;

4:4b.ISA.004.004 ko bo Gospod opral nesnago hčer sionskih in kri, v Jeruzalemu prelito, poplaknil izsredi njega z duhom sodbe in z duhom pokončanja.

4:5b.ISA.004.005 In GOSPOD ustvari nad vsakim prebivališčem gore Sionske in nad zbori njenimi oblak in dim po dnevi in svit plamtečega ognja po noči; zakaj nad vso slavo bo okrilje.In koča bode za senčnico proti vročini po dnevi in za pribežališče in zavetje pred viharjem in pred dežjem.

4:6b.ISA.004.006 In koča bode za senčnico proti vročini po dnevi in za pribežališče in zavetje pred viharjem in pred dežjem.

5

5:1b.ISA.005.001 Daj, da zapojem o ljubljencu svojem, ljubega svojega pesem o vinogradu njegovem: Vinograd je imel ljubljenec moj na griču prerodovitnem.

5:2b.ISA.005.002 Prekopal ga je in mu potrebil kamenje in ga posadil s plemenitimi trtami; in sezidal je stolp sredi njega in tudi tlačilnico je izdolbel v njem. In je čakal, da obrodi grozdje, toda rodil je viniko.

5:3b.ISA.005.003 Sedaj pa, prebivalci jeruzalemski in možje Judovi, sodite vendar med menoj in vinogradom mojim!

5:4b.ISA.005.004 Kaj bi se še storilo vinogradu mojemu, česar bi ne bil že storil v njem? Zakaj, ko sem čakal, da obrodi grozdje, je rodil viniko?

5:5b.ISA.005.005 Sedaj torej naj vam naznanim, kaj bom storil vinogradu svojemu: ograjo njegovo odpravim, da se bo paslo po njem, obzidje mu razvalim, da bodo teptali po njem.

5:6b.ISA.005.006 Dam ga v opustošenje: ne bo se obrezaval ne okopaval, a grmovje požene v njem in trnje, vrhutega zapovem oblakom, naj ne izpuščajo dežja nanj.

5:7b.ISA.005.007 Vinograd GOSPODA nad vojskami je namreč hiša Izraelova in možje Judovi so rastlina radosti njegove. In ko je čakal pravoljubja, glej krvoprelitje, pravičnosti, a glej tožno vpitje!

5:8b.ISA.005.008 Gorje vam, ki stikate hišo s hišo, ki devate njivo k njivi, da ni več prostora za druge, in vi sami prebivate sredi dežele!

5:9b.ISA.005.009 Meni na ušesa je rekel GOSPOD nad vojskami: Res, mnoge hiše bodo opustošene, velike in lepe, da ne bode prebivalca.

5:10b.ISA.005.010 Zakaj deset oral vinogradov bo dalo le eno vedro in homer [Homer ima deset ef.] semena bo dal efo.

5:11b.ISA.005.011 Gorje jim, ki vstajajo rano zjutraj, da hodijo za pijačo opojno, ki sede pozno v noč, da jih vname vino!

5:12b.ISA.005.012 Pri njih pojedinah so strune in harfe, bobnice in piščal in vino; ali dela GOSPODOVEGA ne gledajo in stvaritve rok njegovih ne premišljajo!

5:13b.ISA.005.013 Zato pojde ljudstvo moje v sužnost, ker nima spoznanja; in imenitniki njegovi bodo stradali in množica njegova bode suha od žeje.

5:14b.ISA.005.014 Zato poveča pekel [Hebr. šeol.] pohlepnost svojo in razširi žrelo svoje brezmerno, in vanj pade Jeruzalemcev dika in njih množica s hrupom svojim in kdor se raduje med njimi.

5:15b.ISA.005.015 In pripognjen bo človek prostak in ponižan mož odličnjak in oči prevzetnih se ponižajo.

5:16b.ISA.005.016 A povišan bo GOSPOD nad vojskami po sodbi, in Bog mogočni, Sveti, se izkaže svetega v pravičnosti. –

5:17b.ISA.005.017 In ovce se bodo ondi pasle kakor na pašniku svojem in tujci se bodo živili na opustošenih njivah bogatinov.

5:18b.ISA.005.018 Gorje jim, ki vlečejo za seboj krivico z vrvmi ničemurnosti, greh pa kakor z debelo žrdjo!

5:19b.ISA.005.019 ki govore: Hiti naj, pospeši naj delo svoje, da bomo videli; in približa se naj in pride, kar je sklenil Svetnik Izraelov, da to spoznamo!

5:20b.ISA.005.020 Gorje jim, ki pravijo hudemu dobro in dobremu hudo, ki imajo temo za luč in luč za temo, ki delajo grenko za sladko in sladko za grenko!

5:21b.ISA.005.021 Gorje jim, ki so modri v svojih očeh in razumni sami pri sebi!

5:22b.ISA.005.022 Gorje jim, ki so junaki v pitju vina in vrli v mešanju pijače opojne;

5:23b.ISA.005.023 ki opravičujejo krivičnega zaradi daru in pravičnim jemljejo njih pravico!

5:24b.ISA.005.024 Zato kakor pokončuje strnišče ognja jezik in kakor gine suha trava od plamena, tako postane njih korenina kakor trhljad in njih cvet sprhne kakor prašek: ker so zaničevali postavo GOSPODA nad vojskami in zavrgli besedo Svetnika Izraelovega.

5:25b.ISA.005.025 Zato se je vnel srd GOSPODOV zoper ljudstvo njegovo, in je iztegnil roko svojo in ga udaril tako, da so se potresle gore, in njih trupla so bila kakor smetje po ulicah. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, še je roka Njegova iztegnjena.

5:26b.ISA.005.026 In povzdigne zastavo narodom iz daljave in jih sikajoč pokliče k sebi od kraja zemlje, in glej, hitro, urno pridejo.

5:27b.ISA.005.027 Nobeden ne bo pešal in nobeden se zadeval med njimi, nobeden ne bo dremal, ne spal, tudi se ne bo razvezaval pas ledja njegovega in ne bo se trgalo jermenje obuvala njegovega.

5:28b.ISA.005.028 Njih pšice bodo preostre in vsi njih loki napeti; njih konj kopita bodo podobna skali in njih kolesa podobna vrtincu.

5:29b.ISA.005.029 Njih rjovenje bo kakor levinje, rjoveli bodo kakor mladi levi; in rohneč bodo zgrabili plen in ga odnesli na varno, in nihče jim ga ne iztrga.In rohneli bodo nad Judo tisti dan, kakor ko besni morje; in če kdo pogleda na zemljo, glej, tema in stiska, in svetloba je otemnela vsled oblakov njenih.

5:30b.ISA.005.030 In rohneli bodo nad Judo tisti dan, kakor ko besni morje; in če kdo pogleda na zemljo, glej, tema in stiska, in svetloba je otemnela vsled oblakov njenih.

6

6:1b.ISA.006.001 V letu, ko je umrl kralj Uzija, sem videl Gospoda, sedečega na prestolu visokem in vzvišenem, in vlečke oblačila njegovega je bilo polno svetišče.

6:2b.ISA.006.002 Serafi so mu stali odzgoraj, vsak je imel šest peruti: z dvema si je pokrival obličje in z dvema je pokrival noge in z dvema je letal.

6:3b.ISA.006.003 In klicali so drug proti drugemu, govoreč: Svet, svet, svet GOSPOD nad vojskami, vsa zemlja je polna slave njegove!

6:4b.ISA.006.004 In tresle so se podstave pragov od glasu kličočih in hiša se je napolnila z dimom.

6:5b.ISA.006.005 Tedaj sem rekel: Gorje mi, ker poginem, kajti mož sem z nečistimi ustnami in bivam sredi ljudstva nečistih usten; zakaj oči moje so videle Kralja, GOSPODA nad vojskami.

6:6b.ISA.006.006 A prileti k meni tistih serafov eden, v roki držeč živ ogel, ki ga je bil s kleščami vzel z oltarja.

6:7b.ISA.006.007 In ž njim se dotakne mojih ust in reče: Glej, to se je doteknilo usten tvojih; že je odvzeta krivica tvoja in greh tvoj je očiščen.

6:8b.ISA.006.008 In slišal sem glas Gospodov, ki je dejal: Koga naj pošljem? in kdo nam pojde? Tedaj rečem: Glej, jaz; pošlji me!

6:9b.ISA.006.009 In veli: Pojdi in reci temu ljudstvu: Poslušajoč čujte, a ne umejte, in gledajoč vidite, a ne spoznajte!

6:10b.ISA.006.010 Stóri, da se odebeli temu ljudstvu srce, in zamaši mu ušesa in zatisni mu oči, da ne bi videli z očmi svojimi in ne slišali z ušesi svojimi in ne umeli s srcem svojim, da se ne izpreobrnejo ter jim ne pride zdravje.

6:11b.ISA.006.011 Nato rečem: Doklej, Gospod? In odgovori: Dokler se ne opustošijo mesta, da ne bo prebivalca, in hiše, da bodo brez ljudi, in dokler ne bo dežela opustošena in zapuščena

6:12b.ISA.006.012 in Gospod ne požene daleč ljudi ter bode veliko zapuščenih krajev v deželi.In ako jih še desetina ostane v njej, pokonča se tudi ta; toda kakor od terebinte in od hrasta, ko se posekata, ostane korenika, tako je sveto seme njih korenika.

6:13b.ISA.006.013 In ako jih še desetina ostane v njej, pokonča se tudi ta; toda kakor od terebinte in od hrasta, ko se posekata, ostane korenika, tako je sveto seme njih korenika.

7

7:1b.ISA.007.001 In zgodilo se je v dnevih Ahaza, sinu Jotama, sinu Uzija, kralja Judovega, da je šel Rezin, kralj sirski, in Pekah, sin Remalijev, kralj Izraelov, gori bojevat se zoper Jeruzalem; ali ni ga mogel vzeti.

7:2b.ISA.007.002 In sporočili so hiši Davidovi, rekoč: Sirija se zanaša na Efraima! In srce njegovo je trepetalo in srce njegovega ljudstva, kakor trepečejo drevesa v gozdu od vetra.

7:3b.ISA.007.003 Tedaj veli GOSPOD Izaiju: Pojdi vendar Ahazu naproti, ti in sin tvoj Šear-jašub [T. j. ostanek se povrne.], na konec vodotoka gornjega ribnika, proti potu ob valjalčevi njivi,

7:4b.ISA.007.004 in mu povej: Pazi, da bodeš miren; ne boj se in srce naj se ti ne plaši spričo teh dveh glavenj, ki se toliko kadita, spričo razvnete jeze Rezina in Sirije in Remalijevega sina.

7:5b.ISA.007.005 Ker je osnovala Sirija hudoben naklep zoper tebe, tudi Efraim in Remalijev sin, govoreč:

7:6b.ISA.007.006 Idimo gori nad Judejo, da jo spravimo v strah ter jo siloma odpremo sebi in postavimo za kralja v njej Tabeelovega sina;

7:7b.ISA.007.007 zato pravi tako Gospod Jehova: Ne zgodi se in ne bode tega.

7:8b.ISA.007.008 Kajti Siriji je glava Damask in Damasku glava Rezin; in še po petinšestdesetih letih bo zrušen Efraim, da ne bode več ljudstvo.

7:9b.ISA.007.009 In glava Efraimu je Samarija in Samariji glava sin Remalijev. Ako ne verjamete, zares, nimate obstanka.

7:10b.ISA.007.010 In GOSPOD je še dalje govoril Ahazu, rekoč:

7:11b.ISA.007.011 Prosi si znamenja od GOSPODA, Boga svojega, prosi ga iz globočine ali z višine.

7:12b.ISA.007.012 Ahaz pa reče: Ne bom prosil, ne izkušal GOSPODA.

7:13b.ISA.007.013 Nato reče prorok: Čujte torej, hiša Davidova! Je li vam kaj malega nadlegovati ljudi, da celo nadlegujete Boga mojega?

7:14b.ISA.007.014 Zatorej vam da Gospod sam znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina, in imenovala bo ime njegovo Imanuel [T. j. Bog z nami.].

7:15b.ISA.007.015 Smetano in med bo jedel, ko bo vedel zametati hudo in voliti dobro.

7:16b.ISA.007.016 Kajti še preden bo vedel ta deček zametati hudo in voliti dobro, bo zapuščena dežela, ki te je groza dveh kraljev njenih.

7:17b.ISA.007.017 GOSPOD stori, da pridejo nad tebe in nad ljudstvo tvoje in nad hišo očeta tvojega dnevi, kakršnih ni bilo, odkar se je Efraim ločil od Jude: pripelje nadte kralja asirskega.

7:18b.ISA.007.018 In zgodi se tisti dan, da GOSPOD požvižga muhi, ki je ob koncih potokov egiptovskih, in čebeli, ki je v deželi Asirski.

7:19b.ISA.007.019 In pridejo in posedejo vse, kar jih je, po dolih med strminami in po skalnih razpokah in po vsem grmovju in po vseh pašnikih.

7:20b.ISA.007.020 Tisti dan obrije Gospod z najeto britvijo, ki je onkraj velereke, namreč s kraljem asirskim, lase po glavi in po nogah, celó brado pokonča.

7:21b.ISA.007.021 In v tistem času bode, da bo kdo redil le kravico in dve ovci,

7:22b.ISA.007.022 a ker bo molzel obilo mleka, bo jedel smetano; kajti smetano in med bo jedel, kdorkoli preostane v deželi.

7:23b.ISA.007.023 Zgodi se tudi v tistem času, da bo vsak kraj, kjer je bilo tisoč vinskih trt vrednih tisoč srebrnikov, preraslo grmovje in trnje.

7:24b.ISA.007.024 S pšicami in z lokom bodo morali hoditi tja, ker bo z grmovjem in trnjem obrasla vsa dežela.Na vse gore pa, ki so jih kopali z motiko, tja ne prideš boječ se grmovja in trnja, ondi pa bode kraj, kamor bodo izpuščali vole in po katerem bo teptala drobnica.

7:25b.ISA.007.025 Na vse gore pa, ki so jih kopali z motiko, tja ne prideš boječ se grmovja in trnja, ondi pa bode kraj, kamor bodo izpuščali vole in po katerem bo teptala drobnica.

8

8:1b.ISA.008.001 In GOSPOD mi je rekel: Vzemi si veliko ploščo in nanjo napiši z razločnimi črkami: Maher-šalal-haš-baz [T. j. Plen hiti, rop pride v kratkem.].

8:2b.ISA.008.002 In vzel sem si zvesti priči: Urija, duhovnika, in Zeharija, sina Jeberekijevega.

8:3b.ISA.008.003 In približal sem se prorokinji, in je spočela in rodila sina. Tedaj mi je rekel GOSPOD: Imenuj ga Maher-šalal-haš-baz.

8:4b.ISA.008.004 Zakaj preden bo deček znal klicati ‚Oče moj‘ in ‚Mati moja‘, bodo nesli bogastvo iz Damaska in plen iz Samarije v Asirijo pred kraljem asirskim.

8:5b.ISA.008.005 In GOSPOD je zopet govoril k meni, rekoč:

8:6b.ISA.008.006 Zato ker je to ljudstvo zaničevalo vodo v Siloahu, lahno tekočo, in mu je veselje pri Rezinu in Remalijevem sinu,

8:7b.ISA.008.007 zato, glej, stori GOSPOD, da pridere nadnje voda velereke, presilna in preobilna, namreč kralj asirski in vsa slava njegova; in prestopi vse svoje struge in se prevali čez vse bregove svoje

8:8b.ISA.008.008 in pridere na Judovo, ga preplavi in se razlije, da mu bo do grla segalo; in razpete peruti njegove napolnijo širokost dežele tvoje, Imanuel!

8:9b.ISA.008.009 Združite se na upor, o ljudstva, a bodite potrti! In ušesa nagnite, kolikorkoli vas je po daljnih deželah! Opasujte se na boj in bodite potrti, opasujte se in bodite potrti!

8:10b.ISA.008.010 Storite sklep, in uničen bo; govorite besedo, a ne obvelja; zakaj Bog je z nami!

8:11b.ISA.008.011 Kajti tako mi je govoril GOSPOD, ko me je roka njegova močno prijela in ko me je učil, da mi ni hoditi po tega ljudstva potu, rekoč:

8:12b.ISA.008.012 Ne imenujte zarotbe vsega, kar to ljudstvo imenuje zarotbo, in ne bojte se tega, česar se oni boje, in ne plašite se!

8:13b.ISA.008.013 GOSPODA nad vojskami samega posvečujte, in on vam bodi strah, on vam bodi groza.

8:14b.ISA.008.014 In on vam bode v zavetno svetišče, toda za kamen spotike in skalo pohujšanja obema hišama Izraelovima, za zanko in za zadrgo prebivalcem jeruzalemskim.

8:15b.ISA.008.015 In mnogo izmed njih se jih spotakne in padejo in bodo strti, se zapleto v mrežo in ujamejo.

8:16b.ISA.008.016 Zaveži to pričevanje, zapečati postavo med mojimi učenci! –

8:17b.ISA.008.017 In jaz bom čakal GOSPODA, ki skriva obličje svoje pred hišo Jakobovo, in upal bom vanj.

8:18b.ISA.008.018 Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal GOSPOD, smo za znamenja in predpodobe v Izraelu od GOSPODA nad vojskami, ki prebiva na gori Sionski.

8:19b.ISA.008.019 In ko vam poreko: Povprašajte rotilce mrtvih in vedeže, ki čivkajo in ki šepetajo, recite: Ali naj ne povprašuje ljudstvo Boga svojega? Za žive naj vpraša mrtve?

8:20b.ISA.008.020 Postave in pričevanja naj se oklepajo! Ako ne govore po tej besedi, ni zanje jutranje zarje;

8:21b.ISA.008.021 in bode se jim klatiti po deželi hudo pobitim in gladnim, in zgodi se, ko bodo stradali, da se bodo srdili in kleli s kraljem svojim in z Bogom svojim; in če se ozro kviškuin če bodo gledali v tla: glej, povsod le nadloga in tema, tesnoben mrak; in bodo zagnani v gosto temo.

8:22b.ISA.008.022 in če bodo gledali v tla: glej, povsod le nadloga in tema, tesnoben mrak; in bodo zagnani v gosto temo.

9

9:1b.ISA.009.001 Toda ne ostane v temi dežela, ki je sedaj v stiski. V prejšnjem času je v zaničevanje spravil deželo Zebulonovo in deželo Neftalijevo, a v poslednjem jo pripravi v čast, ono na poti k morju, onkraj Jordana, Galilejo poganov.

9:2b.ISA.009.002 Ljudstvo, ki je hodilo po temi, je videlo svetlobo veliko; in kateri so bivali v deželi smrtne sence, jim je zasijala luč.

9:3b.ISA.009.003 Pomnožil si narod, povečal si mu veselje: veselé se pred teboj kakor v veselju ob žetvi in enako njim, ki se radujejo, ko plen delé.

9:4b.ISA.009.004 Zakaj ti si zlomil bremena njegovega jarem in šibo za njegova pleča, palico zatiralca njegovega, kakor ob dnevi Madiana.

9:5b.ISA.009.005 Kajti vsako obuvalo tistih, ki obuti stopajo v bojnem hrupu, in vsaka okrvavljena obleka se sežge, bode za jed ognju.

9:6b.ISA.009.006 Zakaj dete nam je rojeno, sin nam je dan, in vladarstvo pride na ramo njegovo, in ime njegovo se bo imenovalo: Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Oče večnosti, Knez miru.

9:7b.ISA.009.007 Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca na prestolu Davidovem in nad kraljestvom njegovim, da ga utrdi in podpre s pravico in pravičnostjo od tega časa do vekomaj. Gorečnost GOSPODA nad vojskami stori to.

9:8b.ISA.009.008 Besedo je poslal Gospod zoper Jakoba in je zadela Izraela.

9:9b.ISA.009.009 In vse ljudstvo jo bo spoznalo, Efraim in prebivalci v Samariji, ki govore s ponosnim in prevzetnim srcem:

9:10b.ISA.009.010 Opeka je razpadla, ali zidali bomo iz rezanega kamena, posekane so divje smokve, ali nadomestimo jih s cedrami.

9:11b.ISA.009.011 A GOSPOD povzdigne zoper njega nasprotnike Rezinove in razdraži sovražnike njegove:

9:12b.ISA.009.012 Sirce od vzhoda in Filistejce od zahoda, da požro Izraela na vsa usta. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je roka Njegova iztegnjena.

9:13b.ISA.009.013 A to ljudstvo se ni obrnilo k njemu, ki ga tepe, in niso iskali GOSPODA nad vojskami.

9:14b.ISA.009.014 Zato bo GOSPOD odsekal Izraelu glavo in rep, vejevje palmovo in bičje na en dan.

9:15b.ISA.009.015 Starček in imenitnik je glava, prorok pa, ki uči krivo, je rep.

9:16b.ISA.009.016 Kajti voditelji tega ljudstva so zapeljivci in ti, katere vodijo, so pogubljeni.

9:17b.ISA.009.017 Zato se mladeničev njegovih ne bo radoval Gospod in ne bo se usmilil sirot in vdov njegovih; zakaj vsi vkup so hinavci in hudobneži in vsaka usta govore budalost. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je roka Njegova iztegnjena.

9:18b.ISA.009.018 Kajti krivičnost se je vnela kakor ogenj, pokončava trnje in grmovje, požiga gosto drevje v gozdu, vije se navzgor v debelih oblakih dima.

9:19b.ISA.009.019 Od srda GOSPODA nad vojskami je zemlja požgana, tudi ljudstvo je kakor paša ognju; nihče ne prizanaša bratu svojemu.

9:20b.ISA.009.020 Požirajo na desno, pa vendar so lačni, in jedo na levo, pa vendar niso siti. Vsak jé svoje rame meso:Manase Efraima in Efraim Manaseja, in oba skupaj sta zoper Judo. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je roka Njegova iztegnjena.

9:21b.ISA.009.021 Manase Efraima in Efraim Manaseja, in oba skupaj sta zoper Judo. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je roka Njegova iztegnjena.

10

10:1b.ISA.010.001 Gorje jim, ki sklepajo krivične postave, in pisateljem, ki spisujejo nadlogo,

10:2b.ISA.010.002 da izpodrinejo siromake iz pravde in da ugrabijo pravico ubožcem ljudstva mojega, da jim bodo vdove za plen ter da oropajo sirote!

10:3b.ISA.010.003 Kaj boste počeli ob dnevi obiskovanja in ob nevihti, ki pride iz daljave? h komu se zatečete za pomoč? in kam spravite bogastvo svoje?

10:4b.ISA.010.004 Nič drugega vam ne bo mogoče, nego sključiti se med ujetniki in pasti med ubitimi. Pri vsem tem se ne odvrne jeza Njegova, a še je iztegnjena Njegova roka.

10:5b.ISA.010.005 Gorje Asircu, ki je šiba jeze moje in palica v roki njegovi togota moja!

10:6b.ISA.010.006 Nad hinavski rod ga pošljem in zoper ljudstvo, s katerim se srdim, mu dam povelje, da naj pleni plen in da naj ropa rop in naj jih potepta kakor na ulicah blato.

10:7b.ISA.010.007 On seveda ne meni tako in srce njegovo ne misli tako; pogubiti mu je le namera in potrebiti narodov ne malo.

10:8b.ISA.010.008 Kajti govori: Niso li vsi knezi moji tudi kralji?

10:9b.ISA.010.009 Ni li Kalno kakor Karkemiš? ni li Hamat kakor Arpad? ni li kakor Damask Samarija?

10:10b.ISA.010.010 Kakor je roka moja dosegla kraljestva malikov, katerih rezane podobe so bile lepše od jeruzalemskih in samarijskih –

10:11b.ISA.010.011 ali ne bom, kakor sem storil Samariji in malikom njenim, enako storil Jeruzalemu in njegovim podobam?

10:12b.ISA.010.012 Zato se zgodi, ko Gospod dovrši vse delo svoje na gori Sionski in v Jeruzalemu, da bom kaznoval sad prevzetnega srca kralja asirskega in bahanje ponosnih oči njegovih.

10:13b.ISA.010.013 Kajti govoril je: Z roke svoje krepkostjo sem storil to in z modrostjo svojo, ker sem razumen; in premaknil sem ljudstvom meje in uplenil sem njih zaklade in pahnil kot mogočnjak s prestolov nje, ki so na njih sedeli;

10:14b.ISA.010.014 in roka moja je dosegla kakor gnezdo bogastvo ljudstev, in kakor bi pobiral jajca zapuščena, sem obral vso deželo, in ni ga bilo, da bi bil ganil s perutjo ali odprl usta ali začivkal. –

10:15b.ISA.010.015 Se li more ponašati sekira proti njemu, ki seka ž njo? ali rezilo se poviševati proti njemu, ki ga rabi? kakor da bi šiba vihtela njega, ki jo dviga, kakor da bi privzdigovala palica človeka, ki ni od lesa!

10:16b.ISA.010.016 Zato pošlje Gospod, Jehova nad vojskami, med debeluhe njegove sušico, in pod slavo njegovo se vname požar, podoben ognjenemu požaru.

10:17b.ISA.010.017 In luč Izraelova bode za ogenj in Svetnik njegov za plamen, ki zapali in požge grmovje in trnje njegovo en dan.

10:18b.ISA.010.018 In pokonča slavo gozda njegovega in rodovitnih njiv njegovih z dušo in z mesom, da bode, kakor ko hira jetičnik.

10:19b.ISA.010.019 In majhen bode ostanek drevja v gozdu njegovem, da ga bo deček mogel zapisati.

10:20b.ISA.010.020 In zgodi se tisti dan, da se ne bode ostanek Izraelov in kdor se ohrani hiši Jakobovi več opiral nanj, ki jih je tepel, marveč opiral se bo na GOSPODA, Svetnika Izraelovega, v resnici.

10:21b.ISA.010.021 Ostanek se preobrne, ostanek Jakobov k mogočnemu Bogu.

10:22b.ISA.010.022 Kajti ko bi bilo ljudstva tvojega, Izrael, kakor peska morskega, le ostanek se preobrne iz njega. Določeno je pokončanje, ki razliva obilno pravičnost.

10:23b.ISA.010.023 Zakaj pokončanje, in to določeno, dovrši Gospod, Jehova nad vojskami, sredi vse zemlje.

10:24b.ISA.010.024 Zatorej pravi tako Gospod, Jehova nad vojskami: Ne boj se, ljudstvo moje, ki prebivaš na Sionu, Asirca! S šibo te bo tepel in palico svojo bo vzdignil zoper tebe, kakor se je v Egiptu godilo.

10:25b.ISA.010.025 Kajti še malo, prav malo časa, potem bode konec srditosti in jeza moja se obrne nanje, da jih pokonča.

10:26b.ISA.010.026 In GOSPOD nad vojskami zavihti zoper njega bič kakor v poboju Madiancev pri skali Orebski; in palica Njegova bode nad morjem in jo vzdigne, kakor jo je vzdignil nad Egiptom.

10:27b.ISA.010.027 In zgodi se v tistem času, da se razprta breme njegovo z rame tvoje in jarem njegov z vratu tvojega, da, jarem razpade spričo maziljenja [Ali: tolščobe; dobesedno: olja.].

10:28b.ISA.010.028 Pride v Ajat, pojde skozi Migron, pri Mikmasu odloži prtljago svojo;

10:29b.ISA.010.029 preidejo prelaz, veleč: v Gebi bo naše prenočišče! Rama trepeta, Gibea Savlova beži.

10:30b.ISA.010.030 Glasno vpij, hči galimska! Poslušaj, o Lajsa! O ubožica Anatot!

10:31b.ISA.010.031 Madmena beži, prebivalci gebimski so se zbrali, da pobegnejo.

10:32b.ISA.010.032 Še danes se ustavi v Nobu, že zavihti roko svojo proti gori hčere sionske, proti hribu jeruzalemskemu. –

10:33b.ISA.010.033 Glej, Gospod, Jehova nad vojskami, poseka veje z grozno močjo, in tisti, ki so visoke postave, bodo posekani, in prevzetni bodo ponižani;in posekal bo gozdno goščavo z železom svojim, in Libanon pade po Veličastnem.

10:34b.ISA.010.034 in posekal bo gozdno goščavo z železom svojim, in Libanon pade po Veličastnem.

11

11:1b.ISA.011.001 In mladika požene iz obsekanega debla Jesejevega, in odraslek iz korenin njegovih prinese sad;

11:2b.ISA.011.002 in duh GOSPODOV bo počival nad njim, duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh spoznanja in strahu GOSPODOVEGA.

11:3b.ISA.011.003 In blagougodje njegovo bode v strahu GOSPODOVEM; in ne bo sodil po videzu svojih oči, ne pravde odločeval po sluhu svojih ušes;

11:4b.ISA.011.004 temuč v pravičnosti bo sodil siromake in nepristranski bo odločeval pravdo krotkim na zemlji. In udari zemljo s šibo svojih ust in z dihom usten svojih usmrti krivičnika.

11:5b.ISA.011.005 In pravičnost bode ledij njegovih pas in zvestoba pas bedra njegovega.

11:6b.ISA.011.006 In prebival bo volk z jagnjetom in leopard bo ležal pri kozliču, in tele in mladi lev in pitana ovca bodo skupaj, in majhen deček vodnik med njimi.

11:7b.ISA.011.007 In krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči skupaj ležali; lev pa bo jedel slamo kakor vol.

11:8b.ISA.011.008 In dete dojeno se bo igralo nad modrasovo luknjo, in odstavljenec bo ročico vtikal v gadovo votlino.

11:9b.ISA.011.009 Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.

11:10b.ISA.011.010 In zgodi se v tistem času: po korenini Davidovi, ki stoji v znamenje [Ali: kot zastava.] ljudstvom, bodo vprašali poganski narodi; in počivališče njegovo bode slavno.

11:11b.ISA.011.011 In zgodi se v tistem času, da iztegne zopet, v drugič, Gospod roko svojo, da odkupi ostanek ljudstva svojega, ki preostane v Asiriji, v Egiptu, v Patrosu, v Etiopiji, v Elamu, v Sinearju, v Hamatu in na otokih morskih.

11:12b.ISA.011.012 In vzdigne znamenje poganskim narodom, in spravi vkup pregnance Izraelove in zbere razkropljence Judove od četverih koncev zemlje.

11:13b.ISA.011.013 Izgine tudi zavist Efraimova, in zatiralci Judovi bodo zatrti; Efraim ne bo zavidal Judi in Juda ne bo ravnal sovražno z Efraimom.

11:14b.ISA.011.014 A poletita na ramo Filistejcem proti zahodu, skupaj bosta plenila sinove jutrovih dežel; na Edomce in Moabce iztegneta roko svojo, in sinovi Amonovi jima bodo pokorni.

11:15b.ISA.011.015 In GOSPOD s prokletjem uniči zaliv Egiptovskega morja, in zavihti roko svojo z žarom diha svojega nad velereko in jo udari ter razdeli na sedem tokov in stori, da bodo mogli iti čeznjo obuti.In tako bo cesta napravljena ostanku ljudstva njegovega, kar ga preostane, iz Asirije, kakor je bila cesta Izraelu v dan, ko je šel gori iz dežele Egiptovske.

11:16b.ISA.011.016 In tako bo cesta napravljena ostanku ljudstva njegovega, kar ga preostane, iz Asirije, kakor je bila cesta Izraelu v dan, ko je šel gori iz dežele Egiptovske.

12

12:1b.ISA.012.001 In tisti dan porečeš: Zahvaljujem te, o GOSPOD, ker si se jezil nad menoj, ali odvrnila se je jeza tvoja, in potolažil si me.

12:2b.ISA.012.002 Glej, Bog mogočni je rešenje moje; upal bom in ne bode me strah, zakaj GOSPOD, Jehova, je moč in pesem moja, in on mi je bil v zveličanje!

12:3b.ISA.012.003 In zajemali boste vodo iz studencev zveličanja,

12:4b.ISA.012.004 in porečete tisti dan: Hvalite GOSPODA, razglašajte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova, spominjajte, da je vzvišeno ime njegovo.

12:5b.ISA.012.005 Psalme pojte GOSPODU, kajti prekrasno je storil; razvedi se to po vsej zemlji!Glasno vpij in radostno poj, prebivalka sionska! zakaj velik je sredi tebe Svetnik Izraelov.

12:6b.ISA.012.006 Glasno vpij in radostno poj, prebivalka sionska! zakaj velik je sredi tebe Svetnik Izraelov.

13

13:1b.ISA.013.001 Prorokovanje [Ali: breme.] o Babilonu, ki ga je v prikazni prejel Izaija, sin Amozov.

13:2b.ISA.013.002 Na goli gori vzdignite zastavo, zaženite glas k njim, vihtite roko, da stopijo skozi vrata prvakov.

13:3b.ISA.013.003 Jaz sem ukazal posvečencem svojim, tudi sem poklical na jezo svojo junake svoje, ki se radujejo v moji veličasti.

13:4b.ISA.013.004 Množice glas se čuje na gorah kakor obilega ljudstva, hrup kraljestev narodov, ki so se zbrali! GOSPOD nad vojskami pregleduje vojno krdelo.

13:5b.ISA.013.005 Prihajajo iz daljne dežele, od kraja nebes – GOSPOD in srda njegovega orodje – pogubit vso deželo Babilonsko.

13:6b.ISA.013.006 Tulite, ker blizu je dan GOSPODOV, prihaja kot razdejanje od Vsegamogočnega.

13:7b.ISA.013.007 Zatorej bodo omahovale vse roke in tajalo se bo vsako srce človeško;

13:8b.ISA.013.008 in izbegani bodo, krč in bolečine jih zgrabijo, kakor porodnica bodo imeli bolečine; vsak bo strmel ob bližnjem svojem, zaripljeno obličje bode njih obličje.

13:9b.ISA.013.009 Glej, dan GOSPODOV prihaja, grozoviten, poln srda in goreče jeze, da izpremeni v puščavo to deželo, da iztrebi njene grešnike iz nje.

13:10b.ISA.013.010 Kajti zvezde nebes in njih ozvezdja ne bodo dajala luči svoje; mračno bode solnce ob vzhodu svojem, in mesec ne bo svetil z lučjo svojo.

13:11b.ISA.013.011 In izpokorim naseljeno zemljo za njih hudobnost in brezbožnike za njih krivico, in konec storim napuhu prevzetnih ter silovitnikov ponos ponižam.

13:12b.ISA.013.012 Storim, da bode mož dražji mimo prečistega zlata in človek mimo zlata ofirskega.

13:13b.ISA.013.013 Zato hočem potresti nebesa, in zemlja se gane s svojega mesta v togoti GOSPODA nad vojskami in v dan goreče jeze njegove.

13:14b.ISA.013.014 In godilo se jim bo kakor srni splašeni in kakor čredi, ko je nihče ne zbira: obrnejo se vsak k svojemu ljudstvu in zbeže vsakteri v svojo deželo.

13:15b.ISA.013.015 Vsak, kogar najdejo, bo preboden, in vsak, kogar zasačijo, pade od meča.

13:16b.ISA.013.016 In njih otročiče bodo razbijali pred njih očmi, njih hiše bodo plenili in njih žene oskrunjali.

13:17b.ISA.013.017 Glej, obudim zoper nje Medce, ki ne bodo čislali srebra in ne radovali se samega zlata.

13:18b.ISA.013.018 In njih loki bodo prestreljevali mladeniče, in smilil se jim ne bo sad telesa, otrokom ne bo prizanašalo njih oko.

13:19b.ISA.013.019 In Babilon, dika kraljestev, s katerim so se ponašali prevzetni Kaldejci, bode podoben Sodomi in Gomori, ki ju je Bog razdejal.

13:20b.ISA.013.020 Ne bo se vekomaj v njem prebivalo, nihče se v njem ne nastani od roda do roda, tudi Arabec ne postavi tam šatora, niti pastirjem ne bodo tam počivale črede.

13:21b.ISA.013.021 Ampak ležale bodo tam zverine puščave, in njih hiše bodo polne sov, in bivali bodo tam noji ter pošasti bodo tam skakale.In volkovi bodo tulili po njih opustošenih palačah in šakali po njih zabavnih gradovih. Skoraj pa pride čas njegov, in dnevi njegovi se ne podaljšajo.

13:22b.ISA.013.022 In volkovi bodo tulili po njih opustošenih palačah in šakali po njih zabavnih gradovih. Skoraj pa pride čas njegov, in dnevi njegovi se ne podaljšajo.

14

14:1b.ISA.014.001 Zakaj GOSPOD se usmili Jakoba in še enkrat izvoli Izraela, in jih postavi na domača tla; in tujci se jim pridružijo ter se bodo oklepali hiše Jakobove.

14:2b.ISA.014.002 In ljudstva jih vzemo pod svojo skrb ter jih pripeljejo na njih mesto; in hiša Izraelova si jih prisvoji v deželi GOSPODOVI, da bodo hlapci in dekle; tako bodo ujete peljali nje, katerim so bili prej ujetniki, in bodo gospodovali njim, ki so jih nekdaj tlačili.

14:3b.ISA.014.003 In zgodi se tisti dan, ko ti GOSPOD podeli pokoj po trudu tvojem in po nepokoju tvojem in po trdi službi, v katero so te usužnjili,

14:4b.ISA.014.004 da boš pravil to zabavljico o kralju babilonskem, ter porečeš: Kako je preminil tlačilec, kako je minilo oderuštvo!

14:5b.ISA.014.005 Zlomil je GOSPOD palico krivičnikov, žezlo gospodovalčevo,

14:6b.ISA.014.006 ki je tepel ljudstva v togoti z udarci neprenehoma, ki je gospodoval v jezi narodom z zatiranjem brez zadržka.

14:7b.ISA.014.007 Pokojna, mirna je zdaj vsa zemlja; nastalo je glasno petje.

14:8b.ISA.014.008 Tudi ciprese se radujejo nad teboj, cedre na Libanonu: „Odkar si se zvrnil, ne hodi nihče sem gori, da bi nas posekal!“

14:9b.ISA.014.009 Pekel zdolaj se je vznemiril zaradi tebe, ker čaka prihoda tvojega: drami zavoljo tebe mrtve, vse mogotce zemlje, vsem kraljem narodov veli vstati s prestolov.

14:10b.ISA.014.010 Vsi izpregovore tebi in poreko: „Tudi ti si brez moči kakor mi, nam si postal podoben?“

14:11b.ISA.014.011 V pekel je stopilo veličastvo tvoje in strun tvojih šum. Glist je polno pod teboj in črv te pokriva.

14:12b.ISA.014.012 Kako si padel z neba, o lucifer [Ali: sijajna zvezda, danica.], jutranje zarje sin! kako si posekan na tla, ki si poraze napravljal narodom!

14:13b.ISA.014.013 Ti si pač govoril v srcu svojem: V nebesa se dvignem, nad zvezde Boga mogočnega povišam prestol svoj, in sedel bom na gori zborovanja, na skrajnem severu.

14:14b.ISA.014.014 Dvignem se nad višave, ogrnjene z oblaki, enak bodem Najvišjemu.

14:15b.ISA.014.015 Ali pahnjen boš v pekel, v jamo najglobočjo.

14:16b.ISA.014.016 Kateri te vidijo, te natanko ogledujejo in se ozirajo v te, govoreč: „Je li ta tisti mož, ki je majal zemljo, ki je pretresal kraljestva?

14:17b.ISA.014.017 ki je delal iz naseljenega sveta puščavo in je podiral mesta ne njem, ki jetnikov svojih ni izpuščal domov?“

14:18b.ISA.014.018 Vsi kralji narodov, kolikor jih je, so zaspali s častjo, vsak v hiši svoji;

14:19b.ISA.014.019 tebe pa so vrgli daleč od tvojega groba kakor ostuden izrastek. Pokrit si z ubitimi, s prebodenimi z mečem, ki so jih vrgli v jamo in zasuli s kamenjem, si kakor razteptano truplo.

14:20b.ISA.014.020 Ne združiš se ž njimi v grobu, ker si ugonabljal deželo svojo, moril ljudstvo svoje. Hudobnikov seme se ne bo imenovalo vekomaj.

14:21b.ISA.014.021 Pripravite se, da pokoljete sinove njegove zaradi krivice njih očetov! Da ne vstanejo ter ne podedujejo dežele in površja zemlje ne napolnijo z mesti.

14:22b.ISA.014.022 In vstanem zoper nje, govori GOSPOD nad vojskami, in iztrebim ime in ostanek Babilona, sina in vnuka, govori GOSPOD.

14:23b.ISA.014.023 In naredim, da bode Babilon posestvo ježu in močvirje, in pometem ga z metlo pokončanja, govori GOSPOD nad vojskami.

14:24b.ISA.014.024 Prisegel je GOSPOD nad vojskami, rekoč: Gotovo, kakor sem se namenil, tako se zgodi, in kakor sem sklenil, tako ostane:

14:25b.ISA.014.025 da zdrobim Asurja v deželi svoji in ga pogazim na gorah svojih. Tako se jim razprta jarem njegov in njegovo breme jim pade z rame.

14:26b.ISA.014.026 To je tisti sklep, ki je storjen nad vso zemljo, in to je roka, ki je iztegnjena nad vsemi narodi.

14:27b.ISA.014.027 Zakaj GOSPOD nad vojskami je storil sklep, in kdo naj ga uniči? in roka njegova je iztegnjena, kdo naj jo odvrne?

14:28b.ISA.014.028 V letu, v katerem je umrl kralj Ahaz, je bilo to prorokovanje:

14:29b.ISA.014.029 Ne raduj se, ti vsa Filisteja, ker je zlomljena šiba, ki te je tepla; kajti iz korenine kačje pride modras, in sad njegov bode ognjen leteč zmaj.

14:30b.ISA.014.030 In prvenci siromakov bodo pasli in ubožni počivali brez skrbi; a tvojo korenino pokončam z lakoto in ostanek tvoj pomori zmaj.

14:31b.ISA.014.031 Tulite, vrata, vpij, mesto, obup te zgrabi, vsa Filisteja; kajti od severa prihaja sovražnik kakor dim in presledka ni v četah njegovih.Kaj torej naj se odgovori poslancem narodovim? Da je GOSPOD ustanovil Sion in da ne njem dobé zavetje ubožci ljudstva njegovega.

14:32b.ISA.014.032 Kaj torej naj se odgovori poslancem narodovim? Da je GOSPOD ustanovil Sion in da ne njem dobé zavetje ubožci ljudstva njegovega.

15

15:1b.ISA.015.001 Prorokovanje o Moabu. Res, po noči bo razdejan Ar Moabov, uničen; da, po noči bo razdejan Kir Moabov, uničen.

15:2b.ISA.015.002 Pojdejo gori v tempelj in v Dibon na višave jokat; nad Nebom in nad Medebo bo tulil Moab, na vseh glavah njegovih bode pleša, ostrižena bo vsaka brada.

15:3b.ISA.015.003 Po ulicah njegovih se bodo opasovali z raševnikom, po strehah njegovih in po trgih njegovih bo vse tulilo, razlivajoč se v solzah.

15:4b.ISA.015.004 In vpil bo Hesbon in Eleale, do Jahaza se bo čul njih glas; zato bodo kričali vojščaki moabski, duša jim bo trepetala.

15:5b.ISA.015.005 Duša moja vpije zaradi Moaba; ubežniki njegovi bežé v Zoar kakor k triletni junici; jokaje stopajo gori po klancu Luhitskem, ker na potu proti Horonaimu vpijejo o pogubi.

15:6b.ISA.015.006 Kajti vode nimrimske se premenijo v puščavo; zakaj trava se je posušila, nežno zelišče vene, ni več zelenjave nobene.

15:7b.ISA.015.007 Zato odneso ostanek svojega imetja, kolikor so še mogli spraviti, čez Vrbov potok.

15:8b.ISA.015.008 Kajti tisto vpitje se razlega okoli po mejah moabskih, tja do Eglaima stokanje njegovo in do Ber-elima tuljenje njegovo.Kajti vode dimonske so polne krvi; da, jaz pripravim še več nad Dimon: leva za nje, ki beže iz Moaba, in za ostanek v deželi.

15:9b.ISA.015.009 Kajti vode dimonske so polne krvi; da, jaz pripravim še več nad Dimon: leva za nje, ki beže iz Moaba, in za ostanek v deželi.

16

16:1b.ISA.016.001 Pošljite jagnje gospodovalcu dežele od Sele tja po puščavi do gore hčere sionske.

16:2b.ISA.016.002 In zgodi se, da bodo hčere moabske ob brodih arnonskih kakor ptice tavajoče, kakor razpuščeno gnezdo.

16:3b.ISA.016.003 Posvetuj se, odloči se; senco svojo, Sion, naredi temno kakor noč opoldne; skrij pregnance, tavajočega ne izdaj!

16:4b.ISA.016.004 Bivajo naj pri tebi pregnanci moji, skrivališče bodi Moabu pred pokončevalcem! Kajti stiskalcu je določen konec, pokončevanje bo nehalo, zatiralci izginejo z zemlje.

16:5b.ISA.016.005 In prestol se utrdi po milosti, in na njem bo sedel v resnici v šatoru Davidovem on, ki bo sodil in iskal pravice in bo vrlo izvrševal pravičnost.

16:6b.ISA.016.006 Slišali smo o prevzetnosti Moabovi, da je silno ošaben, o napuhu njegovem in oholosti njegovi in togoti njegovi; bahanje njegovo je ničevo.

16:7b.ISA.016.007 Zato bo tulil Moab nad Moabom, vsak bo tulil. Za grozdne gruče kir-haresetske boste zdihovali, zelo pobiti.

16:8b.ISA.016.008 Kajti njive hesbonske so zvenile, tudi trta sibemska; narodov gospodje so razbili prelepe rozge njene: segale so tja do Jazerja, vile so se po puščavi, mladike njene so se razširjale, šle čez morje.

16:9b.ISA.016.009 Zato jokam z jokom Jazerjevim za trto sibemsko, rosim te s solzami svojimi, o Hesbon in Eleale; kajti ob spravljanju letnih sadežev tvojih in ob trgatvi tvoji te je doletelo bojno vpitje.

16:10b.ISA.016.010 In vzeto je veselje in radovanje z rodovitnega polja, in v vinogradih ne pojo, ni veselega vpitja, vina v kadi ne masti tlačilec; petju v tlačilnici sem naredil konec.

16:11b.ISA.016.011 Zato zveni kakor harfa osrčje moje zavoljo Moaba in moj drob zaradi Kir-heresa.

16:12b.ISA.016.012 In zgodi se, ko se Moab prikaže, ko se bo trudil na mališki višavi in stopi v svetišče svoje, da bi molil, da nič ne opravi.

16:13b.ISA.016.013 To je beseda, ki jo je GOSPOD takrat govoril o Moabu.Sedaj pa govori GOSPOD takole: V treh letih, kakor so leta najemnikova, pride slava Moabova v nečast z vso svojo veliko množico vred; in ostanek bode jako majhen in neznaten.

16:14b.ISA.016.014 Sedaj pa govori GOSPOD takole: V treh letih, kakor so leta najemnikova, pride slava Moabova v nečast z vso svojo veliko množico vred; in ostanek bode jako majhen in neznaten.

17

17:1b.ISA.017.001 Prorokovanje o Damasku. Glej, Damask neha biti mesto in bode kup razvalin.

17:2b.ISA.017.002 Mesta aroerska so prazna, prepuščena čredam, ki bodo ondi ležale, in nihče jih ne bo plašil.

17:3b.ISA.017.003 In konec bode trdnjavi v Efraimu in kraljestvu v Damasku, tudi ostanku Sirije: ž njimi bode kakor s slavo sinov Izraelovih, govori GOSPOD nad vojskami.

17:4b.ISA.017.004 Zgodi se pa v tistem času, da se zmanjša slava Jakobova in shujša mesa njegovega tolšča.

17:5b.ISA.017.005 In bode, kakor če kdo ob žetvi prijema žitna stebla in z ramo svojo žanje klase; bode, pravim, kakor če kdo pobira klasje v dolini Refaimov.

17:6b.ISA.017.006 Vendar pa ostanejo paberki v njem, kakor ko se otrese oljka in dvoje ali troje jagod obvisi v vršiču drevesa, četvero ali petero na vejah rodovitnega debla, govori GOSPOD, Bog Izraelov.

17:7b.ISA.017.007 V tistem času se bo oziral človek v Stvarnika svojega in oči njegove bodo gledale na Svetnika Izraelovega.

17:8b.ISA.017.008 In ne bo se oziral v oltarje, v delo rok svojih; tudi ne bo gledal tega, kar so storili prstje njegovi, ne Ašer, ne solnčnih stebrov.

17:9b.ISA.017.009 V tistem času bodo trdna mesta njegova podobna zapuščenim podrtinam v gozdu in na vrhu gorá, ki so jih zapustili Kanaanci pred sinovi Izraelovimi, in bode pustinja.

17:10b.ISA.017.010 Ker si pozabil Boga zveličanja svojega in se nisi spominjal Skale moči svoje: zato si napravljaš prelepe nasade in jih obsajaš z inostranskimi trtami;

17:11b.ISA.017.011 v dan, ko jih sadiš, jih precej ogradiš, in zjutraj skrbiš, da se razcvete seme tvoje – a žetev ti izgine v dan bridkosti in smrtne bolečine.

17:12b.ISA.017.012 Gorje, upor ljudstev mnogobrojnih, ki šume kakor šume morja! in bučanje narodov, ki je kakor bučanje mogočnih vodá!

17:13b.ISA.017.013 Narodi buče kakor velike vode bučeče! A On se zadere nad njimi, in pobegnejo kar najdalje, in podili se bodo kakor pleva na gorah pred vetrom in kakor se prah vrtinči v nevihti.Ob času večernem, glej, smrtni strah! in preden nastane jutro, jih ni več. To je delež njih, ki nas plenijo, in usoda njih, ki naše siloma jemljejo.

17:14b.ISA.017.014 Ob času večernem, glej, smrtni strah! in preden nastane jutro, jih ni več. To je delež njih, ki nas plenijo, in usoda njih, ki naše siloma jemljejo.

18

18:1b.ISA.018.001 Gorje deželi s šumečimi perutmi, ki je onkraj rek etiopskih,

18:2b.ISA.018.002 ki pošilja poslance po morju in v ladjah iz papirovega trstja po površju vodá: Pojdite, hitri sli, k narodu visoke postave in gladkemu, k ljudstvu strahovitemu od svojega začetka in doslej, k narodu, ki strogo zapoveduje in vse tepta, čigar deželo cepijo reke.

18:3b.ISA.018.003 Vsi prebivalci naseljenega sveta in stanovalci zemeljski, ko se povzdigne zastava na gorah, glejte tja, ko se zatrobi na trombo, čujte!

18:4b.ISA.018.004 Kajti tako mi je rekel GOSPOD: Mirno hočem gledati v svojem prebivališču, bom kakor jasna vročina ob solnčnem svitu, kakor gosta rosa ob gorki žetvi.

18:5b.ISA.018.005 Kajti pred trgatvijo, ko je trtje odcvetlo in jagode dozorevajo, poreže trte s kosirjem in odpravi ročice, poseče.

18:6b.ISA.018.006 Vsi vkup bodo prepuščeni ropnim pticam gorskim in zemeljskim zverinam, in ropne ptice prežive na njih leto, vse zveri zemeljske pa bodo zimovale na njih.V tistem času prineso GOSPODU nad vojskami v dar: ljudstvo visoke postave in gladko; in ljudstvo strahovito od svojega začetka in doslej, narod, ki strogo zapoveduje in vse tepta, čigar deželo cepijo reke, pride na mesto imena GOSPODA nad vojskami, na goro Sionsko.

18:7b.ISA.018.007 V tistem času prineso GOSPODU nad vojskami v dar: ljudstvo visoke postave in gladko; in ljudstvo strahovito od svojega začetka in doslej, narod, ki strogo zapoveduje in vse tepta, čigar deželo cepijo reke, pride na mesto imena GOSPODA nad vojskami, na goro Sionsko.

19

19:1b.ISA.019.001 Prorokovanje o Egiptu. Glej, GOSPOD, sedeč na hitrem oblaku, pride v Egipt; in maliki egiptovski bodo trepetali pred njegovim obličjem in Egipčanom se bo srce tajalo v životu.

19:2b.ISA.019.002 In razdražim, pravi, Egipčane med seboj, da se bodo bojevali vsak zoper svojega brata in vsak zoper prijatelja svojega, mesto zoper mesto, kraljestvo zoper kraljestvo.

19:3b.ISA.019.003 In duh Egiptov bo opešal sredi njega, in uničim svet njegov, in popraševali bodo malike in zaklinjalce duhov in rotilce mrtvih in vedeže.

19:4b.ISA.019.004 In zaklenem Egipčane v roko trdega gospoda, in neusmiljen kralj jim bo gospodoval, pravi Gospod, Jehova nad vojskami.

19:5b.ISA.019.005 In vode se razteko iz morja, in reka se posuši in usahne,

19:6b.ISA.019.006 in panoge reke bodo smrdele, vodotoki Spodnjega Egipta postanejo plitvi in se posuše, trstje in ločje zvene.

19:7b.ISA.019.007 Trate poleg Nila, ob potokih njegovih in vsa setev ob potokih usahne, izgine in ne bode je več.

19:8b.ISA.019.008 Tedaj bodo žalovali ribiči in plakali vsi, ki mečejo trnke v Nil, in kateri razgrinjajo mrežo po vodnem površju, bodo medleli.

19:9b.ISA.019.009 In rdečica oblije nje, ki obdelujejo omikani lan in ki tkó bombaževino.

19:10b.ISA.019.010 In stebri države bodo potrti, vsi, ki delajo za plačilo, bodo žalostni v duši.

19:11b.ISA.019.011 Zgolj neumneži so knezi zoanski, kar so svetovali modri svetovalci Faraonovi, se je izkazalo abotno. Kako morete praviti Faraonu: „Modrijanov sin sem, sin kraljev starodavnih“?

19:12b.ISA.019.012 Kje neki so modrijani tvoji? Naj ti vendar naznanijo in naj spoznajo, kaj je sklenil GOSPOD nad vojskami zoper Egipt!

19:13b.ISA.019.013 Pamet so izgubili knezi zoanski, prevarani so knezi v Nofu; zapeljali so Egipt, kateri so vogelni kameni njegovim rodom.

19:14b.ISA.019.014 GOSPOD je razlil sredi njega duha vrtoglavosti, in povzročili so, da je Egipt taval v vseh dejanjih svojih, kakor se bljujoč zaletava pijanec.

19:15b.ISA.019.015 In Egipt ne bo imel nikogar, ki bi kaj prav dovršil, bodisi glava ali rep, palmova veja ali trst.

19:16b.ISA.019.016 Tisti dan bodo Egipčani podobni ženskam, ker bodo v trepetu in strahu zavoljo vihteče roke GOSPODA nad vojskami, ki jo bo vihtel proti njim.

19:17b.ISA.019.017 In dežela Judova bode Egiptu v strah: kadar jo omeni kdo pri Egipčanih, se bodo tresli zavoljo sklepa GOSPODA nad vojskami, ki ga je sklenil zoper nje.

19:18b.ISA.019.018 Tisti dan bode v deželi Egiptovski petero mest, ki bodo govorila v jeziku kanaanskem in prisegala pri GOSPODU nad vojskami; eno se bo imenovalo Ir-heres [T. j. mesto pogube, ali: solnčno mesto.].

19:19b.ISA.019.019 Tisti dan bo imel GOSPOD oltar sredi dežele Egiptovske in spomenik GOSPODU bo stal blizu njene meje.

19:20b.ISA.019.020 In to bode v znamenje in v pričevanje za GOSPODA nad vojskami v deželi Egiptovski; zakaj klicali bodo h GOSPODU zaradi zatiralcev, in pošlje jim rešitelja in branilca in jih otme.

19:21b.ISA.019.021 In GOSPOD se razodene Egipčanom, in spoznajo Egipčani GOSPODA tisti dan, in služili mu bodo s klalnimi in jedilnimi daritvami in obljube bodo delali GOSPODU in jih izpolnjevali.

19:22b.ISA.019.022 Tako udari GOSPOD Egipt; udari ga in zopet ozdravi; in obrnejo se do GOSPODA, in dá se jim izprositi ter jih ozdravi.

19:23b.ISA.019.023 Tisti dan bode iz Egipta v Asirijo cesta, po kateri bodo hodili Asirci v Egipt in Egipčani v Asirijo, in Egipčani bodo služili Gospodu z Asirci.

19:24b.ISA.019.024 Tisti dan bode Izrael tretji v zvezi z Egiptom in z Asirijo, blagoslov sredi zemlje;zato ker ga GOSPOD nad vojskami blagoslovi, govoreč: Blagoslovljeno bodi ljudstvo moje, Egipt, in rok mojih delo, Asirija, in Izrael, dediščina moja!

19:25b.ISA.019.025 zato ker ga GOSPOD nad vojskami blagoslovi, govoreč: Blagoslovljeno bodi ljudstvo moje, Egipt, in rok mojih delo, Asirija, in Izrael, dediščina moja!

20

20:1b.ISA.020.001 V letu, ko je prišel Tartan v Asdod, poslan od Sargona, kralja asirskega, in ko je oblegal Asdod in ga zmagal,

20:2b.ISA.020.002 v tistem času je govoril GOSPOD po Izaiju, sinu Amozovem, rekoč: Pojdi in sleci si tisti raševnik z ledij in sezuj obuvalo z nog svojih. In storil je tako, hodeč slečen in bos.

20:3b.ISA.020.003 Tedaj reče GOSPOD: Kakor je hodil hlapec moj Izaija slečen in bos tri leta v znamenje in zgled Egiptu in Etiopiji:

20:4b.ISA.020.004 tako odpelje kralj asirski usužnjene Egipčane in pregnane Etiopce, mlade in stare, slečene in bose in z nago zadnjo oplatjo, Egiptu v sramoto.

20:5b.ISA.020.005 In bodo prestrašeni in se bodo sramovali Etiopije, ki so vanjo upali, in Egipta, s katerim so se hvalili.In prebivalci tega primorja [T. j. Palestine.] poreko tisti dan: Glejte, takšno je upanje naše, kamor smo se zatekali po pomoč, da bi bili oteti izpred kralja asirskega! In kako bi mogli ubežati mi?

20:6b.ISA.020.006 In prebivalci tega primorja [T. j. Palestine.] poreko tisti dan: Glejte, takšno je upanje naše, kamor smo se zatekali po pomoč, da bi bili oteti izpred kralja asirskega! In kako bi mogli ubežati mi?

21

21:1b.ISA.021.001 Prorokovanje o morski puščavi. Kakor besné silni viharji na Jugu, tako pride poguba iz puščave, iz grozovite dežele.

21:2b.ISA.021.002 Prikazen trda se mi poroča: „Nezvestnik ravna nezvesto in pokončevalec pokončuje. Idi gori, Elam! oblezite ga, o Medi! Vsemu zdihovanju pred njim storim konec.“

21:3b.ISA.021.003 Vsled tega so ledja moja polna bolečine, muke me popadajo kakor muke porodnice; krč me vije, da ne slišim, prestrašen sem, da ne vidim.

21:4b.ISA.021.004 Srce mi divje polje, groza me plaši; mrak, ki sem ga želel, mi je napravil trepetanje.

21:5b.ISA.021.005 Pripravljajo mizo, postavljajo stražo, jedo, pijejo... „Vstanite, o knezi, mažite ščit!“ –

21:6b.ISA.021.006 Kajti tako mi je velel Gospod: Pojdi, postavi pazuna; kar bo videl, naj naznani!

21:7b.ISA.021.007 In videl je vozove, dvojne jahače, jezdece na oslih in jezdece na velblodih. In poslušal je napeto, z največjo pozornostjo,

21:8b.ISA.021.008 in je zavpil kakor lev: Gospod, na stražnem stolpu vedno stojim po dnevi in pazeč postajam cele noči;

21:9b.ISA.021.009 in glej, v tem prihaja truma mož, dvojni jahači... In je izpregovoril, rekoč: „Padel je, padel Babilon, in vse izdolbene podobe bogov njegovih je treščil ob tla!“

21:10b.ISA.021.010 O mlatev moja in žito gumna mojega! Kar sem slišal od GOSPODA nad vojskami, Boga Izraelovega, sem vam oznanil.

21:11b.ISA.021.011 Prorokovanje o Dumi. K meni kličejo iz Seira: Čuvaj, mine li skoraj noč? Čuvaj, mine li skoraj noč?

21:12b.ISA.021.012 Čuvaj pravi: Pride jutro, pa tudi noč. Če hočete vpraševati, vprašajte; vrnite se, pridite!

21:13b.ISA.021.013 Prokovanje o Arabiji. Po gozdih v Arabiji boste prenočevale, o potujoče čete Dedancev!

21:14b.ISA.021.014 Prinesite žejnemu naproti vode! Prebivalci Temske pokrajine naj postrežejo s kruhom ubežniku!

21:15b.ISA.021.015 Kajti beže zaradi mečev, pred potegnjenim mečem in pred napetim lokom in pred nadlogami vojne.

21:16b.ISA.021.016 Zakaj tako mi je dejal Gospod: V enem letu, kakor so leta najemnikova, propade vsa slava kedarska.In preostalo število lokostrelcev junakov in sinov kedarskih bode neznatno; kajti Jehova, Bog Izraelov, je govoril to.

21:17b.ISA.021.017 In preostalo število lokostrelcev junakov in sinov kedarskih bode neznatno; kajti Jehova, Bog Izraelov, je govoril to.

22

22:1b.ISA.022.001 Prorokovanje o dolini prikazni. Kaj ti je že, da si stopilo vse na strehe?

22:2b.ISA.022.002 O ropota polno, hrumeče mesto, o grad, radosti poln! Prebodeni tvoji niso prebodeni z mečem in ne umorjeni v vojski.

22:3b.ISA.022.003 Vsi voditelji tvoji so zbežali skupaj, zvezani so bili, ne da bi bil kdo lok napel zoper nje; kar se je zasačilo tvojih, so bili zvezani skupaj, dasi so hoteli daleč zbežati.

22:4b.ISA.022.004 Zato pravim: Obrnite se od mene, da bridko jočem; ne trudite se, tolažeč me zaradi pokončanja hčere ljudstva mojega!

22:5b.ISA.022.005 Kajti dan je prestrašenja in teptanja in zmešnjave od Gospoda, Jehove nad vojskami, v dolini prikazni, dan podiranja zidu in kričanja proti gori.

22:6b.ISA.022.006 In Elam nosi tul, pelje zasedene vozove in konjike, in Kir odkriva ščit.

22:7b.ISA.022.007 In zgodi se, da bodo tvoje izbrane doline polne voz, in konjiki se razpostavijo proti vratom.

22:8b.ISA.022.008 In odgrnejo ogrinjalo Judovo. In oziral se boš tisti dan po orožju v gozdni hiši.

22:9b.ISA.022.009 In ogledujoč razpoke mesta Davidovega, vidite, da jih je mnogo; in nabirate vode iz spodnjega ribnika;

22:10b.ISA.022.010 in štejete hiše jeruzalemske in podirate hiše, da utrdite zid;

22:11b.ISA.022.011 in nabirališče delate med dvema zidoma za vode starega ribnika – ali ne ozirate se v Njega, ki je to naredil, in ne gledate Njega, ki je to osnoval zdavnaj.

22:12b.ISA.022.012 Gospod, Jehova nad vojskami, pač kliče tisti dan na jok in plakanje in britje in opasovanje z raševino,

22:13b.ISA.022.013 ali glej: pri vas radost in veselje, pobijanje goved in klanje drobnice, uživanje mesa in pitje vina: „Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!“

22:14b.ISA.022.014 A razodel se je GOSPOD nad vojskami ušesom mojim: Res, ta krivica vam ne bo odpuščena, dokler ne umrete! govori Gospod, Jehova nad vojskami.

22:15b.ISA.022.015 Tako pravi Gospod, Jehova nad vojskami: Dej, stopi k tistemu oskrbniku, Sebnu, ki gospoduje hiši, in reci:

22:16b.ISA.022.016 Kaj hočeš ti tukaj? in koga imaš tukaj, da si tu izsekal grob sebi? izsekavaš si grob na višini, votliš v skali prebivališče sebi!

22:17b.ISA.022.017 Glej, GOSPOD te s silo stran vrže kakor močan mož in krepko te zgrabi

22:18b.ISA.022.018 in trdo te zvije v klobčič, kakor kepo te vrže v kraj prostoren; tam umreš in tam ostanejo slavni vozovi tvoji, ti sramota hiši gospodarja svojega!

22:19b.ISA.022.019 Odslovim te iz službe tvoje, s stališča tvojega te zvrnejo.

22:20b.ISA.022.020 In zgodi se tisti dan, da pokličem hlapca svojega Eljakima, Hilkijevega sina.

22:21b.ISA.022.021 In oblečem ga v suknjo tvojo in ga utrdim s tvojim pasom, in tvoje gospostvo dam njemu v roke, in bode za očeta prebivalcem jeruzalemskim in hiši Judovi.

22:22b.ISA.022.022 In ključ hiše Davidove položim na ramo njegovo: ko on odpre, nihče ne zapre, in ko zapre, nihče ne odpre.

22:23b.ISA.022.023 In zabijem ga kakor klin na trdnem mestu, in za časten prestol bode očetovi hiši svoji.

22:24b.ISA.022.024 Nanj obesijo vso slavo očetove hiše njegove: mladike in izrastke, vsako posodico, od pitnih posod do vrčev. –Tisti dan, govori GOSPOD nad vojskami, se gane tisti klin, ki je bil zabit na trdnem mestu, in se zlomi in pade, breme pa, ki je na njem viselo, izgine; kajti GOSPOD nad vojskami je govoril.

22:25b.ISA.022.025 Tisti dan, govori GOSPOD nad vojskami, se gane tisti klin, ki je bil zabit na trdnem mestu, in se zlomi in pade, breme pa, ki je na njem viselo, izgine; kajti GOSPOD nad vojskami je govoril.

23

23:1b.ISA.023.001 Prorokovanje o Tiru. Tulite, ladje tarsiške! kajti opustošen je Tir, da ni hiše nobene, nobenega vhoda več. Iz dežele Kitimske jim je prišlo naznanilo.

23:2b.ISA.023.002 Molčite, prebivalci otoka Tirskega! Kupci sidonski, ki se prepeljavajo po morju, so te napolnjevali;

23:3b.ISA.023.003 in po velikih vodah je bila setev Sihorjeva, žetev Nilova njegov pridelek, in bil je tržišče narodom.

23:4b.ISA.023.004 Sram te bodi, Sidon, ker morje govori, trdnjava morska pravi: Nisem imela porodnih bolečin, nisem porodila, ne vzredila mladeničev, ne odgojila devic.

23:5b.ISA.023.005 Ko pride poročilo v Egipt, bodo trepetali ob tem naznanilu iz Tira.

23:6b.ISA.023.006 Pojdite na drugo stran v Tarsis; tulite, prebivalci na otoku!

23:7b.ISA.023.007 Je li to vaše veselo mesto, ki mu je postanek od starodavnih dni, ki ga noge vodijo, da se naseli v daljavi?

23:8b.ISA.023.008 Kdo je sklenil to zoper Tir, ki je dajal krone drugim, katerega kupci so bili knezi, katerega trgovci najbolj češčeni na zemlji?

23:9b.ISA.023.009 GOSPOD nad vojskami je sklenil to, da oskruni vse slave napuh, da spravi v zaničevanje vse najbolj češčene na zemlji.

23:10b.ISA.023.010 Razlij se po deželi svoji kakor Nil, o hči tarsiška; ni več brzde zate.

23:11b.ISA.023.011 Roko svojo je iztegnil Bog čez morje, potresel je kraljestva; GOSPOD je ukazal zoper Kanaana pogubiti trdnjave njegove

23:12b.ISA.023.012 in je velel: Nič več se ne raduj, o devica oskrunjena, hči sidonska! Vstani, pojdi na ono stran v Kitim; tudi tam ti ne bode pokoja.

23:13b.ISA.023.013 Glej deželo Kaldejcev – to ljudstvo, ki ga prej ni bilo (Asur jo je določil zverem v puščavi), si gradi obležne stolpe, razdeva palače njegove, ga ruši v razvaline.

23:14b.ISA.023.014 Tulite, ladje tarsiške, ker je trdnjava vaša pokončana!

23:15b.ISA.023.015 In zgodi se v tistem času, da bo Tir pozabljen sedemdeset let, kolikor je življenja enega kralja; ko preteče sedemdeset let, se bo godilo Tiru, kakor se poje v pesmi o vlačugi:

23:16b.ISA.023.016 „Vzemi strune, hodi po mestu, o vlačuga pozabljena! vrlo bij na strune, pevaj pridno, da se ponovi spomin tvoj.“

23:17b.ISA.023.017 Zgodi se namreč, ko preteče sedemdeset let, da obišče GOSPOD Tir, ki se povrne k svojemu zaslužku in bode ljubovnica vsem kraljestvom zemlje, po vsem svetu.A njegova kupčija in zaslužek njegov bode svet GOSPODU, ne položi se v zaklad in shranjeval se ne bo; kajti njegova kupčija bode za nje, ki stanujejo pred GOSPODOM, da jedo dositega in se krasno oblačijo.

23:18b.ISA.023.018 A njegova kupčija in zaslužek njegov bode svet GOSPODU, ne položi se v zaklad in shranjeval se ne bo; kajti njegova kupčija bode za nje, ki stanujejo pred GOSPODOM, da jedo dositega in se krasno oblačijo.

24

24:1b.ISA.024.001 Glej, GOSPOD izprazni deželo in jo pokonča; in preobrnivši ji lice, razkropi prebivalce njene.

24:2b.ISA.024.002 In godilo se bo kakor ljudstvu tako duhovniku, kakor hlapcu tako gospodarju njegovemu, kakor dekli tako gospodinji njeni, kakor kupcu tako prodajalcu, kakor posojevalcu tako njemu, ki naposodo jemlje, kakor dolžniku tako upniku njegovemu.

24:3b.ISA.024.003 Docela bo izpraznjena dežela in vsa oplenjena, kajti GOSPOD je govoril to besedo.

24:4b.ISA.024.004 Žaluje, vene dežela; medli in hira naseljeni svet; medlé prvaki ljudstva v deželi.

24:5b.ISA.024.005 Tudi zemlja je oskrunjena pod prebivalci svojimi, ker so prestopali zakone, preobračali postavne naredbe, prelomili večno zavezo.

24:6b.ISA.024.006 Zato je prokletstvo požrlo zemljo, in pokoriti se morajo, ki prebivajo na njej; zato so pogoreli prebivalci zemlje, in malo ljudi je ostalo.

24:7b.ISA.024.007 Žaluje trgatev, hira trta, zdihujejo vsi, ki so bili veselega srca.

24:8b.ISA.024.008 Konec je veselju bobnov, minil je radujočih se šum, konec je radosti strun.

24:9b.ISA.024.009 S petjem ne bodo več pili vina, grenela bo opojna pijača njim, ki jo pijo.

24:10b.ISA.024.010 Razdrto je mesto zmešnjave; zaprta je sleherna hiša, ni več nobenega vhoda.

24:11b.ISA.024.011 Jadikovanje zaradi vina je po ulicah; zatonilo je vse veselje, izginila je radost zemlje.

24:12b.ISA.024.012 Po mestu je ostalo le razdejanje, in v razvaline so razbita vrata.

24:13b.ISA.024.013 Kajti tako se bo godilo sredi zemlje, med ljudstvi, kakor ko se otresajo oljke, kakor ob paberkovanju, ko je trgatev končana.

24:14b.ISA.024.014 Ti ohranjenci bodo zagnali svoj glas, veselo bodo peli. Zaradi veličasti GOSPODOVE se močno oglašajo tam od morja:

24:15b.ISA.024.015 Zato poveličujte GOSPODA v jutrovih krajih, ime GOSPODA, Boga Izraelovega, na otokih morskih!

24:16b.ISA.024.016 Od zadnjega kraja zemlje čujemo petje: Slava pravičnemu! – A jaz pravim: Hiram, hiram, gorje mi! Nezvestniki ravnajo nezvesto in krivičen rop ropajo roparji!

24:17b.ISA.024.017 Groza in jama in zadrga ti prete, o prebivalec zemlje!

24:18b.ISA.024.018 In zgodi se, da kdor zbeži, ker začuje grozo, pade v jamo; in kdor prileze iz jame, se ujame v zadrgo. Kajti zatvornice se odpro na višavi, in stresnejo se podslombe zemlje.

24:19b.ISA.024.019 Zemlja se vsepovsod podere, zemlja vsa se razpoči, zemlja se bo hudo majala;

24:20b.ISA.024.020 zemlja bo omahovala kakor pijanec, zibala se bo kakor viseča rogoznica; in hudo jo bo težila pregreha njena, in padla bo, da več ne vstane.

24:21b.ISA.024.021 In zgodi se tisti dan, da bo GOSPOD kaznoval vojsko višave na višavi in pozemeljske kralje na zemlji.

24:22b.ISA.024.022 In zbrani bodo, kakor zbirajo ujetnike v zaporu, in bodo vklenjeni in čez mnogo dni bodo obiskani.Tedaj se zastre mesec s sramom in solnce se bo sramovalo, zakaj GOSPOD nad vojskami bo kraljeval na gori Sionu in v Jeruzalemu, in pred starejšinami njegovimi bode slava.

24:23b.ISA.024.023 Tedaj se zastre mesec s sramom in solnce se bo sramovalo, zakaj GOSPOD nad vojskami bo kraljeval na gori Sionu in v Jeruzalemu, in pred starejšinami njegovimi bode slava.

25

25:1b.ISA.025.001 O GOSPOD, ti si moj Bog; poviševal te bom, poveličeval ime tvoje; kajti storil si čuda, sklepe od starodavna, zvestobo in resnico.

25:2b.ISA.025.002 Zakaj naredil si kup kamenja iz mesta, iz trdnega gradu razvalino, tujcev palačo si podrl, da ne bodi več mesto, na veke se ne sezida.

25:3b.ISA.025.003 Zato te bo slavilo mogočno ljudstvo, mesta silovitih narodov te bodo častila.

25:4b.ISA.025.004 Kajti bil si grad siromaku, grad potrebnemu, ko je bil v stiski, zavetje pred nevihto, senca pred vročino, ko je bilo srdito pihanje silovitnikov podobno nalivu, ki podira zid.

25:5b.ISA.025.005 Kakor vročina na suhem kraju skrči vse, tako si ukrotil tujcev ropotanje, kakor oblakova senca uteši vročino, si zadušil zmagovalno petje silovitnikov.

25:6b.ISA.025.006 In GOSPOD nad vojskami napravi vsem ljudstvom na tej gori gostovanje z mastnimi jedili, gostovanje s čistim vinom, pojedino s tolstimi pitanci, z vinom, očiščenim droži.

25:7b.ISA.025.007 In na tej gori uniči tisto zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in tisti zastor, ki je razprostrt čez vse narode.

25:8b.ISA.025.008 Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh in ljudstva svojega sramoto odpravi z vse zemlje. Kajti govoril je GOSPOD.

25:9b.ISA.025.009 In poreko tisti dan: Glej, Bog naš je ta! čakali smo ga, da nas reši; ta je GOSPOD, ki smo ga čakali! Poskakovali bomo in se radovali zveličanja njegovega!

25:10b.ISA.025.010 Zakaj na tej gori bo počivala roka GOSPODOVA; in Moab bo poteptan na mestu svojem, kakor se tepta slama v gnojnici.

25:11b.ISA.025.011 In razpne roke svoje v deželi svoji, kakor jih razpenja plavač, da bi plaval; On pa poniža prevzetnost njegovo, čeprav je tako umetnih rok.In trdnjave tvojih trdnih, visokih zidov zvrne, podere in zruši na tla, prav v prah.

25:12b.ISA.025.012 In trdnjave tvojih trdnih, visokih zidov zvrne, podere in zruši na tla, prav v prah.

26

26:1b.ISA.026.001 Tisti dan bodo peli to pesem v deželi Judovi: Trdno mesto imamo; zveličanje nam Bog postavlja za obzidje in nasip.

26:2b.ISA.026.002 Odprite vrata, da vnide narod pravični, ki hrani vso zvestobo.

26:3b.ISA.026.003 Njemu, ki je stanoviten v misli, hraniš večni mir, ker upa vate.

26:4b.ISA.026.004 Upajte v GOSPODA vekomaj, kajti v GOSPODU Jehovi je skala vekov.

26:5b.ISA.026.005 Zakaj on je ponižal stanujoče na visokem, ponižal je kvišku moleči grad; podrl jih je, zvrnil na tla, položil prav v prah.

26:6b.ISA.026.006 Tepta jih noga, ubožcev noge, siromakov stopinje.

26:7b.ISA.026.007 Pot pravičnega je ravna; naravnost ravnaš stezo pravičnemu.

26:8b.ISA.026.008 Da, na potu sodb tvojih, o GOSPOD, smo te čakali; k imenu tvojemu in k spominu tvojemu je bilo hrepenenje duše.

26:9b.ISA.026.009 Iz srca sem te želel po noči in z duhom svojim znotraj sebe sem zgodaj hitel k tebi: zakaj ko zadevajo sodbe tvoje zemljo, se uče pravičnosti prebivalci sveta.

26:10b.ISA.026.010 Če se izkaže milost brezbožniku, se ne uči pravičnosti: v deželi pravičnosti ravna krivično in noče videti visokosti GOSPODOVE.

26:11b.ISA.026.011 GOSPOD, roka tvoja se je vzdignila, pa ne vidijo. A videli bodo gorečnost tvojo za to ljudstvo, in bodo osramočeni; da, ogenj pokonča nasprotnike tvoje.

26:12b.ISA.026.012 Za nas pa, GOSPOD, pripraviš mir; saj si tudi dovršil vsa dela naša za nas.

26:13b.ISA.026.013 GOSPOD, Bog naš, zapovedovali so nam drugi gospodje razen tebe; samo s teboj združeni hvalno spominjamo imena tvojega.

26:14b.ISA.026.014 Mrtvi so, ne ožive, mrliči so, ne vstanejo več: zato ker si jih obiskal in pogubil, in pokončal si ves njih spomin.

26:15b.ISA.026.015 Pomnožil si ta narod, o GOSPOD, pomnožil si ta narod, poveličal si sebe; razširil si vse meje dežele.

26:16b.ISA.026.016 GOSPOD, v stiski so te iskali; molili so ponižno, kadar jih je trla pokora tvoja.

26:17b.ISA.026.017 Kakor se noseča blizu poroda zvija in vpije v bolečinah svojih, tako smo bili pred obličjem tvojim, GOSPOD.

26:18b.ISA.026.018 Noseči smo bili, zvijali smo se, a bilo je, kakor da bi rodili le sapo: rešitve nobene nismo napravili zemlji in niso se porodili prebivalci svetu.

26:19b.ISA.026.019 Ožive mrtveci tvoji; mrtva trupla moja vstanejo. Zbudite se in veselo pojte, kateri prebivate v prahu! kajti rosa svetlobe je rosa tvoja, in zemlja izvrže mrtve.

26:20b.ISA.026.020 Pojdi, ljudstvo moje, stopi v hrame svoje in zapri si duri za seboj: skrij se za malo časa, dokler ne preide jeza.Zakaj, glej, GOSPOD prihaja iz kraja svojega, kaznovat prebivalce zemlje za njih krivico; in zemlja odkrije kri svojo in ne bo pokrivala več ubitih svojih.

26:21b.ISA.026.021 Zakaj, glej, GOSPOD prihaja iz kraja svojega, kaznovat prebivalce zemlje za njih krivico; in zemlja odkrije kri svojo in ne bo pokrivala več ubitih svojih.

27

27:1b.ISA.027.001 Tisti dan bo GOSPOD kaznoval z mečem svojim, trdim in velikim in močnim, leviatana, hitro bežečo kačo, in leviatana, kačo zvito, in ubije zmaja, ki je v morju.

27:2b.ISA.027.002 Tisti dan prepevajte o prekrasnem vinogradu:

27:3b.ISA.027.003 Jaz, GOSPOD, ga stražim, vsak trenotek ga bom močil; da ga kdo ne oškodi, ga bom stražil noč in dan.

27:4b.ISA.027.004 Srda ni pri meni. O da bi imel trnje in grmovje pred seboj, v boju bi stopal po njem, požgal bi ga hkratu docela!

27:5b.ISA.027.005 Ali pa naj se izroči v varstvo meni, sklene mir z menoj, sklene naj mir z menoj!

27:6b.ISA.027.006 V prihodnjih dneh se ukoreni Jakob, Izrael bo cvetel in popke poganjal; in napolnijo površje vsega sveta s sadom. –

27:7b.ISA.027.007 Ali ga je Bog udaril, kakor je udaril tiste, ki so ga tepli? ali pa je ubit, kakor so bili ubiti morilci njegovi?

27:8b.ISA.027.008 Zmerno ga je kaznoval, ko ga je poslal v pregnanstvo, odpodil ga je s silovitim dihom svojim ob dnevi vzhodnega vetra.

27:9b.ISA.027.009 Zato bo s tem poravnana krivica Jakobova; in to bode obilni sad, ko se odpravi greh njegov: da naredi vse oltarjevo kamenje enako zdrobljenemu apnencu in ne postavi več nobene Ašere in solnčne podobe.

27:10b.ISA.027.010 Kajti trdno mesto je postalo samotno, bivališče porušeno in zapuščeno kakor puščava; tam se bodo pasla teleta in tam ležala in objedala brstje njegovo.

27:11b.ISA.027.011 Ko mu usahnejo veje, jih odlomijo, žene pridejo ter jih zažgo; zakaj to ljudstvo nima nikakega razuma, zato se ga ne usmili on, ki ga je ustvaril, in on, ki ga je upodobil, mu ne izkaže milosti.

27:12b.ISA.027.012 In zgodi se tisti dan, da bo GOSPOD sadje otepal od toka Evfrata do potoka Egiptovskega, in vi boste zbrani vkup, drug k drugemu, o sinovi Izraelovi.In tisti dan se zatrobi na veliko trobento, in pridejo oni, ki so bili blizu pogina v deželi Asirski in ki so bili pregnanci v deželi Egiptovski, in molili bodo GOSPODA na sveti gori v Jeruzalemu.

27:13b.ISA.027.013 In tisti dan se zatrobi na veliko trobento, in pridejo oni, ki so bili blizu pogina v deželi Asirski in ki so bili pregnanci v deželi Egiptovski, in molili bodo GOSPODA na sveti gori v Jeruzalemu.

28

28:1b.ISA.028.001 Gorje kroni napuha pijancev v Efraimu in venočemu cvetju slavne dike njegove, ki biva na vrhu rodovitne doline njih, ki so ubiti od vina.

28:2b.ISA.028.002 Glej, krepak in močan od Gospoda pride, podoben viharju s točo, vrtincu pogubnemu; podoben povodnji močnih vodá deročih, bo podiral na tla s silo.

28:3b.ISA.028.003 Krona napuha pijancev v Efraimu bo z nogami poteptana;

28:4b.ISA.028.004 in venočemu cvetju slavne dike, ki biva na vrhu rodovitne doline, se bo godilo kakor zgodnji smokvi pred poletjem: komaj jo dobi v roke, kdor jo zagleda, jo precej pogoltne.

28:5b.ISA.028.005 Tisti dan bode GOSPOD nad vojskami za krono slave in za venec dike ostanku ljudstva svojega

28:6b.ISA.028.006 in za duha pravice njemu, ki bo vodil sodbo, in za junaško moč njim, ki potiskajo boj nazaj do vrat.

28:7b.ISA.028.007 A tudi ti tavajo od vina in od pijače opojne blodijo: duhovnik in prorok tavata od pijače opojne, vino ju utaplja, blodita vsled pijače opojne; tavajo, ko vidijo prikazen, omahujejo, ko vrše sodbo.

28:8b.ISA.028.008 Kajti vse mize so polne izbljuvkov in nesnage, mesta čistega ni več.

28:9b.ISA.028.009 Koga naj bi učil znanja? in komu naj bi podajal poročilo, da ga umeje? Odstavljenim od mleka, odtrganim od prsi?

28:10b.ISA.028.010 Kajti zapoved je na zapoved, zapoved na zapoved, ukaz na ukaz, ukaz na ukaz, nekoliko tu, nekoliko tam! –

28:11b.ISA.028.011 Da, po ljudstvu brbljavih usten in tujega jezika bo govoril temu ljudstvu,

28:12b.ISA.028.012 on, ki jim je rekel: To je pravi pokoj, pokoja dajte trudnemu; in to je odpočitek! A niso hoteli poslušati.

28:13b.ISA.028.013 Zato jim bode beseda GOSPODOVA „zapoved na zapoved, zapoved na zapoved, ukaz na ukaz, ukaz na ukaz, nekoliko tu, nekoliko tam“, da gredo dalje ter padejo vznak in se polomijo, se zapleto in ujamejo v mrežo.

28:14b.ISA.028.014 Zato čujte besedo GOSPODOVO, možje posmehovalci, gospodarji tega ljudstva, ki je v Jeruzalemu:

28:15b.ISA.028.015 Ker pravite: Sklenili smo zavezo s smrtjo in s peklom smo storili pogodbo; ko pojde bič povodnji mimo, ne zadene nas, zakaj storili smo laž za zavetje svoje in zvijača nam je skrivališče.

28:16b.ISA.028.016 Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Glej, za podstavo sem jaz položil na Sionu kamen, kamen izkušen, dragocen vogelnik, za temelj najtrdnejši; kdor veruje, se ne prenagli.

28:17b.ISA.028.017 In pravo sodbo storim za pravilo in pravičnost za tehtnico; in toča iztrebi zavetje laži in vode poplavijo njih skrivališče.

28:18b.ISA.028.018 Tedaj se ovrže zaveza vaša s smrtjo in pogodba vaša s peklom ne ostane; ko pojde bič povodnji mimo, tedaj vas pogazi.

28:19b.ISA.028.019 Kadar pojde mimo, vas prestreže; kajti vsako jutro pojde mimo, po noči in po dnevi; in samo groza vas bode, ko le začujete poročilo.

28:20b.ISA.028.020 Kajti prekratka je postelja, da bi se iztegnil, in odeja preozka, da bi se zavil.

28:21b.ISA.028.021 Kajti kakor na gori Perazimski vstane GOSPOD, razsrdi se kakor v dolini ob Gibeonu, da opravi dejanje svoje – čudno je dejanje njegovo, in da izvrši delo svoje – neobičajno je delo njegovo.

28:22b.ISA.028.022 Sedaj torej se ne posmehujte, da se ne utrdijo vezi vaše; zakaj čul sem od Gospoda, Jehove nad vojskami, da je pokončanje trdno določeno nad vso zemljo.

28:23b.ISA.028.023 Nagnite ušesa in čujte glas moj, poslušajte in čujte govor moj!

28:24b.ISA.028.024 Ali neprestano orje oratar za setev? brazdi li in vlači vedno zemljo svojo?

28:25b.ISA.028.025 Ni li tako? Ko je poravnal površje njeno, seje koper ali trosi kumino ali deva vanjo po vrsti pšenico in ječmen na obtaknjeno leho in pirjevico na obmejek njen.

28:26b.ISA.028.026 Tako ga poučuje Bog njegov, da prav ravna, in ga uči.

28:27b.ISA.028.027 Kajti kopra ne mlatijo z mlatilnico, tudi po kumini ne vlačijo voznega kolesa, temuč s palico otepajo koper in s šibo kumino.

28:28b.ISA.028.028 Drobi se li krušno žito? Ne, ne bo ga neprenehoma trl; ko žene kolesa voza svojega in konje svoje čeznje, ga ne razdrobi.Tudi to prihaja od GOSPODA nad vojskami, ki je čudovit v svetu, velik v razumnosti.

28:29b.ISA.028.029 Tudi to prihaja od GOSPODA nad vojskami, ki je čudovit v svetu, velik v razumnosti.

29

29:1b.ISA.029.001 Gorje Arielu [T. j. Božji lev, ali: ognjišče Božje.], Arielu, mestu, v katerem si je David napravil stanišče! Pridenite leto k letu, vrsté naj se zaporedoma prazniki –

29:2b.ISA.029.002 vendar pripravim v stisko Ariela in bo v njem žalovanje in javkanje. In bode mi pravi Ariel.

29:3b.ISA.029.003 In napravim ostrog okoliinokoli zoper tebe in te tesno obkrožim z vojnimi stražami in naredim nasipe proti tebi.

29:4b.ISA.029.004 Tedaj boš ponižan govoril na tleh in iz prahu bo zamolklo šumel govor tvoj, in glas tvoj bode kakor kakega duha iz zemlje, iz prahu bo šepetal govor tvoj.

29:5b.ISA.029.005 In kakor droben prah bode sovražnikov tvojih množica in kakor pleva mimo leteča silnikov množica, in zgodi se naglo, v trenotku.

29:6b.ISA.029.006 Od GOSPODA nad vojskami pride obiskovanje z gromom in potresom in ropotom močnim, z vrtincem in nevihto in s plamenom požrešnega ognja.

29:7b.ISA.029.007 In kakor sanje, prikazen ponočna, bode množica vseh tistih narodov, ki se vojskujejo zoper Ariela, in izginejo vsi, ki se bojujejo zoper njega in grad njegov ter ga stiskajo.

29:8b.ISA.029.008 Bode, pravim, kakor ko se lačnemu sanja, in glej, jé, ko se pa prebudi, je prazna duša njegova; ali kakor ko se sanja žejnemu, in glej, pije, ko se pa zbudi, glej, truden je in duša njegova čuti poželenje: tako bode množica vseh tistih narodov, ki se vojskujejo zoper goro Sionsko.

29:9b.ISA.029.009 Osupnite in strmíte, zaslepite se in oslepite! Pijani so, ali ne od vina, opotekajo se, a ne od pijače opojne.

29:10b.ISA.029.010 Kajti oblil vas je GOSPOD z duhom trdnega spanja in je zatisnil oči vaše, proroke, in pokril glave vaše, vidce.

29:11b.ISA.029.011 Zato vam je vsaka prikazen podobna besedam zapečatenega pisma, katero dado branju veščemu človeku, rekoč: Beri, prosim, to! On pa reče: Ne morem, ker je zapečateno.

29:12b.ISA.029.012 In dado pismo neveščemu branju, veleč: Beri, prosim, to! pa reče: Brati ne znam.

29:13b.ISA.029.013 In Gospod je rekel: Zato ker se mi bliža to ljudstvo in me časti z usti in z ustnami, srce pa obrača daleč od mene, in ker je njih strah do mene le zapoved človeška, kakor so se je naučili:

29:14b.ISA.029.014 glej, zato bom še dalje čudno ravnal s tem ljudstvom, čudno in čudovito; in modrost modrijanov njegovih mine in razumnost razumnikov njegovih se skrije.

29:15b.ISA.029.015 Gorje jim, ki se zagrebajo globoko, da skrijejo svoje naklepe pred GOSPODOM, in katerih dela se vrše v temi in govore: Kdo nas vidi? in kdo nas pozna?

29:16b.ISA.029.016 O vi popačenci! Lončar naj se šteje ilovici za enakega? da bi reklo delo za mojstra svojega: Ni me naredil! in tvorina za svojega tvorilca: Nima razuma!

29:17b.ISA.029.017 Ni li še malo časa, le prav malo, in izpremeni se Libanon v rodovitno njivo, in rodovitna njiva se bo štela za gozd?

29:18b.ISA.029.018 In tisti dan bodo glušci slišali besede pisma, in iz mraka in teme bodo videle slepcev oči.

29:19b.ISA.029.019 In krotki bodo pomnožili veselje svoje v GOSPODU, in ubožni med ljudmi se bodo radovali v Svetniku Izraelovem.

29:20b.ISA.029.020 Kajti konec bode silovitniku in zasmehovalec izgine, in iztrebljeni bodo vsi, ki se potegujejo za krivico,

29:21b.ISA.029.021 ki obsojajo človeka zaradi besede in stavijo zanko njemu, ki med vrati pravdo prisoja, in ki brez vzroka izpodrivajo pravičnega.

29:22b.ISA.029.022 Zato pravi tako GOSPOD, ki je odrešil Abrahama, za hišo Jakobovo: Odslej ne bo več osramočen Jakob in obličje njegovo odslej ne obledi;

29:23b.ISA.029.023 temuč ko bo videl, namreč otroci njegovi, rok mojih delo sredi sebe, bodo posvečevali ime moje, da, posvečevali bodo Svetnika Jakobovega in se bali Boga Izraelovega.In kateri so se v duhu motili, zadobe razsodnost, in godrnjači bodo dovzetni za nauk.

29:24b.ISA.029.024 In kateri so se v duhu motili, zadobe razsodnost, in godrnjači bodo dovzetni za nauk.

30

30:1b.ISA.030.001 Gorje sinom upornim, pravi GOSPOD, ki delajo naklepe, ali ne iz mene, in narejajo pogodbe, ali ne po duhu mojem, da bi kopičili greh na greh!

30:2b.ISA.030.002 ki se napotujejo doli v Egipt, a niso poprašali ust mojih, da se okrepčajo z močjo Faraonovo in si oskrbe zavetje v senci Egipta!

30:3b.ISA.030.003 Zato vam bode moč Faraonova v sramoto in zavetje v senci Egipta v nečast.

30:4b.ISA.030.004 Ko bodo v Zoanu knezi Judovi in pridejo poslanci njegovi v Hanes,

30:5b.ISA.030.005 vsi se bodo sramovali ljudstva, ki jim ne more koristiti, ki jim ni v pomoč, ne v korist, temuč v sramoto in zasmeh.

30:6b.ISA.030.006 Prorokovanje o živini na jugu. Skozi deželo stiske in nadloge, odkoder so levinja in lev, gad in ognjena kača leteča, poneso na oslovskih plečih bogastvo svoje in na grbah velblodov zaklade svoje k ljudstvu, ki jim nič ne koristi.

30:7b.ISA.030.007 Kajti Egipt bo ničevo pomagal in brez uspeha. Zato ga imenujem Rahab, ki mirno sedi.

30:8b.ISA.030.008 Sedaj pojdi, zapiši to na desko vpričo njih in v knjigo začrkaj to, da bode za prihodnji čas, v pričevanje na vekomaj.

30:9b.ISA.030.009 Zakaj to je uporno ljudstvo, otroci lažnivi, otroci, ki nočejo poslušati postave GOSPODOVE;

30:10b.ISA.030.010 ki velevajo videčim: Ne vidite! in gledalcem prikazni: Ne prorokujte nam, kar je prav! govorite nam dobrikavo, vidite varljive nam prikazni!

30:11b.ISA.030.011 Zapustite pot, krenite s steze, dejte, da se umakne nam izpred obličja Svetnik Izraelov!

30:12b.ISA.030.012 Zatorej pravi tako Svetnik Izraelov: Ker zametate to besedo, a se zanašate na zatiranje in napačno vedenje ter se opirate nanje,

30:13b.ISA.030.013 zato vam bode tista krivičnost kakor razpoka v zidu, ki že hoče pasti, kakor izpah v visokem zidu, ki se nagloma, mahoma podere.

30:14b.ISA.030.014 In zdrobi ga, kakor se zdrobi posoda lončarjeva, ki jo človek razbije brez usmiljenja, in od katere, ko je razbita, ni najti čepinje, da se ž njo vzame ogenj z ognjišča ali se zajme voda iz luže.

30:15b.ISA.030.015 Kajti tako pravi Gospod Jehova, Svetnik Izraelov: Če se vrnete in bodete pokojni, boste rešeni, v mirovanju in upanju bode vaša moč. Ali niste hoteli,

30:16b.ISA.030.016 temuč ste rekli: „Nikakor, kajti sedeč na konjih bomo bežali!“ zato boste bežali; in: „Na brzih živalih bomo jezdili!“ zato vas bodo preganjalci vaši prehiteli.

30:17b.ISA.030.017 Tisoč vas bo bežalo pred grožnjo enega, pred grožnjo petih boste bežali vsi, dokler ne ostanete kakor kol na vrhu gore in kakor praporec na griču.

30:18b.ISA.030.018 In zato bo GOSPOD odlašal storiti vam milost in zato se umakne v višavo, preden se vas usmili; kajti GOSPOD je Bog sodbe. Blagor jim vsem, ki ga čakajo!

30:19b.ISA.030.019 Zakaj ljudstvo bo prebivalo na Sionu, v Jeruzalemu; ne boš se nikdar več jokalo, gotovo ti stori milost na glas vpitja tvojega: kakor hitro te začuje, ti odgovori.

30:20b.ISA.030.020 Dal vam bo res Gospod stiske kruh in vodo nadloge; a učitelji tvoji se ne bodo več skrivali, temuč oči tvoje bodo videle učitelje svoje

30:21b.ISA.030.021 in ušesa tvoja bodo slišala, ko krenete na desno ali na levo, besedo zadaj za teboj govorečih: To je tisti pot, hodite po njem!

30:22b.ISA.030.022 In oskrunili boste prevleko svojih rezanih podob iz srebra in obleko svojih ulitih podob iz zlata; in jih proč vržeš kakor skrunobo: „Poberi se!“ porečeš jim vsem.

30:23b.ISA.030.023 Tedaj bo dal dežja setvi tvoji, s katero poseješ zemljo, in kruha kot pridelek zemlje, in ta bode obilen in tečen. Črede tvoje se bodo pasle tisti dan po pašniku širokem;

30:24b.ISA.030.024 in voli in osliči, ki obdelujejo zemljišče, bodo jedli osoljeno zmes, ki je prevejana z velnico in rešetom.

30:25b.ISA.030.025 In na vsaki visoki gori in na vsakem griču vzvišenem bodo potoki in reke vodá ob dnevi velikega klanja, ko bodo padali stolpi.

30:26b.ISA.030.026 In lune svetloba bode kakor solnca svetloba, solnčna svetloba pa bode sedemkrat močnejša, kakor sedmih dni svetloba, tisti dan, ko GOSPOD obveže poškodbo ljudstva svojega in ozdravi vsekane mu rane.

30:27b.ISA.030.027 Glej, ime GOSPODOVO prihaja iz daljave. Jeza njegova gorí in gost dim se vzdiguje; ustne njegove so polne nevolje in jezik njegov je kakor uničujoč ogenj;

30:28b.ISA.030.028 in dih njegov je kakor poplavljajoč hudournik, ki sega prav do grla, da bi presejal narode na situ ničemurnosti in dejal uzdo, v zmotnjavo vodečo, ljudstvom na čeljusti.

30:29b.ISA.030.029 Vi pa boste peli kakor v noči, ko se posvečuje praznik, in srčno se veselili kakor tisti, ki gredo s piščaljo, da stopijo na goro GOSPODOVO, k Skali Izraelovi.

30:30b.ISA.030.030 In GOSPOD stori, da se začuje glasa njegovega veličastvo, in pokaže ramo svojo iztegnjeno z ljuto togoto in s plamenom požrešnega ognja, s povodnijo in z viharjem in s kameneno točo.

30:31b.ISA.030.031 Kajti po glasu GOSPODOVEM bo potrt Asirec, ki je bil vajen tepsti s šibo.

30:32b.ISA.030.032 In vsak udarec določene šibe, ki bo ž njo švigal GOSPOD po njem, se bo godil med glasom bobnov in strun; in mahaje z ramo proti njemu, se bo bojeval ž njim.Zakaj pripravljen je že oddavna pogube kraj [Hebr. Tofet.]; ta je tudi kralju samemu namenjen: globokega in širokega so ga naredili, v grmadi njegovi je ognja in drv obilo; dih GOSPODOV jo zapali kakor s hudournikom žveplenim.

30:33b.ISA.030.033 Zakaj pripravljen je že oddavna pogube kraj [Hebr. Tofet.]; ta je tudi kralju samemu namenjen: globokega in širokega so ga naredili, v grmadi njegovi je ognja in drv obilo; dih GOSPODOV jo zapali kakor s hudournikom žveplenim.

31

31:1b.ISA.031.001 Gorje njim, ki gredo doli v Egipt po pomoč in se opirajo na konje, ki zaupajo vozém, ker jih je mnogo, in konjikom, ker je njih število veliko, a ne ozirajo se v Svetnika Izraelovega in ne iščejo GOSPODA!

31:2b.ISA.031.002 Ali tudi On je moder, in pošlje nesrečo in ne dopusti, da bi se premeknile besede njegove, ampak vzpne se nad hišo hudodelnikov in nad pomoč njih, ki delajo krivico.

31:3b.ISA.031.003 Egipčan pa je človek in ne Bog mogočni, in njih konji so meso, ne pa duh; in ko iztegne GOSPOD roko svojo, se zgrudi pomočnik in podpiranec pade, in skupaj poginejo ti vsi.

31:4b.ISA.031.004 Kajti tako mi pravi GOSPOD: Kakor lev in levič rjoveta pri plenu svojem, ko se skliče zoper nju množica pastirjev, in se ne ustrašita njih glasu in se ne vdasta zaradi njih ropotanja: tako pride doli GOSPOD nad vojskami vojskovat se na gori Sionski in na višavi njeni.

31:5b.ISA.031.005 Kakor ptiči mahljajo s perutmi, tako bo GOSPOD nad vojskami branil Jeruzalem, branil ga bo in otel, prizanesel mu in ga oprostil.

31:6b.ISA.031.006 Povrnite se k njemu, od katerega ste tako daleč zašli, sinovi Izraelovi!

31:7b.ISA.031.007 Kajti tisti dan zavržejo vsak svoje malike srebrne in zlate malike svoje, ki so vam jih vaše roke naredile v greh.

31:8b.ISA.031.008 Tedaj pade Asirec pod mečem, pa ne moževim, in ugonobi ga meč, pa ne človeški; in bežal bo v strahu pred mečem, in mladeniči njegovi bodo sužnji.In skala njegova izgine od groze in knezi njegovi bodo potrti spričo prapora, govori GOSPOD, ki ima svoj ogenj na Sionu in svojo peč v Jeruzalemu.

31:9b.ISA.031.009 In skala njegova izgine od groze in knezi njegovi bodo potrti spričo prapora, govori GOSPOD, ki ima svoj ogenj na Sionu in svojo peč v Jeruzalemu.

32

32:1b.ISA.032.001 Glej, v pravičnosti bo kraljeval kralj in po pravici bodo kneževali knezi.

32:2b.ISA.032.002 In mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnjijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.

32:3b.ISA.032.003 In vidcev oči ne bodo več zalepljene in ušesa poslušalcev bodo pazljivo poslušala.

32:4b.ISA.032.004 In srce nepremišljencev bo razumelo znanje in jecljajočih jezik bo hitro govoril in gladko.

32:5b.ISA.032.005 In nespametneža ne bodo več nazivali plemenitnika, in zvijačnika ne bodo imenovali blagosrčneža.

32:6b.ISA.032.006 Kajti nespametnež govori nespametnost in srce njegovo se peča s krivico, da počenja bogoskrunstvo in govori zapeljive zmote proti GOSPODU, da napravi prazno dušo lačnemu in žejnemu umakne pijačo.

32:7b.ISA.032.007 Orodje zvijačnega je tudi hudobno: dela pregrešne naklepe, da pogubi ponižne z lažnivimi govori, tudi ko potrebni zagovarja pravico svojo.

32:8b.ISA.032.008 Ali plemeniti misli plemenito in stanoviten je v stvareh plemenitih.

32:9b.ISA.032.009 Žene brezskrbne, vstanite, čujte glas moj, hčere prezaupne, poslušajte govor moj!

32:10b.ISA.032.010 V teh dneh, ko mine leto, bodete v strahu, prezaupne, kajti propade trgatev, pobiranja ne bode.

32:11b.ISA.032.011 Trepetajte, o brezskrbne, strah vas bodi, o prezaupljive, slecite se in bodite nage, in opašite si z raševnikom ledja.

32:12b.ISA.032.012 Trkali se bodo na prsi zaradi prekrasnih njiv, zaradi trte rodovitne.

32:13b.ISA.032.013 Po zemlji ljudstva mojega bo raslo trnje in bodljikovje, tudi na vseh hišah veselih v mestu radostnem.

32:14b.ISA.032.014 Kajti grad bode prazen, šumovito mesto bode zapuščeno, grič Ofel in stražni stolp bosta za brlog vekomaj, na veselje divjim oslom, čredam za pašnik –

32:15b.ISA.032.015 dokler se ne razlije nad nas duh z višave in se puščava izpremeni v njivo rodovitno, in rodovitna njiva se bo štela za gozd.

32:16b.ISA.032.016 In v puščavi se nastani pravica, in pravičnost bo prebivala na rodovitni njivi;

32:17b.ISA.032.017 in delo pravičnosti bode mir in obrodek pravičnosti pokoj in varnost vekomaj.

32:18b.ISA.032.018 In ljudstvo moje bo prebivalo v domovju miru in v varnih prebivališčih in v krajih za pokoj mirnih.

32:19b.ISA.032.019 A prej se bo toča usipala, ko se bo podiral gozd, in mesto bo globoko ponižano.Blagor vam, ki sejete poleg vseh vodá in puščate, da prosto hodijo noge volov in oslov!

32:20b.ISA.032.020 Blagor vam, ki sejete poleg vseh vodá in puščate, da prosto hodijo noge volov in oslov!

33

33:1b.ISA.033.001 Gorje ti, pokončevalec, ki sam nisi bil pokončan, in tebi, nezvestnik, zoper katerega niso delali nezvesto! Brž ko dovršiš pokončevanje, bodo tebe pokončali, brž ko nehaš ravnati nezvesto, se bo delalo nezvesto proti tebi. –

33:2b.ISA.033.002 O GOSPOD, stóri nam milost! tebe čakamo: bodi svojim rama sleherno jutro in rešenje naše ob času stiske! –

33:3b.ISA.033.003 Od donečega glasu tvojega beže ljudstva, če se ti vzdigneš, razkrope se narodi.

33:4b.ISA.033.004 In pobere se vaš plen, kakor pobira kobilica; kakor skače kobilica, bodo skakali nanj.

33:5b.ISA.033.005 Vzvišen je GOSPOD, kajti prebiva na višavi; napolnil je Sion s sodbo in pravičnostjo.

33:6b.ISA.033.006 In vernost [Ali: stanovitnost.] bode v tvojih časih, obilost rešenja, modrosti in znanja; strah GOSPODOV bo zaklad Izraelov.

33:7b.ISA.033.007 Glej, njih junaki vpijejo zunaj, poslanci miru jokajo bridko.

33:8b.ISA.033.008 Ceste so zapuščene, popotnik več ne hodi. Prelomil je zavezo, zaničeval je mesta, zmenil se ni za človeka.

33:9b.ISA.033.009 Žaluje, hira dežela; Libanon se sramuje in vene; Saron je kakor puščava in Basan in Karmel stresata perje svoje.

33:10b.ISA.033.010 Sedaj vstanem, reče GOSPOD, sedaj se vzdignem, sedaj bom povišan.

33:11b.ISA.033.011 Spočenjate suho travo, rodili boste strnišče; dih vaš je ogenj, ki vas pokonča.

33:12b.ISA.033.012 In ljudstva bodo kakor žgano apno in kakor trnje porezano, ki se žge v ognju.

33:13b.ISA.033.013 Čujte, ki ste daljni, kaj sem storil, in kateri ste bližnji, spoznajte mogočnost mojo!

33:14b.ISA.033.014 Preplašeni so grešniki na Sionu, trepet se je polastil hinavcev: Kdo izmed nas more bivati s požrešnim ognjem? kdo izmed nas more bivati z večno žerjavico?

33:15b.ISA.033.015 Kdor hodi pravično in govori pošteno, kdor zaničuje dobiček po zvijači, kdor stresa roke svoje, da ne prejme podkupila, kdor si maši uho, da ne sliši naklepov o prelitju krvi, in zatiska oči, da ne vidi zlega:

33:16b.ISA.033.016 ta bo prebival v krajih previsokih, skalni branik bode grad njegov, kruh njegov se mu bo dajal, vode mu ne bodo usehnile. –

33:17b.ISA.033.017 Kralja v lepoti njegovi bodo videle tvoje oči, gledale bodo deželo daleč razprostranjeno.

33:18b.ISA.033.018 Srce tvoje bo preudarjalo strahoto: Kje je cenilec davkov? kje pretehtovalec? kje stolpov nadzornik?

33:19b.ISA.033.019 Ljudstva drznega ne boš videl, ljudstva s preglobokim govorom, da bi ga umel, tuje govorice, ki je ni razumeti.

33:20b.ISA.033.020 Poglej Sion, mesto slavnostnih zborov naših! Oči tvoje bodo videle Jeruzalem, mirno prebivališče, šator, ki se ne bo prenašal več, ki se mu nikoli noben klin ne izruje in nobena vrv nikdar ne potrga –

33:21b.ISA.033.021 marveč tam bode GOSPOD z nami, Veličastni, – kraj širokih rek in potokov, kamor ne pride ladja z vesli in velik brod ne bo plul skozi.

33:22b.ISA.033.022 Zakaj GOSPOD je naš sodnik, GOSPOD postavodajec naš, GOSPOD kralj naš, on nas bo rešil.

33:23b.ISA.033.023 Rahlo visé vrvi tvoje, ne drže postavljenega jadrnika, ne morejo razpeti jader. Tedaj se razdeli plen velikega ropa, še hromi bodo grabili plen.In noben prebivalec ne poreče: Bolan sem! Ljudstvu, ki v njem prebiva, bo odpuščena krivica.

33:24b.ISA.033.024 In noben prebivalec ne poreče: Bolan sem! Ljudstvu, ki v njem prebiva, bo odpuščena krivica.

34

34:1b.ISA.034.001 Pristopite, narodi, da poslušate, in ljudstva, čujte! Sliši naj zemlja in kar jo napolnjuje, naseljeni svet in vse, kar se rodeva na njem!

34:2b.ISA.034.002 Zakaj goreča je jeza GOSPODOVA zoper vse narode in srditost zoper vso njih vojsko; proklel jih je v pokončanje, izročil jih je v klanje.

34:3b.ISA.034.003 In njih prebodenci bodo tja pometani, in od njih mrličev bo prihajal smrad, in gore se bodo topile v njih krvi.

34:4b.ISA.034.004 In izgine vsa vojska nebeška, in nebo se zvije kakor knjiga, in vsa njegova vojska odpade, kakor odpade listje s trte in kakor odpade list s smokve.

34:5b.ISA.034.005 Kajti upijanil se je moj meč v nebesih; glej, nad Edomce pride doli v sodbo in nad ljudstvo, ki sem ga odmenil v prokletje.

34:6b.ISA.034.006 Meč GOSPODOV je poln krvi, masten od tolšče, od krvi jagnjet in kozlov, od tolšče ovnovih ledij: kajti žrtvovanje je GOSPODU v Bozri in veliko klanje v deželi Edomcev.

34:7b.ISA.034.007 Padejo tudi divji bivoli ž njimi in junci s krepkimi biki, tako da se zemlja upijani njih krvi in prah bo napojen ž njih mastjo.

34:8b.ISA.034.008 Kajti dan GOSPODOVEGA maščevanja je leto povračila, da se reši pravda Sionova.

34:9b.ISA.034.009 In potoki Edomovi se premene v smolo in prah njegov v žveplo, in zemlja njegova bo kakor goreča smola.

34:10b.ISA.034.010 Po dnevi in po noči ne ugasne, vekomaj bo vzhajal dim njen; od roda do roda ostane pusta, vekomaj nihče ne pojde skozi njo.

34:11b.ISA.034.011 Ali podedovala jo bosta pelikan in jež ter sova in vran bosta prebivala v njej. In potegne čez njo mersko vrvico pustote in svinčnico praznote.

34:12b.ISA.034.012 Plemenitnikov njenih ne bode nobenega, da bi oklical kraljestvo, in vsi knezi njeni bodo v nič.

34:13b.ISA.034.013 In v gradovih njenih požene trnje, kopriva in osat po trdnjavah njenih, in bode v brlog šakalom, za pašo mladim nojem.

34:14b.ISA.034.014 In stekale se bodo zveri puščave z divjimi psi in kosmatin bo klical druga svojega; ponočni škrat bo bival ondi in našel si pokoja mesto.

34:15b.ISA.034.015 Tam si napravi kača gnezdo in bo legla jajca, in ko se izvalé mladiči, jih bo zbirala v senco svojo; ondi se bodo zbirali jastrebi, vsak z družetom svojim.

34:16b.ISA.034.016 Preiskujte knjigo GOSPODOVO in čitajte! Enega od teh ne bo manjkalo, eden ne bo pogrešal drugega, kajti usta Njegova so zapovedala in duh Njegov jih je zbral vkup;in On je vrgel kocko zanje in jim je z roko svojo razdelil to zemljo po merski vrvi: v lasti jo bodo imeli vekomaj, od roda do roda bodo prebivali v njej.

34:17b.ISA.034.017 in On je vrgel kocko zanje in jim je z roko svojo razdelil to zemljo po merski vrvi: v lasti jo bodo imeli vekomaj, od roda do roda bodo prebivali v njej.

35

35:1b.ISA.035.001 Veselila se bosta puščava in samotni kraj, in radovala se bo pustinja in cvela kakor roža.

35:2b.ISA.035.002 Prekrasno bo cvela in se radovala v samem radovanju in petju; slava libanonska ji bo dana, lepota Karmela in Sarona. Gledali bodo slavo GOSPODOVO, lepoto Boga našega.

35:3b.ISA.035.003 Pokrepčajte onemogle roke in šibeča se kolena utrdite!

35:4b.ISA.035.004 Recite njim, ki so plašljivega srca: Srčni bodite, ne bojte se! Glejte, Bog vaš se bliža, maščevanje prihaja, povračilo Božje; on sam pride rešit vas!

35:5b.ISA.035.005 Tedaj izpregledajo oči slepim in gluhim se odpro ušesa.

35:6b.ISA.035.006 Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in nemega jezik bo prepeval; zakaj privrele so v puščavi vode in potoki v samoti.

35:7b.ISA.035.007 Peščeno zrcaljenje se je izpremenilo v jezero in žejna tla v vrelce vodá; v brlogu šakalov, kjer leže, bode trava s trstjem in bičjem.

35:8b.ISA.035.008 In bode tam cesta in pot, ki se bo imenovala Pot svetosti, po kateri ne bo hodil oskrunjeni, temuč bode zanje same; kdor hodi po tej poti, tudi nespametni, ne more zaiti.

35:9b.ISA.035.009 Tam ne bode leva in nobena zver silovita ne pride nanjo in je ne bode najti tam; a odrešenci pojdejo po njej.In odrešenci GOSPODOVI se povrnejo ter pridejo na Sion s petjem, in večno veselje bode nad njih glavo; veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdihovanje pobegne.

35:10b.ISA.035.010 In odrešenci GOSPODOVI se povrnejo ter pridejo na Sion s petjem, in večno veselje bode nad njih glavo; veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdihovanje pobegne.

36

36:1b.ISA.036.001 In zgodilo se je v štirinajstem letu kralja Ezekija, da je šel Senaherib, kralj asirski, gori zoper vsa utrjena mesta Judova in se jih polastil.

36:2b.ISA.036.002 Pošlje pa kralj asirski Rabsaka iz Lahisa v Jeruzalem proti kralju Ezekiju z mnogoštevilno vojsko. Ta se ustavi pri vodovodu gornjega ribnika ob poti valjalčeve njive.

36:3b.ISA.036.003 Tedaj pride ven k njemu Eljakim, sin Hilkijev, ki je bil nad dvorcem, in pisar Sebna in Joah, sin Asafov, letopisec.

36:4b.ISA.036.004 Njim reče Rabsak: Povejte vendar Ezekiju: Tako pravi kralj veliki, kralj asirski: Kakšno upanje je to, na katero se zanašaš?

36:5b.ISA.036.005 Pravim ti: Tvoj svet in moč za vojskovanje je le prazna beseda. Na koga se torej zanašaš, da si se mi uprl?

36:6b.ISA.036.006 Glej, zanašaš se na palico iz zlomljenega trsta, na Egipt; katera se mu, ko se kdo nasloni nanjo, zadere v dlan in jo prebode. Tako je Faraon, kralj egiptovski, vsem, ki stavijo upanje vanj.

36:7b.ISA.036.007 Ako mi pa porečeš: V GOSPODA, Boga svojega, upamo! ali ni on tisti, čigar višave in oltarje je odpravil Ezekija in je velel Judi in Jeruzalemu: Pred tem oltarjem molite!

36:8b.ISA.036.008 A sedaj, naredi vendar stavo z gospodom mojim, kraljem asirskim, in dam ti dvakrat tisoč konj, ako boš imel jezdecev, da jih posadiš nanje.

36:9b.ISA.036.009 Kako bi torej mogel zapoditi le enega voditelja najmanjših hlapcev gospoda mojega? Ali ti se zanašaš na Egipt zaradi voz in konjikov!

36:10b.ISA.036.010 Sem li mar sedaj brez GOSPODA prišel gori zoper to deželo, da jo pogubim? GOSPOD mi je velel: Idi gori v tisto deželo ter pogubi jo!

36:11b.ISA.036.011 Tedaj reko Eljakim in Sebna in Joah Rabsaku: Govóri, prosim, hlapcem svojim po sirsko, saj razumemo, in ne govori nam po judovsko, ker sliši ljudstvo, ki je na zidovju.

36:12b.ISA.036.012 Ali Rabsak reče: Me je li h gospodu tvojemu in k tebi poslal gospod moj, da naj govorim besede te? Ali ne k onim možem, ki sede po zidovju, da jedo blato svoje in pijo vodo svojo z vami vred?

36:13b.ISA.036.013 Rabsak torej se ustopi in zavpije z glasom velikim po judovsko in reče: Čujte besede velikega kralja, kralja asirskega!

36:14b.ISA.036.014 Tako pravi kralj: Naj vas ne prekani Ezekija, kajti ne bo vas mogel oteti.

36:15b.ISA.036.015 In ne pregovóri vas Ezekija, da bi upali v GOSPODA, govoreč: Gotovo nas otme GOSPOD; to mesto ne bo dano kralju asirskemu v roko!

36:16b.ISA.036.016 Ne poslušajte Ezekija! Kajti tako pravi kralj asirski: Pogodite se z menoj za mir in pridite k meni ter jejte vsak svoje trte sad in vsak svoje smokve sad in pijte vsak svojega vodnjaka vodo,

36:17b.ISA.036.017 dokler ne pridem ter vas vzamem v deželo, podobno vaši deželi, v deželo, kjer je obilo žita in vina, kruha in vinogradov.

36:18b.ISA.036.018 Ne zapelji vas Ezekija, govoreč: GOSPOD nas otme. Ali so bogovi narodov oteli vsak svojo deželo iz roke kralja asirskega?

36:19b.ISA.036.019 Kje so bogovi Hamata in Arpada, kje bogovi Sefarvaima? Ali so neki oteli Samarijo iz moje roke?

36:20b.ISA.036.020 Kateri so med vsemi bogovi tistih dežel, ki so deželo svojo oteli iz roke moje, da bi GOSPOD otel Jeruzalem iz roke moje?

36:21b.ISA.036.021 A oni so molčali in mu niso odgovorili besede, zakaj kraljev ukaz je velel: Ne odgovarjajte mu!Pride torej Eljakim, Hilkijev sin, ki je bil nad dvorcem, in Sebna pisar in Joah, Asafov sin, letopisec, k Ezekiju z raztrgano obleko in mu naznanijo besede Rabsakove.

36:22b.ISA.036.022 Pride torej Eljakim, Hilkijev sin, ki je bil nad dvorcem, in Sebna pisar in Joah, Asafov sin, letopisec, k Ezekiju z raztrgano obleko in mu naznanijo besede Rabsakove.

37

37:1b.ISA.037.001 In ko je to slišal kralj Ezekija, si raztrga oblačila in se ogrne z raševino in stopi v hišo GOSPODOVO.

37:2b.ISA.037.002 In pošlje Eljakima, ki je bil nad dvorcem, in Sebna pisarja ter starejšine duhovnikov, odete z raševino, k proroku Izaiju, sinu Amozovemu.

37:3b.ISA.037.003 In ti mu reko: Tako pravi Ezekija: Dan stiske in strahovanja in zasramovanja je ta dan, kajti otroci so blizu do poroda, a moči ni za porod.

37:4b.ISA.037.004 Morda bo slišal GOSPOD, Bog tvoj, besede Rabsakove, ki ga je poslal kralj asirski, gospod njegov, sramotit Boga živega, in bo kaznoval besede, ki jih je slišal GOSPOD, Bog tvoj. Zato povzdigni prošnjo za ostanke, kar jih še je.

37:5b.ISA.037.005 Ko so torej prišli hlapci Ezekija kralja k Izaiju,

37:6b.ISA.037.006 jim reče Izaija: Tako povejte gospodu svojemu: Tako pravi GOSPOD: Ne boj se spričo tistih besed, ki si jih slišal, s katerimi so me preklinjali hlapci kralja asirskega.

37:7b.ISA.037.007 Glej, jaz mu vdahnem duha, da začuje glas in se vrne v deželo svojo, in storim, da pade od meča v deželi svoji.

37:8b.ISA.037.008 In Rabsak se vrne in najde kralja asirskega, vojskujočega se z Libno; slišal je bil namreč, da je odpotoval od Lahisa.

37:9b.ISA.037.009 V tem zasliši, da govorijo o Tirhaku, kralju v Etiopiji: Gre se vojskovat zoper tebe. Ko je to slišal, pošlje poslance k Ezekiju z ukazom:

37:10b.ISA.037.010 Tako govorite Ezekiju, kralju Judovemu, in recite: Naj te ne vara Bog tvoj, ki nanj staviš upanje, govoreč: Jeruzalem ne bo dan kralju asirskemu v roko.

37:11b.ISA.037.011 Glej, sam si slišal, kar so storili kralji asirski vsem drugim deželam, pokončavši jih docela, in ti bi se otel?

37:12b.ISA.037.012 So li mar oteli bogovi narodov tiste, ki so jih pogubili očetje moji, Gozana in Harana in Rezefa in sinove Edena, ki so bili v Telasarju?

37:13b.ISA.037.013 Kje je kralj hamatski in kralj arpadski in kralj mesta Sefarvaima, Hene in Ive?

37:14b.ISA.037.014 In ko Ezekija prejme pismo iz roke poslancev in ga prebere, gre gori v hišo GOSPODOVO in ga razgrne pred GOSPODOM.

37:15b.ISA.037.015 In molil je Ezekija h GOSPODU, govoreč:

37:16b.ISA.037.016 GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov, ki stoluješ nad kerubi, ti si Bog, ti edini, vsem kraljestvom na zemlji, ti si ustvaril nebesa in zemljo.

37:17b.ISA.037.017 Nagni, o GOSPOD, uho svoje in poslušaj, odpri, GOSPOD, oči svoje in glej, in poslušaj vse besede Senaheriba, ki je poslal sramotit živega Boga.

37:18b.ISA.037.018 Res je, GOSPOD, opustošili so kralji asirski vse one narode in njih deželo;

37:19b.ISA.037.019 in vrgli so njih bogove v ogenj, ker niso bili bogovi, ampak rok človeških delo, les in kamen; zato so jih pogubili.

37:20b.ISA.037.020 Sedaj torej, GOSPOD, Bog naš, reši nas iz roke njegove, da bi spoznala vsa kraljestva na zemlji, da si ti GOSPOD, ti edini.

37:21b.ISA.037.021 Tedaj pošlje Izaija, sin Amozov, k Ezekiju, da mu reko: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Ker si me prosil spričo Senaheriba, kralja asirskega,

37:22b.ISA.037.022 to je beseda, ki jo je govoril GOSPOD za njega: Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska, za teboj maje glavo hči jeruzalemska.

37:23b.ISA.037.023 Koga si sramotil in preklinjal? in zoper koga si zagnal svoj glas in ošabno povzdignil oči svoje? Zoper Svetnika Izraelovega!

37:24b.ISA.037.024 Po hlapcih svojih si sramotil Gospoda, ko si govoril: Z množico voz svojih sem prišel na vrh gorá, do najvišje strani Libanona; in posekam na njem visoke cedre in izbrane ciprese njegove, stopim tudi na največjo višino njegovo, v gaj na vrtu njegovem.

37:25b.ISA.037.025 Jaz sem kopal vodnjake in izpil vode, in s stopalom nog svojih hočem posušiti vse reke v Egiptu.

37:26b.ISA.037.026 A nisi li slišal, da sem jaz to delal od zdavnaj in snoval od starih časov? Sedaj sem storil, da je prišlo to, da rušiš utrjena mesta v kupe razvalin.

37:27b.ISA.037.027 Zato so bili njih prebivalci slabotnih rok, prestrašeni in izbegani; bili so kakor trava na njivi in kakor mehka zelenjava, kakor seno po strehah in žito posmojeno, preden gre v latje.

37:28b.ISA.037.028 In sejo tvojo in odhod in prihod tvoj poznam, tudi divjanje tvoje zoper mene.

37:29b.ISA.037.029 Ker divjanje tvoje zoper mene in lahkoživstvo tvoje je prišlo do ušes mojih, zato denem obroček svoj v tvoj nos in uzdo svojo med ustnice tvoje, in povedem te nazaj po tistem potu, po katerem si prišel.

37:30b.ISA.037.030 In to ti bodi znamenje: letos boste jedli, kar samo zraste, drugo leto pa, kar po tem priraste, v tretjem letu pa sejte in ženjite in sadite vinograde ter jejte njih sad.

37:31b.ISA.037.031 In ohranjenci hiše Judove, kar jih preostane, bodo poganjali zopet korenine spodaj in rodili sad zgoraj.

37:32b.ISA.037.032 Zakaj iz Jeruzalema izide ostanek in s Sionske gore tisti, ki se bodo ohranili; gorečnost GOSPODA nad vojskami stori to.

37:33b.ISA.037.033 Zatorej pravi tako GOSPOD za kralja asirskega: Ne pride v to mesto in pšic ne sproži sem, tudi ščita mu ne postavi nasproti in nasipov ne napravi zoper njega.

37:34b.ISA.037.034 Po istem potu, po katerem je prišel, se vrne, v to mesto pa ne pride, pravi GOSPOD.

37:35b.ISA.037.035 Kajti branil bom to mesto, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega hlapca.

37:36b.ISA.037.036 In šel je angel GOSPODOV ter jih pobil v asirskem ostrogu sto in petinosemdeset tisoč. In ko so vstali zjutraj, glej, bili so vsi tisti trupla mrtvih.

37:37b.ISA.037.037 Zato se vzdigne Senaherib, kralj asirski, in odide in se vrne ter ostane v Ninivah.In zgodilo se je, ko se je klanjal v hiši Nisroka, boga svojega, da ga Adramelek in Sarezer, sinova njegova, udarita z mečem in pobegneta v deželo Araratsko. In kraljeval je sin njegov Esar-hadon namesto njega.

37:38b.ISA.037.038 In zgodilo se je, ko se je klanjal v hiši Nisroka, boga svojega, da ga Adramelek in Sarezer, sinova njegova, udarita z mečem in pobegneta v deželo Araratsko. In kraljeval je sin njegov Esar-hadon namesto njega.

38

38:1b.ISA.038.001 V tistih dneh zboli Ezekija na smrt. In pride k njemu Izaija, sin Amozov, prorok, ter mu reče: Tako pravi GOSPOD: Uredi hišo svojo, kajti v kratkem umreš in ne boš živel.

38:2b.ISA.038.002 Tedaj obrne Ezekija obličje svoje v steno in moli h GOSPODU

38:3b.ISA.038.003 in reče: Ah, GOSPOD, spomni se, prosim, da sem neprestano hodil pred teboj v resnici in z nerazdeljenim srcem in delal, kar je dobro v tvojih očeh! In jokal je Ezekija, silno jokal.

38:4b.ISA.038.004 Tedaj pride beseda GOSPODOVA Izaiju, rekoč:

38:5b.ISA.038.005 Pojdi in reci Ezekiju: Tako pravi GOSPOD, Bog očeta tvojega Davida: Čul sem molitev tvojo, solze tvoje sem videl. Glej, dnem tvojim pridenem petnajst let.

38:6b.ISA.038.006 In iz roke kralja asirskega otmem tebe in to mesto, in branil bom to mesto.

38:7b.ISA.038.007 In to ti bodi znamenje od GOSPODA, da stori GOSPOD tisto, kar je govoril:

38:8b.ISA.038.008 glej, onih stopinj senco, ki je šla doli po solnčni uri Ahazovi, pomaknem za deset stopinj nazaj. In vrnilo se je solnce za deset stopinj po solnčnem kazalniku, po katerem je bilo šlo doli.

38:9b.ISA.038.009 Spis Ezekija, kralja Judovega, ko je bil zbolel in ozdravel bolezni svoje:

38:10b.ISA.038.010 Rekel sem: V pokojnih mi dnevih moram stopiti v vrata šeola; oropan sem ostanka svojih let.

38:11b.ISA.038.011 Dejal sem: Ne bom videl GOSPODA, GOSPODA v deželi živečih; ondi, kjer prebivajo mrtvi, ne bom več ugledal človeka.

38:12b.ISA.038.012 Dom moj je razrušen in ga nosijo od mene kakor pastirski šator. Dotkal sem kakor tkalec življenje svoje; od statev me je odrezal. Od dne do noči me boš končal!

38:13b.ISA.038.013 Tolažil sem se do jutra – kakor lev je zdrobil vse kosti moje. Od dne do noči me boš končal!

38:14b.ISA.038.014 Kakor lastovka in žerjav sem cvičal, grulil sem kakor golob. Koprneče so mi zrle oči kvišku: O GOSPOD, v stiski sem, bodi mi porok!

38:15b.ISA.038.015 Kaj naj rečem? On mi je obljubil in On je tudi izpolnil. Tiho bom hodil vsa leta svoja zaradi bridkosti duše svoje.

38:16b.ISA.038.016 O Gospod, ob tem žive ljudje in vsekakor je v tem življenje duha mojega; in me ozdraviš in ohraniš v življenju.

38:17b.ISA.038.017 Glej, v mir mi je bilo, da me je zadela bridkost prebridka; ali ti si v ljubezni potegnil dušo mojo iz jame pogube, kajti vse grehe moje si vrgel za hrbet svoj.

38:18b.ISA.038.018 Saj šeol te ne slavi, smrt te ne hvali; ni upanja v zvestobo tvojo njim, ki se pogrezajo v jamo.

38:19b.ISA.038.019 Živeči, živeči te bo slavil kakor jaz danes; oče bo sinom oznanjal zvestobo tvojo.

38:20b.ISA.038.020 GOSPOD je bil pripravljen rešiti me, zato bomo pesmi moje s strunami peli, dokler živimo, v hiši GOSPODOVI!

38:21b.ISA.038.021 Izaija pa je bil velel, naj vzemo gručo smokev in jo polože na ulje, in ozdravi.Ezekija pa je vprašal: Kaj je znamenje, da pojdem gori v hišo GOSPODOVO?

38:22b.ISA.038.022 Ezekija pa je vprašal: Kaj je znamenje, da pojdem gori v hišo GOSPODOVO?

39

39:1b.ISA.039.001 V tistem času je poslal Merodak Baladan, sin Baladanov, kralj babilonski, pismo in dar Ezekiju; slišal je namreč, da je bil zbolel in zopet okreval.

39:2b.ISA.039.002 In Ezekija se jih je oveselil in jim pokazal hišo dragocenosti svojih: srebro, zlato, dišave in najboljše olje, in vso orožnico svojo in vse, kar je bilo v zakladih njegovih; ničesar ni bilo v hiši njegovi in pod vso oblastjo njegovo, da bi jim tega Ezekija ne bil razkazal.

39:3b.ISA.039.003 Tedaj pride prorok Izaija h kralju Ezekiju in mu reče: Kaj so rekli oni možje in odkod so prišli k tebi? In Ezekija reče: Iz daljne dežele so prišli k meni, iz Babilona.

39:4b.ISA.039.004 In vpraša: Kaj so videli v tvoji hiši? In Ezekija odgovori: Karkoli je v hiši moji, so videli; ničesar ni bilo v zakladih mojih, česar bi jim ne bil pokazal.

39:5b.ISA.039.005 Tedaj reče Izaija Ezekiju: Čuj besedo GOSPODA nad vojskami!

39:6b.ISA.039.006 Glej, pridejo dnevi, ko se odnese v Babilon vse, kar je v hiši tvoji in kar so nabrali očetje tvoji do tega dne; nič ne ostane, pravi GOSPOD.

39:7b.ISA.039.007 Tudi sinov tvojih, ki pridejo iz tebe, ki jih boš rodil, vzemo, in bodo dvorniki v palači babilonskega kralja.In Ezekija reče Izaiju: Dobra je beseda GOSPODOVA, ki si jo govoril. Še reče: Saj bode mir in stanovitnost v dneh mojih.

39:8b.ISA.039.008 In Ezekija reče Izaiju: Dobra je beseda GOSPODOVA, ki si jo govoril. Še reče: Saj bode mir in stanovitnost v dneh mojih.

40

40:1b.ISA.040.001 Tolažite, tolažite ljudstvo moje, govori Bog vaš.

40:2b.ISA.040.002 Govorite na srce Jeruzalemu in kličite mu, da je dopolnjena vojna služba njegova, da je poravnana krivica njegova, da je dobil dvojno iz roke GOSPODOVE za vse grehe svoje.

40:3b.ISA.040.003 Glas vpijočega v puščavi: Pripravljajte pot GOSPODU, ravnajte v pustinji cesto Bogu našemu.

40:4b.ISA.040.004 Vsaka dolina naj se dvigne in vsako goro in vsak grič znižajte, in kar je krivega, naj se poravna, in hribasto bodi ravnina!

40:5b.ISA.040.005 In razodene se slava GOSPODOVA in vse meso vkup jo bo videlo; kajti usta GOSPODOVA so govorila.

40:6b.ISA.040.006 Glas govorečega: Oznanjaj! In vpraša: Kaj naj oznanjam? „Vse meso je trava in vsa milina njegova kakor cvetica na polju.

40:7b.ISA.040.007 Trava sahne, cvetica vene, ker veje nanjo dih GOSPODOV. Res, ljudstvo je trava!

40:8b.ISA.040.008 Trava sahne, cvetica vene, a beseda Boga našega ostane vekomaj!“

40:9b.ISA.040.009 Idi na goro visoko, o Sion, ki oznanjaš veselo vest; povzdigni močno glas svoj, Jeruzalem, ki oznanjaš veselo vest; povzdigni ga, ne boj se, reci mestom Judovim: Glejte, Bog vaš!

40:10b.ISA.040.010 Glejte, Gospod, Jehova, prihaja kot mogočni in rama njegova gospoduje zanj; glejte, plačilo njegovo je pri njem in povračilo njegovo pred njim!

40:11b.ISA.040.011 Kakor pastir bo pasel čredo svojo, z roko svojo bo zbiral jagnjeta in jih nosil v naročju svojem, in doječe bo vodil rahlo.

40:12b.ISA.040.012 Kdo je izmeril z dlanjo svojo vode in s pedjo svojo premeril nebesa in vtlačil zemlje prah v merico in s tehtnico pretehtal gore in hribe na njenih torilih?

40:13b.ISA.040.013 Kdo je vodil duha GOSPODOVEGA, in kdo mu je bil svetovalec ter ga je učil?

40:14b.ISA.040.014 S kom se je posvetoval, da bi mu dodelil razuma in ga učil poti pravice in ga vadil v znanju in mu pokazal najvišje razumnosti pot?

40:15b.ISA.040.015 Glej, narodi so kakor kapljica v vedru in se čislajo kakor prašek na tehtničnem torilu; glej, otoke vzdiguje kakor trohico.

40:16b.ISA.040.016 Tudi Libanona ne bi bilo dovolj za ogenj in živali njegovih ne bi bilo dovolj za žgalno daritev.

40:17b.ISA.040.017 Vsi narodi so kakor nič pred njim, manj nego nič in ničevost.

40:18b.ISA.040.018 Komu torej hočete primerjati Boga mogočnega? in kako podobo hočete postaviti poleg njega?

40:19b.ISA.040.019 Podobo ulije umetnik in zlatar jo prevleče z zlatom in ji privari verižice srebrne.

40:20b.ISA.040.020 Kdor je ubožen, da ne more toliko darovati, izbere les, ki ne trohni; poišče si spretnega umetnika, da mu napravi podobo, ki se ne omaja.

40:21b.ISA.040.021 Ali ne veste? ali ne čujete? ali se vam ne oznanja od začetka? ali ne umejete ustanovitve zemlje?

40:22b.ISA.040.022 On je, ki stoluje nad zemlje okrožjem, in prebivalci njeni so kakor kobilice, ki razprostira nebesa kakor tenčico in jih razpenja kakor šator v prebivanje;

40:23b.ISA.040.023 ki deva v nič kneze, sodnike na zemlji nareja kakor ničevo stvar.

40:24b.ISA.040.024 Komaj so zasajeni, komaj zasejani, komaj se ukorenini v zemlji njih deblo, že pihne on vanje, in posuše se in piš jih odnese kakor slamico.

40:25b.ISA.040.025 Komu me torej hočete pripodobiti, da bi mu bil enak? pravi Sveti.

40:26b.ISA.040.026 Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu; vsled presilne moči njegove in ker je mogočen v krepkoti, se niti ena ne pogreša.

40:27b.ISA.040.027 Zakaj praviš, o Jakob, in govoriš, Izrael: Skrita je pot moja pred GOSPODOM in pravda moja gre mimo Boga mojega?

40:28b.ISA.040.028 Ali ne veš? in nisi li slišal? GOSPOD je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje; on ne opeša in se ne utrudi, nedoumna je razumnost njegova.

40:29b.ISA.040.029 Trudnemu daje krepkosti in onemoglemu podeljuje obilo moči.

40:30b.ISA.040.030 Pešajo res mladi in se utrujajo, in mladeniči se spotikajo in padajo;oni pa, ki čakajo GOSPODA, dobivajo nove moči, dvigajo se na perutih kakor orli, teko, a se ne utrudijo, hodijo, pa ne opešajo.

40:31b.ISA.040.031 oni pa, ki čakajo GOSPODA, dobivajo nove moči, dvigajo se na perutih kakor orli, teko, a se ne utrudijo, hodijo, pa ne opešajo.

41

41:1b.ISA.041.001 Obrnite se molče do mene, otoki, in narodi naj si oskrbe nove moči; pridejo naj bliže in tedaj govoré; snidimo se na skupno pravdo!

41:2b.ISA.041.002 Kdo je obudil od vzhoda tistega, ki ga pravičnost srečava pri vsakem koraku? On daje narode pred njega in spravlja kralje pod njegovo oblast; nareja jih prahu podobne z mečem njegovim in razvejani plevi enake z lokom njegovim.

41:3b.ISA.041.003 On jih podi in gre mimo v miru po poti, ki po njej nikdar ni šel z nogami svojimi.

41:4b.ISA.041.004 Kdo je osnoval to in storil? On, ki kliče rodove od začetka. Jaz, GOSPOD, ki sem prvi in pri poslednjih večno isti.

41:5b.ISA.041.005 Otoki so to videli in so se bali, kraji zemlje so trepetali; bližali so se in se shajali.

41:6b.ISA.041.006 Drug drugemu je pomagal in bratu svojemu govoril: Bodi srčen!

41:7b.ISA.041.007 In podobar je osrčeval zlatarja in on, ki gladi s kladivom, njega, ki bije na nakovalo, govoreč o spajanju: Dobro je! in je malika pritrjal z žeblji, da se ne gane.

41:8b.ISA.041.008 Ti pa, Izrael, hlapec moj, Jakob, ki sem te izvolil, seme Abrahama, prijatelja mojega;

41:9b.ISA.041.009 ti, ki sem te zgrabil od koncev zemlje in te poklical od skrajnih kotov njenih in ti rekel: Hlapec si moj, izvolil sem te in te nisem zavrgel:

41:10b.ISA.041.010 Ne boj se, ker jaz sem s teboj, ne oziraj se plaho, ker jaz sem Bog tvoj; krepčam te, res, pomagam ti, res, podpiram te z desnico pravičnosti svoje.

41:11b.ISA.041.011 Glej, osramočeni bodo in z nečastjo obliti vsi, ki se hudujejo nad teboj; kakor nič bodo in poginejo nasprotniki tvoji.

41:12b.ISA.041.012 Ko jih boš iskal, jih ne najdeš, tistih, ki so se prepirali s tabo; kakor nič in ničevost bodo možje, ki se bore zoper tebe.

41:13b.ISA.041.013 Zakaj jaz, GOSPOD, Bog tvoj, primem desnico tvojo, veleč ti: Ne boj se, jaz ti pomagam!

41:14b.ISA.041.014 Ne boj se, črviček Jakobov, krdelce Izraelovo; jaz ti pomagam, govori GOSPOD, in odkupitelj tvoj je Svetnik Izraelov.

41:15b.ISA.041.015 Glej, naredim te za novo mlatilnico z ostrimi dvoreznimi zobmi: mlatil boš in drobil gore in hribe boš storil v pleve.

41:16b.ISA.041.016 Vejal jih boš, in veter jih odnese in vrtinec jih razkropi; ti pa se boš radoval v GOSPODU, v Svetniku Izraelovem se boš ponašal.

41:17b.ISA.041.017 Ubožce in siromake, ki iščejo vode, pa je ni, ki jim jezik suši od žeje, jaz, GOSPOD, jih uslišim, jaz, Bog Izraelov, jih ne zapustim.

41:18b.ISA.041.018 Na golih višavah odprem reke in sredi dolin studence, v jezero vodá izpremenim puščavo in žejno zemljo v vrelce vode.

41:19b.ISA.041.019 Cedro zasadim v puščavi, akacijo, mirto in oljkovo drevje, v pustinji hkratu postavim ciprese, platane in zelenike;

41:20b.ISA.041.020 da bi videli in spoznali in v srce si vtisnili in razumeli vsi vkup, da je to storila roka GOSPODOVA in da je Svetnik Izraelov to ustvaril.

41:21b.ISA.041.021 Pridite sem s pravdo svojo, pravi GOSPOD; prinesite trdne dokaze svoje, veli Kralj Jakobov.

41:22b.ISA.041.022 Predlože naj nam in naznanijo, kar se bo zgodilo; kaj so prejšnje stvari, razložite, da to razmislimo v srcu in spoznamo njih konec; ali kaj je prihodnjega, povejte nam!

41:23b.ISA.041.023 Naznanite, kar pride pozneje; spoznamo naj, da ste bogovi! Storite vsaj kaj dobrega ali slabega kaj, da se ozremo drug na drugega in si skupaj ogledamo tisto.

41:24b.ISA.041.024 Glejte, vi ste manj nego nič in delo vaše je ničevost; gnusoben je, kdor vas voli.

41:25b.ISA.041.025 Obudil sem ga od severa in je prišel – od solnčnega vzhoda njega, ki kliče ime moje. In pride in pogazi vladarje kakor blato in kakor lončar gnete ilovico.

41:26b.ISA.041.026 Kdo je to naznanil od početka, da bi vedeli? in od starodavnosti, da rečemo: Prav pravi! A ni ga bilo, da bi bil naznanil, ni ga bilo, ki bi bil napovedal, ni ga bilo, ki bi bil slišal besede vaše.

41:27b.ISA.041.027 Prvi jaz sem rekel Sionu: Glej, glej, tu je! In Jeruzalemu dam blagovestnika!

41:28b.ISA.041.028 In ozrl sem se, in ni bilo nikogar, in med temi ni bilo svetovalca, da bi bil odgovoril besedo, ko sem jih vprašal.Glej, vsi ti skup so ničemurnost, nič niso njih dela; veter in pusta blodnja so njih ulite podobe.

41:29b.ISA.041.029 Glej, vsi ti skup so ničemurnost, nič niso njih dela; veter in pusta blodnja so njih ulite podobe.

42

42:1b.ISA.042.001 Glej, hlapec moj, ki ga podpiram, izvoljenec moj, ki je duši moji po volji: duha svojega sem del nanj, pravico bo oznanjal poganskim narodom.

42:2b.ISA.042.002 Vpil ne bo, ne hrupa napravljal, in glas njegov se ne bo čul po ulicah.

42:3b.ISA.042.003 Trsta nalomljenega ne zlomi in tlečega stenja ne pogasi; po resnici bo oznanjeval pravico.

42:4b.ISA.042.004 Ne bo opešal, ne bo potrt, dokler ne ustanovi pravice na zemlji; in otoki bodo čakali nauka njegovega.

42:5b.ISA.042.005 Tako pravi Bog mogočni, Jehova, ki je ustvaril nebesa in jih razpel, ki je raztegnil zemljo ž njenim rastlinjem, ki daje dihanje ljudstvu, živečemu na njej, in duhá njim, ki hodijo po njej:

42:6b.ISA.042.006 Jaz, GOSPOD, sem te poklical v pravičnosti, in primem te za roko in te bom čuval, in dam te v zavezo ljudstvu, v svetlobo poganskim narodom,

42:7b.ISA.042.007 da odpreš slepe oči, da izvedeš iz zapora jetnike, iz ječe nje, ki sede v temi.

42:8b.ISA.042.008 Jaz sem GOSPOD, to je ime moje, in slave svoje ne dam drugemu, ne hvale svoje rezanim podobam.

42:9b.ISA.042.009 Prejšnje, glejte, se je zgodilo in novo naznanjam; preden nastane, vam napovedujem to.

42:10b.ISA.042.010 Pojte GOSPODU novo pesem, hvalo njegovo od konca zemlje vi, ki se vozite po morju, in vse, kar je v njem, otoki in njih prebivalci!

42:11b.ISA.042.011 Zaženo naj glas puščava in mesta njena, vasi, v katerih prebiva Kedar; pojo naj prebivalci skalnega kraja, s temena gorá naj vpijejo.

42:12b.ISA.042.012 Dajo naj slavo GOSPODU in hvalo njegovo naj oznanjajo po otokih.

42:13b.ISA.042.013 GOSPOD izide kakor junak, kakor mož bojevit zbudi gorečnost svojo, vpil bo in bojni krik zagnal, zoper sovražnike svoje se bo vedel junaško.

42:14b.ISA.042.014 Molčal sem dolgo časa, bil sem tih in se zdrževal; sedaj pa bom vpil kakor porodnica in sopihal in hkrati duškal.

42:15b.ISA.042.015 Opustošim gore in hribe in vso njih travo posušim in reke naredim v otoke in jezera posušim.

42:16b.ISA.042.016 In popeljem slepce po potu, ki ga ne poznajo, po stezah, ki so jim tuje, jim dam hoditi; temo pred njimi naredim v svetlobo in hribast kraj v ravan. Te reči storim in jih ne opustim.

42:17b.ISA.042.017 Umakniti se morajo, sramota jih oblije, kateri upajo v rezane podobe, kateri pravijo ulitim podobam: Vi ste bogovi naši.

42:18b.ISA.042.018 Oj glušci, poslušajte, in vi slepci, odprite oči, da vidite!

42:19b.ISA.042.019 Kdo je slep, če ne hlapec moj? in gluh kakor poslanec moj, ki ga pošiljam? Kdo je slep kakor on, ki je v miru z menoj, slep kakor hlapec GOSPODOV?

42:20b.ISA.042.020 Videl si mnogo, a ne meniš se za to; ušesa odpira, vendar ne sliši.

42:21b.ISA.042.021 GOSPOD je blagovolil zaradi pravičnosti svoje poveličati postavo in jo postaviti v čast.

42:22b.ISA.042.022 A to je ljudstvo oplenjeno in oropano; vsi vkup so ujeti v luknjah in skrivajo se po ječah; v plen so, in nihče jih ne otimlje, ropanju so izročeni, in nihče ne pravi: Povrni jim!

42:23b.ISA.042.023 Kdo je med vami, ki bi nagnil ušesa za to, ki bi pazil in poslušal v prihodnje?

42:24b.ISA.042.024 Kdo je dal Jakoba v ropanje in Izraela njim, ki plenijo? Ali ne GOSPOD, zoper katerega smo grešili? Niso namreč hoteli hoditi po potih njegovih, in poslušali niso postave njegove.Zato je razlil čezenj jeze svoje srd in vojske silo; ali dasi ga je zažgala kroginkrog, ni spoznal, zapalila ga je, a ni mu seglo v srce.

42:25b.ISA.042.025 Zato je razlil čezenj jeze svoje srd in vojske silo; ali dasi ga je zažgala kroginkrog, ni spoznal, zapalila ga je, a ni mu seglo v srce.

43

43:1b.ISA.043.001 Sedaj pa pravi tako GOSPOD, ki te je ustvaril, Jakob, in ki te je upodobil, Izrael: Ne boj se! kajti odkupil sem te, poklical sem te po imenu tvojem; ti si moj!

43:2b.ISA.043.002 Ko pojdeš skozi vode, bodem pri tebi, in preko rek, te ne poplavijo; ko pojdeš skozi ogenj, ne zgoriš in plamen te ne zapali.

43:3b.ISA.043.003 Zakaj jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, Svetnik Izraelov, rešitelj tvoj; v odkup tvoj sem dal Egipt, Etiopijo in Sebo zate.

43:4b.ISA.043.004 Zato ker si drag v mojih očeh in čislan in ker te ljubim, hočem dati ljudi zate in narode za življenje tvoje.

43:5b.ISA.043.005 Ne boj se, ker jaz sem s teboj. Od vzhoda privedem nazaj seme tvoje in zberem te od zahoda.

43:6b.ISA.043.006 Severu zapovem: Daj nazaj! in poldnevu: Ne pridržuj, privedi sinove moje iz daljave in hčere moje od kraja zemlje,

43:7b.ISA.043.007 vsakega, ki se imenuje po imenu mojem, ki sem ga ustvaril v slavo svojo, ki sem ga upodobil in naredil!

43:8b.ISA.043.008 Izpelji ljudstvo slepo, ki ima oči, in glušce, ki imajo ušesa!

43:9b.ISA.043.009 Vsi narodi naj se zbero in ljudstva naj se snidejo! Kdo med njimi more napovedati to? ali prejšnje reči naj nam oznanijo! postavijo naj priče svoje, da se opravičijo, da se bo slišalo in reklo: Res je.

43:10b.ISA.043.010 Vi ste priče moje, govori GOSPOD, in hlapec moj, ki sem ga izvolil: da bi spoznali in verovali meni in umeli, da sem jaz večno isti. Pred menoj ni bil upodobljen Bog mogočni in ne bode ga za menoj.

43:11b.ISA.043.011 Jaz, jaz sem GOSPOD, in ni ga razen mene rešitelja.

43:12b.ISA.043.012 Jaz sem napovedoval in reševal in oznanjal, ne pa tuj bog med vami; in vi ste mi priče, govori GOSPOD, da sem jaz Bog mogočni.

43:13b.ISA.043.013 Tudi od tega dne bodem večno isti, in ni ga, ki bi rešil iz roke moje. Delam, in kdo more zabraniti?

43:14b.ISA.043.014 Tako pravi GOSPOD, odrešenik vaš, Svetnik Izraelov: Zaradi vas sem poslal v Babilon, in hočem jih vse kakor ubežnike gnati doli, tudi Kaldejce na ladjah, katerih so se veselili.

43:15b.ISA.043.015 Jaz, GOSPOD, sem Svetnik vaš, stvarnik Izraelov, kralj vaš.

43:16b.ISA.043.016 Tako pravi GOSPOD, ki dela pot po morju in stezo po silnih vodah,

43:17b.ISA.043.017 ki izpeljava vozove in konje, krdela in moč – vkup bodo ležali, ne vstanejo več, izdahnejo, ugasnejo kakor predivo:

43:18b.ISA.043.018 Ne spominjajte se prejšnjih reči in ne pečajte se za stare!

43:19b.ISA.043.019 Glej, jaz storim novo stvar: zdajci že klije, ali bi je ne spoznali? Da, v puščavi naredim pot in reke v samoti.

43:20b.ISA.043.020 Častila me bo žival poljska, šakali in noji, ker dam v puščavo vode, reke v samoto, da bodo v pijačo mojemu ljudstvu, izvoljenemu mojemu.

43:21b.ISA.043.021 To ljudstvo, ki sem si ga izobrazil, bo pripovedovalo hvalo mojo. –

43:22b.ISA.043.022 Kajti mene nisi klical, o Jakob, da bi se bil utrudil zame, o Izrael!

43:23b.ISA.043.023 Nisi mi prinašal drobnice žgalnih darov svojih in z žrtvami svojimi me nisi častil. Nisem te tlačil, da mi služiš z jedilnim darom, in nisem ti prizadeval truda s kadilom;

43:24b.ISA.043.024 nisi mi kupil z denarjem trsta dišečega in s tolščo žrtev svojih me nisi krepčal. Ali hlapčevsko delo si mi storil z grehi svojimi, utrudil si me s krivicami svojimi.

43:25b.ISA.043.025 Jaz, jaz sam izbrisujem prestopke tvoje zaradi sebe, in grehov tvojih se ne spominjam več.

43:26b.ISA.043.026 Opomni me, pravdajva se skupaj, razloži vendar svoje, da se opravičiš!

43:27b.ISA.043.027 Tvoj prvi oče je grešil, in sredniki tvoji so se mi izneverili.Zato sem onečastil poglavarje svetišča in prokletstvu izročil Jakoba in Izraela zasramovanju.

43:28b.ISA.043.028 Zato sem onečastil poglavarje svetišča in prokletstvu izročil Jakoba in Izraela zasramovanju.

44

44:1b.ISA.044.001 Sedaj pa poslušaj, Jakob, hlapec moj, in Izrael, ki sem ga izvolil.

44:2b.ISA.044.002 Tako pravi GOSPOD, ki te je ustvaril in upodobil iz materinega telesa, ki ti pomaga: Ne boj se, hlapec maj Jakob, in Ješurun [T. j. poštenjak, pravičnik (ime Izraelu).], ki sem te izvolil.

44:3b.ISA.044.003 Kajti vode razlijem čez žejno in potoke na suho; duha svojega razlijem na seme tvoje in blagoslov svoj na potomce tvoje.

44:4b.ISA.044.004 In razcveto se kakor med travo, kakor vrbe poleg vodotokov.

44:5b.ISA.044.005 Ta poreče: GOSPODOV sem! in oni proglasi ime Jakobovo za svoje; oni pa se zapiše z roko svojo GOSPODU, in častno ime mu bode Izrael.

44:6b.ISA.044.006 Tako pravi GOSPOD, kralj Izraelov in odrešenik njegov, GOSPOD nad vojskami: Jaz sem prvi in jaz poslednji, in razen mene ni Boga.

44:7b.ISA.044.007 In kdo kakor jaz more oznanjati – naj torej oznani in mi po vrsti ražloži! – odkar sem ustanovil starodavno ljudstvo? Naj torej oznanijo, kar bode in kar se zgodi!

44:8b.ISA.044.008 Ne plašite se in ne bojte se! Nisem li tega oddavnaj ti dal slišati in ti naznanil? in vi ste priče moje. Ali je Bog razen mene? Gotovo ni nobene Skale, ne poznam nobene.

44:9b.ISA.044.009 Kateri izrezujejo podobe, so vsi ničemurneži, in njih ljubčki ne morejo koristiti; in kateri so malikom priče, ne vidijo ničesar in ne spoznavajo, da bi jih bilo sram.

44:10b.ISA.044.010 Kdo je kdaj upodobil boga in ulil podobo, da ne bi bil hotel nobene koristi?

44:11b.ISA.044.011 Glej, vsi, ki se družijo z malikom, bodo osramočeni, in podobarji so goli ljudje. Zbero naj se vsi in skup se postavijo: preplašeni, osramočeni bodo vsi skupaj.

44:12b.ISA.044.012 Kovač napravlja sekiro in dela z žerjavico in s kladivi upodablja malika in ga obdelava s krepko roko svojo; strada tudi, da mu peša moč, ne pije vode, da onemore.

44:13b.ISA.044.013 Lesorezec potegne ravnalo, očrta s črtalom, izgladi s stružcem in nariše s šestilom, in ga naredi kakor podobo moža, kakor človeško lepoto, da prebiva v hiši.

44:14b.ISA.044.014 Poseka si cedro ali vzame graden ali hrast in si izbira med drevjem v gozdu; in ko je vsadil jesen in ga je dež vzredil,

44:15b.ISA.044.015 tedaj je človeku v sežig, ker vzame od njega, da se ogreje, in zakuri ž njim, da speče kruh; naredi tudi iz njega boga in se mu klanja; napravi iz njega podobo in pada prednjo na tla.

44:16b.ISA.044.016 Polovico ga je požgal v ognju, pri polovici njegovi jé meso, peče pečenko in se siti; tudi greje se in pravi: Aha! ogrel sem se, čutim ogenj.

44:17b.ISA.044.017 Iz ostanka njegovega naredi boga, podobo svojega malika, pada na tla pred njim ter se klanja in ga prosi, govoreč: Reši me, kajti bog mogočni si moj!

44:18b.ISA.044.018 Ne spoznajo in ne razvidijo; zakaj zalepil jim je oči, da ne vidijo, in srca, da ne umejo.

44:19b.ISA.044.019 In nihče ne pomisli v srcu in nima spoznanja in razsodnosti, da bi rekel: Polovico njega sem požgal v ognju in tudi pri žerjavici njegovi sem pekel kruh, pekel meso in sem jedel; in kar je ostalo od njega, naj napravim v stvar ostudno? pred lesenim hlodom naj padam na tla?

44:20b.ISA.044.020 S pepelom se pase, srce prevarano ga zapeljuje, da ne more rešiti duše svoje, niti ne reče: Ni li prevara v desnici moji?

44:21b.ISA.044.021 Spominjaj se tega, o Jakob, in Izrael, ker si hlapec moj. Upodobil sem te, hlapec si moj, Izrael, ne pozabim te.

44:22b.ISA.044.022 Izbrisal sem kakor gost oblak prestopke tvoje in kakor meglo grehe tvoje. Vrni se k meni, kajti odkupil sem te.

44:23b.ISA.044.023 Pojte, nebesa, zakaj GOSPOD je storil to! Ukajte, zemlje globočine, pojoč bobnite, gore, gozd in sleherno drevo v njem, zakaj GOSPOD je odkupil Jakoba in v Izraelu se oslavlja!

44:24b.ISA.044.024 Tako pravi GOSPOD, odkupitelj tvoj in obrazovatelj tvoj iz materinega telesa: Jaz, GOSPOD, sem, ki delam vse: nebesa sem razpel sam, zemljo sem raztegnil – kdo je bil z menoj?

44:25b.ISA.044.025 Jaz sem, ki uničujem znamenja lažnikov in iz vedeževalcev narejam neumneže, ki zavračam modre in abotno delam njih znanje;

44:26b.ISA.044.026 ki potrjujem hlapca svojega besedo in dovršujem poslancev njegovih sv?t, ki govorim o Jeruzalemu: Imel bo prebivalce! in o mestih Judovih: Zidala se bodo, in podrtine njegove postavim pokonci!

44:27b.ISA.044.027 ki velim globočini: Posúši se, in reke tvoje posušim!ki velim Ciru: Pastir moj je, in dopolni vso voljo mojo, ko ukaže za Jeruzalem: Bodi sezidan! in za tempelj: Ustanovi se!

44:28b.ISA.044.028 ki velim Ciru: Pastir moj je, in dopolni vso voljo mojo, ko ukaže za Jeruzalem: Bodi sezidan! in za tempelj: Ustanovi se!

45

45:1b.ISA.045.001 Tako pravi GOSPOD maziljencu svojemu, Ciru, ki sem ga prijel za desnico, da porazim pred njim narode, in hočem razpasati ledje kraljem, da odprem duri pred njim in vrata ne ostanejo zaprta:

45:2b.ISA.045.002 Jaz bom hodil pred teboj in poravnaval, kar ni ravno; vrata jeklena razbijem in polomim železne zapahe,

45:3b.ISA.045.003 in dam ti zaklade, zakopane v temi, in blago, shranjeno na skrivnem, da spoznaš, da sem jaz GOSPOD, ki sem te poklical po imenu tvojem, Bog Izraelov.

45:4b.ISA.045.004 Zaradi hlapca svojega Jakoba in Izraela, izvoljenca svojega, sem te klical po imenu tvojem, dal ti priimek, dasi me nisi poznal.

45:5b.ISA.045.005 Jaz sem GOSPOD in nobenega drugega ni, razen mene ni Boga. Opašem te, dasi me ne poznaš,

45:6b.ISA.045.006 da naj spoznajo od solnčnega vzhoda in od zahoda njegovega, da ni nobenega drugega razen mene. Jaz sem GOSPOD in nobenega drugega ni!

45:7b.ISA.045.007 ki ustvarjam svetlobo in delam temo, narejam mir in napravljam nesrečo; jaz GOSPOD sem, ki delam vse to.

45:8b.ISA.045.008 Rosite z viška, nebesa, in najvišji oblaki, dežíte pravičnost! odpri se, zemlja, in ródi zveličanje in hkratu naj vzraste pravičnost. Jaz, GOSPOD, sem ustvaril to.

45:9b.ISA.045.009 Gorje mu, ki se prepira z obrazovateljem svojim, čepinja med čepinjami prstenimi! Sme li pač reči glina obrazovatelju svojemu: Kaj delaš? ali tvoje delo o tebi: Rok nima!

45:10b.ISA.045.010 Gorje njemu, ki pravi očetu: Čemu rodiš? in ženi: Čemu si v porodnih bolečinah?

45:11b.ISA.045.011 Tako pravi GOSPOD, Svetnik Izraelov in obrazovatelj njegov: Vprašajte me za to, kar ima priti, za otroke moje in za rok mojih delo mi naročajte!

45:12b.ISA.045.012 Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej; jaz, moje roke so razpele nebesa in sleherni njih vojski sem dal povelja.

45:13b.ISA.045.013 Jaz sem ga zbudil v pravičnosti in poravnam vsa pota njegova; on sezida mesto moje in odgnance moje pošlje nazaj, ne za kupno ceno ne za denar, govori GOSPOD nad vojskami.

45:14b.ISA.045.014 Tako pravi GOSPOD: Pridelek egiptovski in dobiček Etiopije in Sabejci, možje visoke postave, preidejo na tvojo stran in bodo tvoji; za teboj pojdejo, zvezani preidejo k tebi in tebi se bodo klanjali, tebe bodo prosili, govoreč: Zares, Bog mogočni je pri tebi, in nobenega drugega Boga ni nikjer drugod.

45:15b.ISA.045.015 Resnično, ti si Bog mogočni, skrivajoči se, o Bog Izraelov, Rešitelj!

45:16b.ISA.045.016 Sramovali se bodo in osramočeni bodo vsi, s sramoto odidejo vsi podobarji!

45:17b.ISA.045.017 Izrael bo rešen po GOSPODU z večnim rešenjem; ne bode vas sram in osramočeni ne boste na večne veke.

45:18b.ISA.045.018 Kajti tako pravi GOSPOD, stvarnik nebes (on sam je Bog!), obrazovatelj zemlje in stvaritelj njen; on jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje: Jaz sem GOSPOD in drugega ni nobenega.

45:19b.ISA.045.019 Nisem govoril na skrivnem, v kraju temne zemlje; nisem velel semenu Jakobovemu: Iščite me brezuspešno! Jaz sem GOSPOD, ki govorim pravičnost, oznanjam, kar je pravo.

45:20b.ISA.045.020 Zberite se in pridite, bližajte se vsi, ki ste ušli iz poganskih narodov! Nimajo spoznanja, ki nosijo les rezane podobe svoje in molijo k bogu, ki ne more rešiti.

45:21b.ISA.045.021 Napovejte in blizu prinesite! Tudi posvetujejo naj se med seboj! Kdo je oznanjal to od prvih dni, kdo je napovedoval to od davnega časa? Ali ne jaz, GOSPOD? in nobenega drugega Boga ni razen mene; mogočnega Boga, pravičnega in rešitelja ni drugega razen mene.

45:22b.ISA.045.022 Ozrite se v mene in rešeni bodete, vsi kraji zemlje, zakaj jaz sem Bog mogočni in drug nobeden.

45:23b.ISA.045.023 Pri sebi sem prisegel, iz ust pravičnosti je prišla beseda, ki se ne prekliče: da se meni pripogne vsako koleno, meni bo prisegal vsak jezik.

45:24b.ISA.045.024 Samo v GOSPODU, poreko o meni, je vsa pravičnost in moč. K njemu pridejo, ali osramočeni bodo vsi, ki so se vnemali zoper njega.V GOSPODU bo opravičeno in se bo hvalilo vse seme Izraelovo.

45:25b.ISA.045.025 V GOSPODU bo opravičeno in se bo hvalilo vse seme Izraelovo.

46

46:1b.ISA.046.001 Zgrudil se je Bel, omahnil je Nebo; njih maliki so bili naloženi živalim in govedom; stvari, ki ste jih prenašali, so tovor, breme utrujeni živali.

46:2b.ISA.046.002 Omahnili so, zgrudili so se vsi, niso mogli oteti bremena, temuč sami so odšli v sužnost.

46:3b.ISA.046.003 Poslušajte me, o hiša Jakobova in ves ostanek hiše Izraelove, ki vas nosim od materinega telesa, pestujem od materinega naročja!

46:4b.ISA.046.004 In prav do starosti sem jaz vedno isti, in do sivosti vas bom jaz nosil; jaz sem storil in jaz bom prenašal, jaz, pravim, bom nosil in rešil.

46:5b.ISA.046.005 Komu me hočete prilikovati in enačiti ali me primerjati, da bi bili podobni?

46:6b.ISA.046.006 Kateri trosijo zlato iz mošnje in tehtajo srebro na tehtnici, najmejo za plačo zlatarja, ki naj naredi iz njega boga; padajo na tla ter se mu klanjajo,

46:7b.ISA.046.007 vzdigujejo ga, nosijo ga na rami, nato ga postavijo na mesto svoje, kjer stoji; z mesta svojega se ne gane. Tudi vpijejo k njemu, a ne odgovori, nikogar ne reši iz stiske njegove.

46:8b.ISA.046.008 Pomnite to in bodite možje, premislite v srcu, odpadniki!

46:9b.ISA.046.009 Spominjajte se početkov od večnosti, da sem jaz Bog mogočni in nobenega ni drugega, da sem Bog, in nihče ni meni enak,

46:10b.ISA.046.010 ki oznanjam od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo; ki velim: Sklep moj bo stal in storil bom vse, kar me veseli;

46:11b.ISA.046.011 ki kličem od vzhoda ptico roparico, iz daljne dežele izvršitelja svojega sklepa. Govoril sem in tudi storim, da pride tisto; načrt sem napravil, pa tudi izvršim tisto.

46:12b.ISA.046.012 Poslušajte me, uporni v srcu, ki ste daleč od pravičnosti!Blizu sem pripravil pravičnost svojo, ni daleč, in zveličanje moje se ne bo obotavljalo; in na Sionu dam zveličanje, Izrael bode slava moja.

46:13b.ISA.046.013 Blizu sem pripravil pravičnost svojo, ni daleč, in zveličanje moje se ne bo obotavljalo; in na Sionu dam zveličanje, Izrael bode slava moja.

47

47:1b.ISA.047.001 Stopi doli in sedi v prah, o devica, hči babilonska! Sedi na tla, brez prestola, hči Kaldejcev! kajti ne boš se več imenovala nežna in mehkužna.

47:2b.ISA.047.002 Vzemi mlinske kamene in melji moko; odgrni zastor svoj, vzdigni vlečke, odkrij stegno, gazi skozi reke.

47:3b.ISA.047.003 Odkrije se nagota tvoja, videla se bo tudi sramota tvoja. Maščeval se bom in ne prizanesem nobenemu človeku. –

47:4b.ISA.047.004 Naš odrešenik, GOSPOD nad vojskami je ime njegovo, Svetnik Izraelov. –

47:5b.ISA.047.005 Sédi molčé in pojdi v temo, hči Kaldejcev! zakaj ne boš se več imenovala Gospa kraljestev.

47:6b.ISA.047.006 Razsrdil sem se bil zoper ljudstvo svoje, oskrunil sem dediščino svojo in dal sem jih tebi v pest: nisi jim izkazala nobene milosti, celó starcu si nakladala težki jarem svoj silno.

47:7b.ISA.047.007 In rekla si: Večno bodem gospa! in tako nisi tega premislila v srcu, pomislila nisi konca temu.

47:8b.ISA.047.008 Sedaj torej čuj to, razkošnica, ki brez skrbi sediš in praviš v srcu svojem: Jaz sem, in nobene več ni razen mene; ne bom sedela vdova in okusila ne bom brezotročnosti!

47:9b.ISA.047.009 Ali prigodi se ti oboje nagloma, v isti dan: brezotročnost in vdovstvo; docela te zadene oboje navzlic obilemu vražarstvu tvojemu, vkljub silno številnemu čaranju tvojemu.

47:10b.ISA.047.010 Zakaj ti si se zanašala na hudobnost svojo, govorila si: Nihče me ne vidi. Modrost tvoja in vednost tvoja, ti sta te premotili; in govorila si v srcu svojem: Jaz sem, in nobene druge več razen mene!

47:11b.ISA.047.011 Zatorej te zadene nesreča, ki je ne boš znala s čaranjem odpraviti, zgrne se nadte poguba, ki je ne boš mogla odvrniti, in zadene te nagloma pokončanje, ki ga še ne slutiš.

47:12b.ISA.047.012 Postavi se, pravim, s čaranjem svojim in z množino svojega vražarstva, v katerem si se trudila od mladih nog svojih, če boš morda imela kaj uspeha, če morebiti koga prestrašiš!

47:13b.ISA.047.013 Opešala si vsled tolikega posvetovanja svojega. Postavijo naj se torej razkladalci nebes, ogledovalci zvezd, ki oznanjajo na mesece, kar te bo zadelo, in naj te rešijo!

47:14b.ISA.047.014 Glej, kakor strnišče so, ogenj jih požge, ne rešijo se sami plamena; ne ostane od njih žerjavice, da bi se človek grel, ne ognja, da bi mu sedel nasproti.Tako ti bodo oni, za katere si se trudila, s katerimi si kupčevala od mladosti svoje: vsak bo blodil na svojo stran, nihče te ne reši.

47:15b.ISA.047.015 Tako ti bodo oni, za katere si se trudila, s katerimi si kupčevala od mladosti svoje: vsak bo blodil na svojo stran, nihče te ne reši.

48

48:1b.ISA.048.001 Poslušajte to, hiša Jakobova, ki se kličete po imenu Izraelovem in ste izšli iz vodá Judovih, ki prisegate pri imenu GOSPODOVEM in hvalno omenjate Boga Izraelovega, a ne v resnici in ne v pravičnosti;

48:2b.ISA.048.002 zakaj imenujejo se po svetem mestu in opirajo se na Boga Izraelovega, GOSPOD nad vojskami je ime njegovo:

48:3b.ISA.048.003 Prejšnje sem naznanjal od nekdaj, in iz mojih ust je izšlo in sem to razglasil; mahoma sem to dopolnil, in zgodilo se je.

48:4b.ISA.048.004 Ker sem vedel, da si trd in da je kita železna tilnik tvoj in čelo tvoje jekleno,

48:5b.ISA.048.005 zato sem ti to naznanjal od nekdaj; ko se ni še zgodilo, sem ti povedal to, da bi ne govoril: Malik moj je storil to in izdolbena ali ulita podoba moja je zapovedala tisto.

48:6b.ISA.048.006 Slišal si to; ogleduj vse to! in vi, nočete li tega priznati? Odslej ti napovedujem novo in dosihdob skrito, česar nisi vedel.

48:7b.ISA.048.007 Sedaj se to ustvarja, ne pa oddavna, in pred tem dnevom nisi slišal za to, da ne porečeš: Glej, vedel sem to.

48:8b.ISA.048.008 Niti slišal nisi nič niti vedel, tudi od nekdaj ni bilo odprto uho tvoje; kajti poznal sem te, da ravnaš silno nezvesto in da se imenuješ prestopnik od materinega telesa.

48:9b.ISA.048.009 Zaradi imena svojega zadržujem jezo svojo in zaradi hvale svoje jo krotim, tebi v prid, da te ne iztrebim.

48:10b.ISA.048.010 Glej, prečistil sem te, a ne kot srebro; izbranega sem te naredil v topilnici bridkosti.

48:11b.ISA.048.011 Zaradi sebe, zaradi sebe storim to, kajti kako bi se oskrunilo ime moje! in slave svoje ne dam drugemu.

48:12b.ISA.048.012 Poslušaj me, o Jakob, in Izrael, poklicanec moj! Jaz sem večno isti, jaz sem prvi, jaz tudi poslednji.

48:13b.ISA.048.013 Moja roka je vendar ustanovila zemljo in desnica moja razpela nebesa; ko sem jih poklical, brž so bila vsa tu.

48:14b.ISA.048.014 Zberite se vi vsi in čujte: Kdo izmed onih je naznanil tisto? Ki ga GOSPOD ljubi, ta izpolni voljo njegovo nad Babilonom in roka njegova bode nad Kaldejci.

48:15b.ISA.048.015 Jaz, jaz sem govoril, jaz sem ga tudi poklical; pripeljal sem ga, in pot njegova bode uspešna.

48:16b.ISA.048.016 Pristopite k meni, čujte to! Od početka nisem na skrivnem govoril; od tistega časa, ko se je zgodilo to, sem bil pri tem. In sedaj me je poslal Gospod Jehova in duh njegov. –

48:17b.ISA.048.017 Tako pravi GOSPOD, odrešenik tvoj, Svetnik Izraelov: Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.

48:18b.ISA.048.018 O da bi bil pazil na zapovedi moje! tedaj bi bil kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje;

48:19b.ISA.048.019 in kakor pesek bi bil zarod tvoj in rojeni iz osrčja tvojega kakor kamenjiče njegovo; njegovo ime bi se ne zatrlo in ne pogubilo izpred mojega obličja.

48:20b.ISA.048.020 Pojdite ven iz Babilona, bežite od Kaldejcev; z zmagoslavnim glasom naznanjajte, pripovedujte to, razširjajte to do kraja zemlje! Govorite: Odkupil je GOSPOD hlapca svojega Jakoba.

48:21b.ISA.048.021 In žejni niso bili, ko jih je vodil po puščavah; točil jim je vode iz skale: razklal je skalo, in vode so tekle!Ni ga miru, pravi GOSPOD, brezbožnim.

48:22b.ISA.048.022 Ni ga miru, pravi GOSPOD, brezbožnim.

49

49:1b.ISA.049.001 Poslušajte me, otoki, in pazite, ljudstva iz daljave! GOSPOD me je poklical od materinega telesa, od osrčja matere moje se me je spominjal.

49:2b.ISA.049.002 In naredil je usta moja kakor oster meč, s senco roke svoje me je zakril; in naredil me je za pšico izbrušeno, v tulu svojem me je skril.

49:3b.ISA.049.003 In mi je rekel: Hlapec si moj, Izrael, po katerem se bom oslavljal. –

49:4b.ISA.049.004 Jaz pa sem rekel: Brezuspešno sem se trudil, brezkoristno in za nič sem potratil moč svojo; vendar pa je pravica moja pri GOSPODU in plačilo moje je pri Bogu mojem.

49:5b.ISA.049.005 Sedaj pa govori GOSPOD, ki me je izobrazil od materinega telesa za hlapca svojega, naj Jakoba nazaj pripeljem k njemu in da bodi Izrael zbran k njemu (ker sem slaven v očeh GOSPODOVIH in Bog moj je postal moja moč),

49:6b.ISA.049.006 govori, pravim: Malo je, da si mi hlapec, da bi povzdignil rodove Jakobove ter nazaj pripeljal ohranjence Izraelove; tudi te postavim za luč poganskim narodom, da bodeš zveličanje moje prav do konca zemlje.

49:7b.ISA.049.007 Tako pravi GOSPOD, odrešenik Izraelov, Svetnik njegov, njemu, ki ga zaničuje vsakdo, ki je gnus narodov, hlapcu gospodovalcev: Kralji te bodo videli in spoštljivo vstali, knezi se bodo klanjali zaradi GOSPODA, ki je zvest, Svetnika Izraelovega, ki te je izvolil.

49:8b.ISA.049.008 Tako pravi GOSPOD: Ob času milosti sem te uslišal in v dan zveličanja sem ti pomagal; in stražil te bom in te dal v zavezo ljudstvu, da povzdigneš deželo, da v posest razdeliš opustošene dediščine,

49:9b.ISA.049.009 da porečeš jetnikom: Pojdite ven! njim, ki sede v teminah: Pridite na svetlo! Po potih se bodo pasli in po vseh golih hribih imeli svojo pašo.

49:10b.ISA.049.010 Lačni ne bodo, ne žejni, tudi zračna prikazen jih ne omami in solnce ne zadene; kajti njih milostnik jih bo vodil in poleg vrelcev vodá jih bo peljal.

49:11b.ISA.049.011 In vse svoje gore naredim, da bodo prelazne, in moje ceste se bodo z nasipom povišale.

49:12b.ISA.049.012 Glej, ti pridejo od daleč, in glej, ti od severa in od zahoda, in ti iz dežele Sinimcev.

49:13b.ISA.049.013 Prepevajte, nebesa, in raduj se, zemlja, in pojoč bobnite, gore! zakaj GOSPOD je potolažil ljudstvo svoje in se je usmilil siromakov svojih.

49:14b.ISA.049.014 A Sion je rekel: Jehova me je zapustil in Gospod me je pozabil.

49:15b.ISA.049.015 More li žena pozabiti dojenca svojega, da bi se ne usmilila sina telesa svojega? In ko bi tudi matere pozabile, jaz vendar ne pozabim tebe!

49:16b.ISA.049.016 Glej, na obe dlani sem si te vdolbel; zidovi tvoji so vedno pred mano.

49:17b.ISA.049.017 Hiteli bodo k tebi otroci tvoji; podiralci tvoji in opustoševalci tvoji odidejo iz tebe.

49:18b.ISA.049.018 Ozri se kroginkrog in glej: tisti vsi se zbirajo in prihajajo k tebi. Kakor res živim, govori GOSPOD, z vsemi tistimi se boš oblekla kakor z lepotičjem, obvezala si jih boš kakor nevesta.

49:19b.ISA.049.019 Zakaj, kar se tiče tvojih razvalin in podrtih mest tvojih in porušene dežele tvoje – sedaj bodeš res pretesna za prebivalce; in tisti, ki so te požirali, odidejo daleč.

49:20b.ISA.049.020 Še poreko, da boš slišala, otroci osamljenja tvojega: Pretesno mi je to mesto; naredi mi prostora, da morem prebivati!

49:21b.ISA.049.021 Tedaj porečeš v srcu svojem: Kdo mi je rodil tiste, ko sem bila brez otrok in nerodovitna, pregnana in sem se semtertja potikala? in kdo mi je vzredil téle? Glej, saj sem bila zapuščena samica, kje so bili tile?

49:22b.ISA.049.022 Tako pravi Gospod Jehova: Glej, proti narodom povzdignem roko svojo in proti ljudstvom postavim zastavo svojo, in prineso sinove tvoje v naročju in hčere tvoje bodo nosili sem na svojih ramah.

49:23b.ISA.049.023 In kralji bodo redniki tvoji in njih kneginje dojke tvoje; klanjali se ti bodo z obličjem do tal in prah tvojih nog bodo lizali. In spoznaš, da sem jaz GOSPOD: ne osramoté se, ki me čakajo.

49:24b.ISA.049.024 Se li more velikanu odvzeti plen? ali se morejo oteti, ki so ujeti po pravici?

49:25b.ISA.049.025 Res, tako pravi GOSPOD: Tudi jetniki velikanovi se mu vzamejo in plen siloviteža se otme; kajti jaz se bom boril zoper tiste, ki se s teboj bore, in otroke tvoje rešim jaz.In storim, da bodo zatiralci tvoji jedli lastno svoje meso, in kakor z vinom se bodo upijanjali s svojo krvjo; in spozna vse meso, da sem jaz GOSPOD zveličar tvoj in odrešenik tvoj, Mogočni Jakobov.

49:26b.ISA.049.026 In storim, da bodo zatiralci tvoji jedli lastno svoje meso, in kakor z vinom se bodo upijanjali s svojo krvjo; in spozna vse meso, da sem jaz GOSPOD zveličar tvoj in odrešenik tvoj, Mogočni Jakobov.

50

50:1b.ISA.050.001 Tako pravi GOSPOD: Kje je matere vaše ločitni list, s katerim sem jo odslovil? ali kdo je izmed upnikov mojih, ki sem mu vas prodal? Glejte, zaradi svojih krivic ste prodani in zaradi vaših prestopkov je odslovljena mati vaša.

50:2b.ISA.050.002 Zakaj ni bilo nikogar, ko sem prišel? ko sem klical, nihče ni odgovoril? Je li mar roka moja prekratka, da bi otela? ali pa ni v meni moči nobene za rešenje? Glej, s karanjem svojim posušam morje, reke izpreminjam v puščavo, da njih ribe gnijejo in mrjo od žeje, zato ker ni vode.

50:3b.ISA.050.003 Nebesa oblačim v črnino in raševino jim napravljam za odejo.

50:4b.ISA.050.004 Gospod Jehova mi je dal izurjen jezik, da znam o pravem času izreči besedo trudnemu. Zbuja me sleherno jutro, zbuja mi uho, da poslušam kakor učenec.

50:5b.ISA.050.005 Gospod Jehova mi je odprl uho, in jaz se nisem upiral, ne se umaknil.

50:6b.ISA.050.006 Život svoj sem izpostavil njim, ki so me bili, in lice svoje njim, ki so me tezali; obličja svojega nisem skril sramotenju in pljuvanju.

50:7b.ISA.050.007 Kajti Gospod Jehova mi pomaga, zato nisem bil osramočen; zatorej sem nastavil obličje svoje kakor pretrd kamen in vem, da ne pridem v sramoto.

50:8b.ISA.050.008 Blizu je on, ki me opravičuje; kdo se bo prepiral z menoj? Stopiva si nasproti! Kdo hoče poskusiti pravdo zoper mene? naj pride k meni!

50:9b.ISA.050.009 Glej, Gospod Jehova mi bo pomagal: kdo je, ki bi me obsodil? Glej, vsi skup se postarajo kakor sukno, molj jih pokonča.

50:10b.ISA.050.010 Kdo je med vami, ki se boji GOSPODA, ki posluša hlapca njegovega glas? Kdor hodi po temi, komur ni svetlobe, upaj v ime GOSPODOVO in opiraj se na Boga svojega!Glejte, vi vsi, ki vžigate ogenj, z ognjenimi strelami se oborožujete: pojdite v žar ognja svojega in v požare, ki ste jih zapalili. To se vam zgodi od moje roke, v bolesti boste ležali.

50:11b.ISA.050.011 Glejte, vi vsi, ki vžigate ogenj, z ognjenimi strelami se oborožujete: pojdite v žar ognja svojega in v požare, ki ste jih zapalili. To se vam zgodi od moje roke, v bolesti boste ležali.

51

51:1b.ISA.051.001 Poslušajte me vi, ki hodite za pravičnostjo, ki iščete GOSPODA! Glejte na skalo, iz katere ste izsekani, in v votlino jame, iz katere ste izkopani!

51:2b.ISA.051.002 Glejte na Abrahama, očeta svojega, in na Saro, ki vas je rodila: kajti poklical sem ga, ko je bil edinec, in sem ga blagoslovil in ga pomnožil.

51:3b.ISA.051.003 Zakaj GOSPOD je potolažil Sion, potolažil je vse razvaline njegove in je naredil puščavo njegovo kakor raj in samoto njegovo kakor vrt GOSPODOV; veselje in radost bo na njem, zahvala in psalmov glas.

51:4b.ISA.051.004 Poslušajte me, ljudstvo moje, in narod moj, obrnite ušesa v me! kajti postava pride od mene, in pravico svojo postavim ljudstvom za svetlobo.

51:5b.ISA.051.005 Blizu je pravičnost moja, izšlo je zveličanje moje, in roke moje bodo sodile ljudstva, v meni bodo imeli upanje otoki in čakali bodo rame moje.

51:6b.ISA.051.006 Povzdignite proti nebesom oči in glejte zemljo spodaj! zakaj nebesa izginejo kakor dim in zemlja se postara kakor obleka, in prebivalci njeni pomrjo enako. Ali zveličanje moje bode vekomaj in pravičnost moja se ne okruši.

51:7b.ISA.051.007 Poslušajte me vi, ki poznate pravičnost, ljudstvo, ki ima postavo mojo v srcu svojem: Ne bojte se zasramovanja smrtnega človeka in ne plašite se njih preklinjanja!

51:8b.ISA.051.008 Zakaj kakor sukno jih razje molj in kakor volno jih razgrize črvič; pravičnost moja pa bode vekomaj in zveličanje moje od roda do roda.

51:9b.ISA.051.009 Zbudi se, zbudi, obleci moč, o rama GOSPODOVA! Zbudi se kakor v starih časih, pri nekdanjih rodovih! Ali nisi ti tista, ki je razdrobila Egipt [Hebr. Rahab.], ki je presunila morskega velikana?

51:10b.ISA.051.010 Ali nisi ti tista, ki je posušila morje, velikega brezna vode, ki je naredila morske globočine za pot, po katerem naj preidejo odkupljeni?

51:11b.ISA.051.011 In odrešenci GOSPODOVI se vrnejo ter pridejo na Sion s petjem, in večna radost bode nad njih glavo; veselje in radost jih objame, a žalovanje in zdihovanje pobegne.

51:12b.ISA.051.012 Jaz, jaz sam sem tolažitelj vaš. Kdo si ti, da se bojiš človeka, ki umrje, in sina človekovega, ki izgine kakor seno?

51:13b.ISA.051.013 in da zabiš GOSPODA, stvarnika svojega, ki je razpel nebo in ustanovil zemljo, in si v strahu vedno, vsak dan, zaradi togote stiskalčeve, ko se pripravlja, da bi pogubil? In kje je togota stiskalčeva?

51:14b.ISA.051.014 Hitro bo izpeljan v prostost tisti, ki je sključen v okovih, in ne umre in ne pade v jamo, tudi ne bo pogrešal kruha svojega.

51:15b.ISA.051.015 Zakaj jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki razburjam morje, da bučé njegovi valovi; GOSPOD nad vojskami je ime njegovo.

51:16b.ISA.051.016 In položil sem besede svoje v usta tvoja in zakril sem te z roke svoje senco, da zgradim nebesa in ustanovim zemljo ter rečem Sionu: Ljudstvo si moje.

51:17b.ISA.051.017 Zbudi se, zbudi, vstani, jeruzalemska hči, ki si iz roke GOSPODOVE pila togote njegove čašo; kupo, čašo omotno si pila, izsrebala.

51:18b.ISA.051.018 Nikogar ni bilo, da bi jo bil vodil, izmed vseh otrok, ki jih je rodila, ne enega, ki bi jo bil prijel za roko, izmed vseh sinov, ki jih je vzredila.

51:19b.ISA.051.019 Tisto dvoje se ti je prigodilo, kdo bi te miloval? –: razdejanje in podrtje, lakota in meč. Kako naj te potolažim?

51:20b.ISA.051.020 Otroci tvoji so onemogli, leže po vseh ulicah in voglih kakor jelen v mreži; polni so togote GOSPODOVE, grožnje Boga tvojega.

51:21b.ISA.051.021 Zato čuj vendar, o ponižana in pijana, a ne vina:

51:22b.ISA.051.022 Tako govori Gospod tvoj, Jehova, in Bog tvoj, ki se poteguje za pravdo ljudstva svojega: Glej, iz roke tvoje jemljem čašo omotno, čašo togote svoje: ne boš je več pila.Ampak dam jo v roko njih, ki te ponižujejo, ki so govorili duši tvoji: Vrzi se na tla, da pojdemo čeznjo! In ti si naredila kakor tla hrbet svoj in kakor cesto čezenj gredočim.

51:23b.ISA.051.023 Ampak dam jo v roko njih, ki te ponižujejo, ki so govorili duši tvoji: Vrzi se na tla, da pojdemo čeznjo! In ti si naredila kakor tla hrbet svoj in kakor cesto čezenj gredočim.

52

52:1b.ISA.052.001 Zbudi se, zbudi, obleci moč svojo, o Sion; obleci oblačila dike svoje, o Jeruzalem, sveto mesto! Kajti odslej ne stopi več v te neobrezani in nečisti.

52:2b.ISA.052.002 Otresi si prah, vstani, sedi, Jeruzalem; reši se vezi vratu svojega, o ujeta hči sionska!

52:3b.ISA.052.003 Kajti tako pravi GOSPOD: Brez plačila ste bili prodani in brez denarja boste odkupljeni.

52:4b.ISA.052.004 Zakaj tako pravi Gospod Jehova: V Egipt doli je bilo šlo ljudstvo moje s početka, da bi tujčevalo tam, in Asirec ga je tlačil za nič.

52:5b.ISA.052.005 Sedaj pa, kaj mi je tukaj storiti? govori GOSPOD; kajti ljudstvo moje so na tuje vzeli brez plačila! gospodovalci njegovi ukajo, govori GOSPOD, in neprestano, ves dan je v zaničevanju ime moje.

52:6b.ISA.052.006 Zato bo ljudstvo moje spoznalo ime moje; zato spoznajo prav tisti dan, da sem jaz tisti, ki govori: Glej, tukaj sem!

52:7b.ISA.052.007 Kako lepe so na gorah noge blagovestnika, ki proglaša mir, oznanja blagovest o dobrem, proglaša zveličanje, ki govori Sionu: Bog tvoj kraljuje!

52:8b.ISA.052.008 Glas ogledovalcev tvojih! Povzdigujejo glas, skupaj veselo pojo, kajti vidijo iz oči v oči, da pelje GOSPOD nazaj Sion.

52:9b.ISA.052.009 Vdajte se radosti, skupaj pojte veselo, razvaline jeruzalemske! zakaj GOSPOD je potolažil ljudstvo svoje, odrešil Jeruzalem.

52:10b.ISA.052.010 Razgalil je GOSPOD svetosti svoje ramo pred očmi vseh narodov, in vsi kraji zemlje bodo videli našega Boga zveličanje. –

52:11b.ISA.052.011 Odstopite, odstopite, idite odondod, ničesar nečistega se ne doteknite! Pojdite izsredi njega, očistite se vi, ki nosite posode GOSPODOVE!

52:12b.ISA.052.012 Kajti ne odidete v naglici in ne boste hodili begoma; ker GOSPOD bo hodil pred vami in zadnja straža vam bode Bog Izraelov.

52:13b.ISA.052.013 Glej, hlapec moj bo modro ravnal; povzdigne se in vzviša, in visok bode silno.

52:14b.ISA.052.014 Kakor so o tebi osupnili mnogi (tako je bil obraz njegov spačen, bolj nego katerega moža, in podoba njegova bolj nego otrok človeških),tako pripravi v strmenje mnogo narodov; zaradi njega si kralji zatisnejo usta. Zakaj videli bodo, kar jim ni bilo povedano, in česar niso čuli, bodo razumeli.

52:15b.ISA.052.015 tako pripravi v strmenje mnogo narodov; zaradi njega si kralji zatisnejo usta. Zakaj videli bodo, kar jim ni bilo povedano, in česar niso čuli, bodo razumeli.

53

53:1b.ISA.053.001 Kdo je veroval oznanilu našemu in komu se je razodela rama GOSPODOVA?

53:2b.ISA.053.002 Kajti on je vzrastel kakor mladika pred njim in kakor korenina iz suhe zemlje. Ni imel podobe, ne lepote; in ko smo ga videli, ni imel mične zunanjosti, da bi si ga bili želeli.

53:3b.ISA.053.003 Zaničevan je bil in preziran med možmi, mož bolečin in izkušen v trpljenju, in kakor človek, pred katerim skrivajo obličje, je bil zaničevan, in nič ga nismo čislali.

53:4b.ISA.053.004 Zares, on je nosil bolezni naše in si je naložil bolečine naše; mi pa ga smo šteli za kaznjenega, ki ga je Bog udaril in ponižal.

53:5b.ISA.053.005 A on je bil ranjen zaradi naših prestopkov, je bil potrt zaradi naših krivic; kazen ga je zadela zaradi našega miru in rane njegove so bile nam v ozdravljenje.

53:6b.ISA.053.006 Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svoj pot; in GOSPOD mu je naložil nas vseh krivice.

53:7b.ISA.053.007 Mučili so ga, a ponižal se je in ni odprl ust svojih kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki molči pred strižci svojimi; in ni odprl svojih ust.

53:8b.ISA.053.008 Iz stiske in iz sodbe je bil vzet – a izmed njegovih vrstnikov kdo je pomislil, da je bil odrezan iz dežele živečih? zaradi prestopka ljudstva mojega ga je zadel udarec.

53:9b.ISA.053.009 In dali so mu grob pri brezbožnih, a pri bogatinu je bil po mučni smrti svoji, zato ker ni storil krivice in ni bilo zvijače v ustih njegovih.

53:10b.ISA.053.010 Ali GOSPOD ga je hotel streti, on ga je izročil trpljenju. Ko izvrši duša njegova daritev za greh, bo videl zarod, podaljšal dni svoje, in kar je GOSPODU po volji, bo uspevalo v roki njegovi.

53:11b.ISA.053.011 Od nadloge duše svoje bo videl sad in se sitil. S poznanjem svojim bo pravični hlapec moj mnoge storil pravične; in njih krivice bo naložil nase.Zato mu dam velike v delež in delil bo plen z mogočnimi; zato ker je žrtvoval dušo svojo v smrt in je bil grešnikom prištet; on je nesel greh mnogih in prosil za grešnike.

53:12b.ISA.053.012 Zato mu dam velike v delež in delil bo plen z mogočnimi; zato ker je žrtvoval dušo svojo v smrt in je bil grešnikom prištet; on je nesel greh mnogih in prosil za grešnike.

54

54:1b.ISA.054.001 Prepevaj, nerodovitna, ki nisi rodila; vdaj se radosti in glasno vpij, ki nisi trpela porodnih bolečin! zakaj več sinov bo imela zapuščena nego omožena, pravi GOSPOD.

54:2b.ISA.054.002 Razširi prostor šatora svojega in pregrinjala stanov tvojih naj raztegnejo, ne brani! Podaljšaj vrvi svoje in kole svoje pritrdi!

54:3b.ISA.054.003 Kajti na desno in na levo prodereš in seme tvoje podeduje narode in opustošena mesta napolni z ljudmi.

54:4b.ISA.054.004 Ne boj se, ker ne boš osramočena, in ne bodi oblita z nečastjo, ker ne prideš v sramoto; temuč sramoto mladosti svoje pozabiš in vdovstva svojega nečasti se ne boš več spominjala.

54:5b.ISA.054.005 Kajti soprog tvoj je on, ki te je ustvaril, GOSPOD nad vojskami je ime njegovo; in odrešenik tvoj je Svetnik Izraelov; Bog vse zemlje se bo imenoval.

54:6b.ISA.054.006 Zakaj kakor ženo zapuščeno, žalostno v srcu te pokliče GOSPOD, kakor ženo mladosti, ko je zavržena, pravi Bog tvoj.

54:7b.ISA.054.007 Za kratek trenotek sem te bil zapustil, ali zberem te z usmiljenjem velikim;

54:8b.ISA.054.008 v nekolikem srdu sem bil za trenotek skril obličje svoje pred teboj, ali v večni milosti se te usmilim, govori GOSPOD, odrešenik tvoj.

54:9b.ISA.054.009 Kajti kakor vode Noetove mi je to: kakor sem prisegel, da ne pridejo več vode Noetove na zemljo, tako sem prisegel, da se ne razsrdim zoper tebe in te ne pokaram.

54:10b.ISA.054.010 Kajti gore se bodo pač umeknile in hribi se genili, a milost moja se ne umakne od tebe in miru mojega zaveza se ne gane, govori GOSPOD, milostnik tvoj.

54:11b.ISA.054.011 O ubožica, ki te preganjajo nevihte, ki nimaš tolažbe! glej, jaz položim kamene tvoje v svinčeni sijajnik in v podstavo ti denem safire;

54:12b.ISA.054.012 in iz rubina naredim line tvoje in vrata tvoja iz ognjencev in vso mejo tvojo iz milovidnih kamenov.

54:13b.ISA.054.013 In vsi otroci tvoji bodo učenci GOSPODOVI in obilen mir bode otrokom tvojim.

54:14b.ISA.054.014 Po pravičnosti boš utrjena. Daleč se umakni bridkosti, ker se ti ni ničesar bati, in strahu, ker se ti ne bo bližal.

54:15b.ISA.054.015 Glej, čeprav se zbirajo zoper tebe, to ni od mene; kdor se zbira zoper tebe, pade ob tebi.

54:16b.ISA.054.016 Glej, jaz sem ustvaril kovača, ki piha v goreče oglje in nareja orodje za delo svoje; enako sem jaz ustvaril morilca, da pokončuje.Nobeno orodje, narejeno zoper tebe, ne bo imelo uspeha, in sleherni jezik, ki se postavi zoper tebe na sodbo, obsodiš. To je dediščina hlapcev GOSPODOVIH in njih pravičnost, ki prihaja od mene, govori GOSPOD.

54:17b.ISA.054.017 Nobeno orodje, narejeno zoper tebe, ne bo imelo uspeha, in sleherni jezik, ki se postavi zoper tebe na sodbo, obsodiš. To je dediščina hlapcev GOSPODOVIH in njih pravičnost, ki prihaja od mene, govori GOSPOD.

55

55:1b.ISA.055.001 Hej, vsi, katerikoli ste žejni, pridite k vodam, in kateri nimate denarja, pridite, kupite in jejte! Pridite, pravim, kupite brez denarja in brez plačila vina in mleka!

55:2b.ISA.055.002 Čemu trošite denar za to, kar ni kruh, in trud svoj za to, kar ne more nasititi? Poslušajte vendar mene in jejte, kar je dobro, in tolstino veselo uživaj duša vaša!

55:3b.ISA.055.003 Nagnite uho in pridite k meni, poslušajte, in duša vaša bo živela! In sklenem z vami zavezo večno: milosti Davidove, stanovitne.

55:4b.ISA.055.004 Glej, za pričo narodom sem ga postavil, za vojvodo in zapovednika narodom.

55:5b.ISA.055.005 Glej, rod, ki ga nisi spoznal, pokličeš, in rodovi, ki te niso spoznali, priteko k tebi, zaradi GOSPODA, Boga tvojega, in zavoljo Svetnika Izraelovega, ker te je oslavil.

55:6b.ISA.055.006 Iščite GOSPODA, dokler ga morete najti, kličite ga, dokler je blizu!

55:7b.ISA.055.007 Zapusti naj brezbožnik pot svoj in mož krivični misli svoje in povrni se h GOSPODU, in usmilil se ga bo, in k Bogu našemu, ker je bogat v odpuščanju.

55:8b.ISA.055.008 Kajti misli moje niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja pota, pravi GOSPOD.

55:9b.ISA.055.009 Marveč kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.

55:10b.ISA.055.010 Kajti kakor pada dež ali sneg z neba in se ne vrača tja, temuč napaja zemljo ter jo dela rodovitno, da iz nje raste, da daje seme sejalcu in lačnemu kruh:

55:11b.ISA.055.011 tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.

55:12b.ISA.055.012 Zakaj z radostjo izidete in z mirom vas bodo spremljali; gore in hribi zaženo pred vami radostno vpitje in vsa drevesa poljska bodo z rokami ploskala.Namesto grmovja zrastejo ciprese, namesto koprive vstane mirta: in bode GOSPODU v slavno ime, v znamenje večno, ki se ne iztrebi.

55:13b.ISA.055.013 Namesto grmovja zrastejo ciprese, namesto koprive vstane mirta: in bode GOSPODU v slavno ime, v znamenje večno, ki se ne iztrebi.

56

56:1b.ISA.056.001 Tako pravi GOSPOD: Pazite na pravico in strezite pravičnosti! kajti skoraj pride zveličanje moje in pravičnost moja se razodene.

56:2b.ISA.056.002 Blagor človeku, ki dela to, in sinu človekovemu, ki se trdno drži tega: ki hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in varuje roko svojo, da bi ne storil nič zlega.

56:3b.ISA.056.003 Inozemec pa, ki se je pridružil GOSPODU, naj ne govori, rekoč: GOSPOD me gotovo loči od svojega ljudstva; in skopljenec ne govóri: Glej, jaz sem suho drevo.

56:4b.ISA.056.004 Zakaj tako govori GOSPOD o skopljencih, ki spoštujejo sobote moje in volijo to, kar mene veseli, in trdno drže zavezo mojo:

56:5b.ISA.056.005 njim dam v hiši svoji in sredi zidov svojih prostora in ime boljše mimo sinov in hčer; ime večno jim dam, ki se ne iztrebi.

56:6b.ISA.056.006 Inozemce pa, ki so se pridružili GOSPODU, da mu strežejo in da ljubijo ime GOSPODOVO, da mu bodo hlapci: kdorkoli hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in kateri trdno drže zavezo mojo,

56:7b.ISA.056.007 nje tudi pripeljem h gori svetosti svoje in jih razveselim v molitveni hiši svoji, njih žgalne in klalne daritve bodo prijetne na oltarju mojem. Kajti hiša moja se bo imenovala dom molitve vsem ljudstvom.

56:8b.ISA.056.008 Gospod Jehova, ki zbira razkropljence Izraelove, govori: Še druge bom zbral k njemu, k zbranim njegovim.

56:9b.ISA.056.009 Vse živali poljske, pridite jest, vsa živad v gozdu!

56:10b.ISA.056.010 Njegovi čuvaji so slepi, vsi so brez spoznanja; kolikor jih je, so nemi psi, ki ne morejo lajati; sanjajoč ležé, ljubijo spanje.

56:11b.ISA.056.011 In tisti psi so požrešni, ne vedo, kdaj so siti; in to so pastirji! Niso zmožni kaj razumeti, vsi se obračajo na svojo pot, vsak se žene za svojim dobičkom od vseh strani:„Pridite, vina vzamem, in izpirali si bomo grlo s pijačo opojno; in jutrišnji dan bodi današnjemu podoben in še veliko boljši!“

56:12b.ISA.056.012 „Pridite, vina vzamem, in izpirali si bomo grlo s pijačo opojno; in jutrišnji dan bodi današnjemu podoben in še veliko boljši!“

57

57:1b.ISA.057.001 Pravični gine, a nihče ne premisli v srcu, in z milostjo obdarovane pobira smrt, a nihče se ne zmeni, da se izpred nesreče pobira pravični.

57:2b.ISA.057.002 V pokoj gre pravični; počivajo na ležiščih svojih, katerikoli hodijo v poštenosti svoji.

57:3b.ISA.057.003 Vi pa, približajte se, vražarice otroci, prešeštnika in nečistnice zarod!

57:4b.ISA.057.004 Zoper koga se razveseljujete? komu se režite in kažete jezik? Ali niste rojeni v grehu, niste li seme lažnivo,

57:5b.ISA.057.005 ki se razvnemate za malike pod slehernim drevesom zelenečim, ki koljete otročiče po dolinah, pod skalnimi razpokami?

57:6b.ISA.057.006 Med gladkimi kameni v potoku je tvoj del, nečistnica; oni, oni so delež tvoj; tudi njim si izlivala pitno daritev, darovala jedilno daritev. Ali naj se za to potolažim?

57:7b.ISA.057.007 Na visoki, vzvišeni gori si napravila ležišče svoje; tudi si hodila tja gori opravljat daritev.

57:8b.ISA.057.008 In za vrati in za podbojem si postavila spomenik svoj. Kajti izneverila si se meni in si šla gori razkrit se, razširila si ležišče svoje in izgovorila sebi plačilo od njih; rada si se družila ž njimi, ozirala se po njih migljaju.

57:9b.ISA.057.009 In hodila si h kralju z oljem in mnogo si rabila dišeča mazila, in pošiljala si poslance svoje daleč in se poniževala prav do pekla.

57:10b.ISA.057.010 Na svojih mnogih potih si bila trudna, a nisi rekla: Zaman je! Poživila se je moč tvoja, zato nisi opešala.

57:11b.ISA.057.011 In koga si se plašila in bala, da si se lagala in se nisi spominjala mene, ne premislila tega v srcu? Nisem li jaz molčal, in to od nekdaj? in mene se nisi bala.

57:12b.ISA.057.012 Jaz razglasim pravičnost tvojo in dela tvoja, nič ti ne bodo koristila.

57:13b.ISA.057.013 Ko boš vpila, naj te rešijo zbrani maliki tvoji! toda nje vse pobere veter, sapa jih odnese. Kdor pa se zateka k meni, dobi deželo v last in podeduje goro svetosti moje.

57:14b.ISA.057.014 In govorili bodo: Nasipajte, nasipajte, napravite pot, odpravite vsako spotiko s pota ljudstva mojega!

57:15b.ISA.057.015 Zakaj tako pravi Visoki in Vzvišeni, ki prebiva v večnosti in ki mu je ime Sveti: Na višavi in v svetišču prebivam, tudi ž njim, ki je potrtega in ponižanega duha, da oživim duha ponižanih in oživim srce potrtih.

57:16b.ISA.057.016 Kajti vekomaj se ne bom prepiral in brezkončno se ne srdil, ker bi njih duh onemogel pred obličjem mojim in duše, ki jih sem jaz ustvaril.

57:17b.ISA.057.017 Zaradi krivične dobičkoželjnosti njegove sem se razsrdil in ga udaril, skril sem se in se srdil; on pa se je tem bolj odvrnil po srca svojega potu.

57:18b.ISA.057.018 Pota njegova vidim, ali ozdravim ga; in vodil ga bom in dajal tolažbe njemu in žalujočim njegovim.

57:19b.ISA.057.019 Ustvarjam sad ustnic: Mir, mir njemu, ki je daleč, in njemu, ki je blizu, pravi GOSPOD; in hočem ga ozdraviti.

57:20b.ISA.057.020 Brezbožni pa so kakor morje razdraženo: mirovati ne more in vode njegove izmetavajo blato in nesnago.Ni ga miru, pravi Bog moj, brezbožnim.

57:21b.ISA.057.021 Ni ga miru, pravi Bog moj, brezbožnim.

58

58:1b.ISA.058.001 Vpij iz vsega grla, ne prenehaj! kakor tromba povzdigni glas svoj in oznanjaj ljudstvu mojemu njih pregreho in hiši Jakobovi njih grehe!

58:2b.ISA.058.002 Iščejo me pač vsak dan in žele znati pota moja kakor narod, ki streže pravičnosti in ni zapustil pravice Boga svojega; vprašujejo me po pravičnih naredbah, žele, da bi se jim Bog približal.

58:3b.ISA.058.003 „Zakaj se postimo, in ti ne vidiš? ponižujemo dušo svojo, in se ne zmeniš za to?“ Glejte, tisti dan, ko se postite, iščete, kar vam je v veselje, in pritiskate vse delavce svoje.

58:4b.ISA.058.004 Glejte, postite se, da bi se pravdali in prepirali in da bi tepli s krivično pestjo. Ne postite se dandanašnji, da bi se slišal glas vaš na višavi.

58:5b.ISA.058.005 Ali je tak post, kakršnega volim? dan, ko človek muči dušo svojo? Pripogibati kakor bičje glavo svojo in postlati si ležišče z raševnikom in pepelom: ali boš to imenoval post in dan po volji GOSPODU?

58:6b.ISA.058.006 Ali ni to post, kakršnega volim: da razrešite krivičnosti spone, da snamete sužnji jarem ter oprostite tlačene in razbijete sleherni jarem?

58:7b.ISA.058.007 Ne li, da deliš lačnemu kruh svoj in da siromake izgnane pripelješ domov? ko vidiš nagega, da ga pokriješ, in se ne skrivaš pred sorodnim mesom svojim?

58:8b.ISA.058.008 Tedaj napoči kakor zarja svetloba tvoja in zdajci zacvete zdravje tvoje, in pred teboj pojde pravičnost tvoja, slava GOSPODOVA bode zadnja straža tvoja.

58:9b.ISA.058.009 Tedaj boš klical, in GOSPOD te usliši, vpil boš, in odgovori ti: Glej, tu sem! Ako odpraviš izmed sebe jarem, iztezanje prsta v zasmeh in ničemurno govorjenje,

58:10b.ISA.058.010 podeliš pa gladnemu iz srca svojega in nasitiš dušo potrto: tedaj prisije v temi svetloba tvoja in temina tvoja postane kakor poldan.

58:11b.ISA.058.011 In GOSPOD te bo vodil vedno in v najhujši suši ti bo sitil srce in kosti tvoje naredil čile; in bodeš kakor namočen vrt in kakor vrelec vodá, ki se nikdar ne posuše.

58:12b.ISA.058.012 In kateri so od tebe, sezidajo stare razvaline: podstave prejšnjih rodov postaviš zopet, in imenoval se boš Zagrajevalec vrzeli, Popravljalec cest v prebivanje.

58:13b.ISA.058.013 Če obrneš od sobote nogo svojo, da ne boš delal, kar te veseli, v sveti dan moj, in boš soboto imenoval naslado, sveti dan GOSPODOV častitljiv, in če ga boš častil, ne hodeč po svojih potih, ne delajoč, kar te veseli, in ne govoreč praznih besed:tedaj se boš razveseljeval v GOSPODU, in dam ti, da boš jezdil po višinah zemlje, in storim, da boš užival dediščino Jakoba, očeta svojega; zakaj usta GOSPODOVA so govorila.

58:14b.ISA.058.014 tedaj se boš razveseljeval v GOSPODU, in dam ti, da boš jezdil po višinah zemlje, in storim, da boš užival dediščino Jakoba, očeta svojega; zakaj usta GOSPODOVA so govorila.

59

59:1b.ISA.059.001 Glejte, ni prekratka roka GOSPODOVA, da ne more rešiti, tudi uho njegovo ni gluho, da ne more slišati;

59:2b.ISA.059.002 ali krivice vaše so postale pregrada med vami in Bogom vašim, in grehi vaši so zagrnili obličje njegovo pred vami, da ne sliši.

59:3b.ISA.059.003 Zakaj roke vaše so oskrunjene s krvjo in prsti vaši s krivico, ustne vaše govore laži, jezik vaš golči krivičnost.

59:4b.ISA.059.004 Nihče ne kliče po pravičnosti in nihče se ne poteguje za pravdo v resnici; stavijo up na ničemurnost in govore laž, spočenjajo nadlogo in rode zlobo.

59:5b.ISA.059.005 Jajca modrasova vale in pajčevine tko; kdor jé njih jajca, umre, in če se katero stare, skoči iz njega gad.

59:6b.ISA.059.006 Njih tkanina ni za obleko in ni se mogoče odevati ž njih izdelki: njih dejanja so dejanja krivična in delo silovitosti je v njih rokah.

59:7b.ISA.059.007 Njih noge teko k hudemu in hite prelivat kri nedolžno; njih misli se pečajo z zlobo; razdevanje in podiranje je na njih cestah.

59:8b.ISA.059.008 Pota miru ne poznajo in nobene pravice ni po njih sledovih; steze svoje si kvarijo: kdorkoli stopi na katero izmed njih, nima miru.

59:9b.ISA.059.009 Zato je daleč od nas pravica in pravičnost ne prihaja do nas. Čakamo svetlobe, a glej: le tema! čakamo jasnega svita, a hodimo po črni temini!

59:10b.ISA.059.010 Kakor slepci otipavamo steno, tavamo kakor brez oči; zadevamo se prav opoldne kakor ob mraku; med zdravimi smo kakor mrtvi.

59:11b.ISA.059.011 Renčimo vsi kakor medvedje, žalostno grulimo kakor golobje. Čakamo pravice, ali ni je, rešenja, a daleč je od nas.

59:12b.ISA.059.012 Kajti pomnožile so se pregrehe naše pred teboj in grehi naši pričajo zoper nas; zakaj pregreh svojih smo si v svesti in krivice svoje poznamo:

59:13b.ISA.059.013 da odpadamo od GOSPODA in ga tajimo in se obračamo, da ne bi šli za Bogom svojim; zatiranje govorimo in odpad, sprejemamo v se besede lažnive in jih iz srca govorimo.

59:14b.ISA.059.014 Tako je odvrnjena pravica, in pravičnost stoji oddaleč; zakaj resnica je padla na ulicah in poštenost ne more vstopiti.

59:15b.ISA.059.015 In resnica je redka reč, in kdor se ogiblje hudega, je drugim v plen. To je videl GOSPOD, in hudo je bilo v očeh njegovih, da ni nikake pravice.

59:16b.ISA.059.016 In videl je, da ni nobenega moža, in se je zavzel, da ni nobenega posrednika. Zato mu je rešitev napravila rama njegova, in pravičnost njegova, ta ga je podpirala.

59:17b.ISA.059.017 In oblekel je pravičnost kakor oklep in dejal si čelado zveličanja na glavo; oblekel je, pravim, maščevanja oblačilo in ogrnil se je z gorečnostjo kakor s plaščem.

59:18b.ISA.059.018 Prav po dejanjih, prav po njih bo povračal, togoto nasprotnikom svojim, kazen sovražnikom svojim; še otokom bo plačal povračilo.

59:19b.ISA.059.019 In bali se bodo od zahoda imena GOSPODOVEGA in slave njegove od solnčnega vzhoda. Ko se kakor reka privali sovražnik, ga dih GOSPODOV zapodi v beg.

59:20b.ISA.059.020 In Sionu pride odrešenik in njim, ki se odvračajo od pregrehe v Jakobu, govori GOSPOD.Jaz pa – to je moja zaveza ž njimi, pravi GOSPOD: Duh moj, ki je nad teboj, in besede moje, ki sem jih položil v usta tvoja, se ne umaknejo iz tvojih ust, ne iz zaroda tvojega ust, ne iz ust potomcev tvojega zaroda, pravi GOSPOD, od tega časa vekomaj.

59:21b.ISA.059.021 Jaz pa – to je moja zaveza ž njimi, pravi GOSPOD: Duh moj, ki je nad teboj, in besede moje, ki sem jih položil v usta tvoja, se ne umaknejo iz tvojih ust, ne iz zaroda tvojega ust, ne iz ust potomcev tvojega zaroda, pravi GOSPOD, od tega časa vekomaj.

60

60:1b.ISA.060.001 Vstani, svéti se, hči sionska! zakaj svetloba tvoja je prišla in slava GOSPODOVA je zasijala nad teboj.

60:2b.ISA.060.002 Kajti glej, tema pokriva zemljo in mrak narode; a nad teboj zasije GOSPOD in slava njegova bode očitna nad teboj.

60:3b.ISA.060.003 In pridejo narodi k svetlobi tvoji in kralji k svitu, ki ti sije.

60:4b.ISA.060.004 Povzdigni oči kroginkrog in poglej: vsi oni se zbirajo in prihajajo k tebi; sinovi tvoji gredo iz daljave in hčere tvoje prinašajo v naročju.

60:5b.ISA.060.005 Tedaj boš videla in od veselja sijala, in srce ti bo močno utripalo in se širilo; zakaj obilnost morja se obrne do tebe, bogastvo narodov dospe k tebi.

60:6b.ISA.060.006 Velblodov roj te pokrije, dromedarji iz Madiana in Efe; vsi pridejo iz Sabe, zlata prineso in kadila in veselo bodo oznanjali slavna dela GOSPODOVA.

60:7b.ISA.060.007 Vse črede kedarske se bodo zbirale k tebi; ovni nebajotski ti bodo stregli; prišli bodo na moj oltar v blagougodje meni; in okrasil bom hišo dike svoje. –

60:8b.ISA.060.008 Kdo so oni, ki se zletavajo kakor gost oblak in kakor golobje k linam svojim?

60:9b.ISA.060.009 Kajti mene bodo čakali otoki in tarsiške ladje najprej, da pripeljejo sinove tvoje iz daljave, srebro in zlato svoje s seboj, za ime GOSPODA, Boga tvojega, in za Svetnika Izraelovega, ker te je odičil.

60:10b.ISA.060.010 In zidali bodo tujci zidove tvoje in njih kralji ti bodo stregli; zakaj v srdu svojem sem te udaril, a v blagovoljnosti svoji sem se te usmilil.

60:11b.ISA.060.011 In vrata tvoja bodo odprta neprestano, noč in dan se ne zapro, da pripeljejo k tebi bogastvo narodov ob spremstvu njih kraljev.

60:12b.ISA.060.012 Kajti tisti narod in tisto kraljestvo, ki ti ne bo služilo, pogine, in ti narodi se popolnoma pokončajo.

60:13b.ISA.060.013 Slava libanonska dojde k tebi, ciprese, platane in zelenike skupno, dičit mesto svetišča mojega; in oslavim nog svojih mesto.

60:14b.ISA.060.014 In pripognjeni pridejo k tebi sinovi tlačiteljev tvojih, in priklonijo se pred stopali nog tvojih vsi zaničevalci tvoji, in imenovali te bodo Mesto GOSPODOVO, Sion Svetnika Izraelovega.

60:15b.ISA.060.015 V odmeno, da si bila zapuščena in sovražena, da ni šel nihče skozi te, te napravim v lepoto večno, v veselje od roda do roda.

60:16b.ISA.060.016 Sesala boš tudi mleko narodov in prsi kraljev boš sesala, in spoznaš, da sem jaz, GOSPOD, tvoj Zveličar in jaz, Mogočni Jakobov, tvoj Odrešenik.

60:17b.ISA.060.017 Namesto brona prinesem zlata in namesto železa pripeljem srebra in namesto lesa brona in železa namesto kamenja. In postavim ti za oblastvo mir in za upravništvo pravičnost.

60:18b.ISA.060.018 Več ne bode slišati o silovitosti v deželi tvoji, o pustošenju in podiranju po pokrajinah tvojih; temuč imenovala boš obzidje svoje Zveličanje in vrata svoja Hvalo.

60:19b.ISA.060.019 Ne bode ti več solnce za svetlobo po dnevi in za svit nočni ti ne bo svetil mesec, marveč GOSPOD ti bode svetloba večna in Bog tvoj tebi za diko.

60:20b.ISA.060.020 Ne zajde več solnce tvoje in mesec tvoj se ne skrije, zakaj GOSPOD ti bode svetloba večna. In konec bode žalovanja tvojega dnevom.

60:21b.ISA.060.021 In ljudstvo tvoje – vsi bodo pravični, za vekomaj bodo podedovali deželo, kakor mladika, ki sem jo zasadil, rok mojih delo, meni v poveličanje.Iz najmanjšega jih bode tisoč, iz šibkega mogočen narod. Jaz GOSPOD pospešim to ob svojem času.

60:22b.ISA.060.022 Iz najmanjšega jih bode tisoč, iz šibkega mogočen narod. Jaz GOSPOD pospešim to ob svojem času.

61

61:1b.ISA.061.001 Duh Gospoda Jehove je nad mano, zato ker me je GOSPOD pomazilil, da naj oznanjam blagovestje krotkim; poslal me je obvezovat potrte v srcu, oznanjat svobodo jetnikom in zaprtim, da se jim odpira ječa;

61:2b.ISA.061.002 da oklicujem milostno leto GOSPODOVO in dan maščevanja Boga našega, da tolažim vse žalujoče,

61:3b.ISA.061.003 da poskrbim za žalujoče na Sionu in jim dam diko namesto pepela, olje veselja namesto žalosti, hvalni plašč namesto duha obupnega; da bi se imenovali hrasti pravičnosti, sadež GOSPODOV, njemu v poveličanje.

61:4b.ISA.061.004 In pozidajo stare razvaline in postavijo, kar je bilo v nekdanjih časih porušeno, ter obnove zapuščena mesta, pustišča mnogih rodov.

61:5b.ISA.061.005 In tujci bodo stali in pasli črede vaše in inozemci bodo oratarji in vinogradniki vaši.

61:6b.ISA.061.006 Vi pa se boste imenovali duhovniki GOSPODOVI, strežaje Boga našega vas bodo zvali. Uživali boste bogastvo narodov in ž njih slavo se ponašali.

61:7b.ISA.061.007 Za svojo sramoto dobite dvojno; in namesto nečasti se bodo veselili svojega deleža; kajti dobodo v svoji deželi dvojno posest in veselje bodo imeli večno.

61:8b.ISA.061.008 Zakaj jaz, GOSPOD, ljubim pravico, sovražim zlobno plenjenje; in dam jim njih povračilo v resnici in večno zavezo sklenem ž njimi.

61:9b.ISA.061.009 In znano bode med poganskimi narodi njih seme in njih rojenci med ljudstvi: vsi, ki jih bodo videli, pripoznajo, da so seme, ki ga je blagoslovil GOSPOD.

61:10b.ISA.061.010 Veselil se bom, veselil v GOSPODU, raduje se naj duša moja v Bogu svojem! Kajti odel me je z obleko zveličanja, s plaščem pravičnosti me ogrnil, kakor se ženin po duhovniško pokriva z vencem in kakor se nevesta diči z dragotinami svojimi.Kakor namreč zemlja rodi svoje rastline in kakor vrt poganja setev svojo, tako stori Gospod Jehova, da bo rasla pravičnost in hvala pred vsemi narodi.

61:11b.ISA.061.011 Kakor namreč zemlja rodi svoje rastline in kakor vrt poganja setev svojo, tako stori Gospod Jehova, da bo rasla pravičnost in hvala pred vsemi narodi.

62

62:1b.ISA.062.001 Zavoljo Siona ne bom molčal in zaradi Jeruzalema ne bom miroval, dokler ne vzide kakor svit pravičnost njegova in zveličanje njegovo ne zagorí kakor plamenica.

62:2b.ISA.062.002 In narodi bodo videli pravičnost tvojo in vsi kralji slavo tvojo, in imenovali te bodo z novim imenom, katero izreko usta GOSPODOVA.

62:3b.ISA.062.003 In prekrasen venec bodeš v roki GOSPODOVI in kraljevo naglavje v roki Boga svojega.

62:4b.ISA.062.004 Ne bodo ti več rekli: Zapuščenka! in deželi tvoji ne bodo več pravili Puščava, marveč imenovali te bodo: Hefziba [T. j. Radost moja v njej.] in deželo tvojo: Beula [T. j. Omoženka.]; zakaj GOSPOD se bo radoval v tebi in dežela tvoja bo omožena.

62:5b.ISA.062.005 Kajti kakor se poroči mladenič z devico, se poroče s teboj sinovi tvoji, in kakor se ženin veseli neveste, se bo veselil tebe Bog tvoj.

62:6b.ISA.062.006 Na zidove tvoje, o Jeruzalem, sem postavil čuvaje; ves dan in vso noč ne bodo za trenotek molčali. Vi, ki spominjate GOSPODA, ne privoščite si pokoja

62:7b.ISA.062.007 in ne dajajte Mu pokoja, dokler ne utrdi Jeruzalema in dokler ga ne napravi v hvalo na zemlji.

62:8b.ISA.062.008 Prisegel je GOSPOD pri desnici svoji in pri rami moči svoje: Ne dam več žita tvojega za jed sovražnikom tvojim in inozemci ne bodo pili vina tvojega, za katero si se trudil!

62:9b.ISA.062.009 Temuč kateri spravljajo žito, ga bodo jedli in hvalili GOSPODA, in kateri zbirajo vino, ga bodo pili v vežah svetišča mojega.

62:10b.ISA.062.010 Idite, idite skozi vrata! Pripravljajte ljudstvu pot! Nasipajte, nasipajte cesto, odpravljajte kamenje! Visoko povzdignite zastavo ljudstvom!

62:11b.ISA.062.011 Glej, GOSPOD je razglasil prav do kraja zemlje: Povejte hčeri sionski: Glej, rešenje tvoje se bliža! glej, plačilo njegovo je pri njem in povračilo njegovo pred njim!In imenovali jih bodo Sveto ljudstvo, Rešence GOSPODOVE; in tebe bodo imenovali Mesto, ki po njem vsi vprašujejo, ki ne bo več zapuščeno.

62:12b.ISA.062.012 In imenovali jih bodo Sveto ljudstvo, Rešence GOSPODOVE; in tebe bodo imenovali Mesto, ki po njem vsi vprašujejo, ki ne bo več zapuščeno.

63

63:1b.ISA.063.001 Kdo je ta, ki prihaja od Edoma, v rdeče pobarvani obleki iz Bozre? Krasen je v svoji obleki, ponosno stopa v obili moči svoji! – Jaz sem, ki govorim v pravičnosti, premogočen za rešenje. –

63:2b.ISA.063.002 Zakaj si rdeč po obleki in oblačila tvoja kakor njega, ki tlači v tlačilnici? –

63:3b.ISA.063.003 Tlačil sem v tlačilnici sam, in izmed ljudstev ni bilo nikogar z menoj; zatorej sem jih teptal v jezi svoji in jih gazil v togoti svoji, da se je ž njih životnim sokom oškropila obleka moja in sem si vsa oblačila omadeževal.

63:4b.ISA.063.004 Zakaj dan maščevanja je bil v srcu mojem in moje leto odrešenja je prišlo.

63:5b.ISA.063.005 In oziral sem se, a ni bilo nobenega pomočnika, in strmel sem, da ni nikogar, ki bi podpiral. Tedaj mi je rešenje prinesla rama moja, in togota moja, ta me je podpirala.

63:6b.ISA.063.006 In teptal sem ljudstva v jezi svoji in sem jih upijanil v togoti svoji, in njih životni sok sem izlil na tla.

63:7b.ISA.063.007 Milosti GOSPODOVIH se bom hvalno spominjal, slavnih del GOSPODOVIH, po vsem, kar nam je podelil GOSPOD, in obilne dobrote hiši Izraelovi, ki jim jo je izkazal po usmiljenju svojem in po obilosti milosti svojih.

63:8b.ISA.063.008 Kajti rekel je: Res, ljudstvo moje so, sinovi, ki ne bodo ravnali lažnivo. Torej jim je bil rešitelj.

63:9b.ISA.063.009 V vsej njih stiski je bil sam stiskan, in angel obličja njegovega jih je reševal. V svoji ljubezni in usmiljenosti jih je odkupil sam in dvignil jih je nase ter jih nosil vse dni nekdanje.

63:10b.ISA.063.010 Ali oni so se uprli in žalili duha svetosti njegove; zato se jim je izpremenil v sovražnika, sam se je boril proti njim.

63:11b.ISA.063.011 Tedaj se je spominjalo ljudstvo njegovo dni nekdanjih, dni Mojzesovih: Kje je, ki jih je izpeljal z morja s pastirji črede svoje vred? Kje je, ki je mednje dal duha svetosti svoje?

63:12b.ISA.063.012 ki jih je spremljal Mojzesu na desnici z veličastno ramo svojo? ki je razklal vode pred njimi, da bi si napravil ime večno?

63:13b.ISA.063.013 ki jih je vodil skozi globočine kakor konja po puščavi, da se niso spoteknili?

63:14b.ISA.063.014 Kakor žival stopa nazaj v dolino, jih je peljal duh GOSPODOV v pokoj: tako si vodil ljudstvo svoje, da si napraviš ime veličastno.

63:15b.ISA.063.015 Ozri se iz nebes in poglej iz prebivališča svetosti in veličasti svoje! kje je gorečnost tvoja in kje mogočna dela tvoja? Nagib svojega srca in svojo usmiljenost zadržuješ meni.

63:16b.ISA.063.016 Saj ti si oče naš; kajti Abraham ne ve za nas in Izrael nas ne pozna, ti, o GOSPOD, si oče naš; odrešenik naš od vekomaj ti je ime.

63:17b.ISA.063.017 Zakaj pripuščaš, o GOSPOD, da zahajamo od potov tvojih, zakaj si nam zakrknil srce, da se te ne bojimo? Vrni se k nam zaradi hlapcev svojih, zavoljo rodov dediščine svoje!

63:18b.ISA.063.018 Le malo časa jo je imelo v posesti ljudstvo svetosti tvoje: sovražniki naši so razteptali svetišče tvoje.Postali smo kakor tisti, ki jim nikoli nisi gospodoval, ki se niso imenovali po tvojem imenu!

63:19b.ISA.063.019 Postali smo kakor tisti, ki jim nikoli nisi gospodoval, ki se niso imenovali po tvojem imenu!

64

64:1b.ISA.064.001 O da bi predrl nebesa in prišel doli, da bi se od obličja tvojega raztopile gore

64:2b.ISA.064.002 (kakor ogenj požiga protje in voda vre od ognja), da oznaniš ime svoje nasprotnikom svojim, da bi strepetali narodi pred obličjem tvojim,

64:3b.ISA.064.003 s tem, da delaš strahovite reči, ki jih nismo pričakovali; o da stopiš doli, da bi se od obličja tvojega raztopile gore!

64:4b.ISA.064.004 Zakaj od veka se ni slišalo, nikdar niso čula ušesa, tudi oko ni videlo Boga razen tebe, ki bi toliko delal za njega, ki ga čaka.

64:5b.ISA.064.005 Naproti prihajaš njemu, ki se veseli pravičnosti in ji streže, njim, ki se spominjajo tebe na potih svojih. Glej, ti si se srdil, in mi smo grešili; v tem smo že dolgo časa, bomo li rešeni?

64:6b.ISA.064.006 In vsi vkup smo postali kakor neznažnik in vse pravičnosti naše so kakor umazana cunja; in venemo kakor listje, kolikorkoli nas je in krivice naše nas odnašajo kakor veter.

64:7b.ISA.064.007 In ni ga, ki bi klical ime tvoje, ki bi se zbudil, da se poprime tebe; kajti skril si obličje svoje pred nami in nas izročil oblasti krivic naših.

64:8b.ISA.064.008 Ali sedaj, o GOSPOD, ti si oče naš; mi smo glina, ti pa si nam lončar, in vsi smo tvoje roke delo.

64:9b.ISA.064.009 Ne togóti se, o GOSPOD, presilno in ne spominjaj se vekomaj krivice! Glej, ozri se na nas, prosimo, mi vsi smo ljudstvo tvoje.

64:10b.ISA.064.010 Mesta svetosti tvoje so puščava, Sion je puščava, Jeruzalem je pustinja.

64:11b.ISA.064.011 Sveta in prekrasna hiša naša, ki so te v njej hvalili očetje naši, je požgana z ognjem in vse, kar nam je bilo dragoceno, je v razvalinah.Hočeš li, o GOSPOD, ob toliki revi v sebi zadržavati usmiljenje, boš li molčal in nas tepel presilno?

64:12b.ISA.064.012 Hočeš li, o GOSPOD, ob toliki revi v sebi zadržavati usmiljenje, boš li molčal in nas tepel presilno?

65

65:1b.ISA.065.001 Dal sem se iskati njim, ki niso po meni vpraševali; dal sem se najti njim, ki me niso iskali. Narodu, ki se ni imenoval po mojem imenu, sem rekel: Tu sem, tu sem!

65:2b.ISA.065.002 Iztezal sem roke svoje ves dan k ljudstvu upornemu, ki hodijo po svojih mislih, po potu, ki ni dober,

65:3b.ISA.065.003 k ljudstvu, ki me vedno dražijo v lice s tem, da darujejo po vrtih in žgo kadilo na opeki,

65:4b.ISA.065.004 ki sede med grobovi in prenočujejo v skritih krajih, ki jedo meso svinjsko in imajo juho od gnusnega mesa v posodah svojih,

65:5b.ISA.065.005 ki govore: Ostani zase, meni se ne približaj, ker svetejši sem od tebe: ti so dim v mojem nosu, ogenj, goreč ves dan.

65:6b.ISA.065.006 Glej, pisano je to pred menoj. Ne bom molčal, ako ne povrnem; da, povrnem njim v nedrje

65:7b.ISA.065.007 krivice vaše in očetov vaših krivice vkup, pravi GOSPOD, ki so kadilo žgali na gorah in me sramotili na gričih; zatorej odmerim najprej njih plačilo njim v nedrje.

65:8b.ISA.065.008 Tako pravi GOSPOD: Kakor se reče o grozdu, če je soka v njem: Ne pogúbi ga, ker je blagoslov v njem: tako hočem storiti zaradi hlapcev svojih, da ne pogubim vsega ljudstva.

65:9b.ISA.065.009 In storim, da pride seme iz Jakoba in iz Jude dedič mojih gorá; in izvoljenci moji bodo podedovali deželo in hlapci moji bodo prebivali ondi.

65:10b.ISA.065.010 In Saron bode pašnik čredam in dolina Ahor ležišče govedi za ljudstvo moje, ki me je iskalo.

65:11b.ISA.065.011 Vi pa, ki zapuščate GOSPODA, ki zabite goro svetosti moje, ki pripravljate mizo Sreči in natakate pitne dari Usodi:

65:12b.ISA.065.012 vas sem prisodil meču, da se morate vsi pripogniti v zakol, zato ker mi niste odgovorili, ko sem klical, in niste poslušali, ko sem govoril, temuč ste delali, kar je hudo v mojih očeh, in ste izvolili, kar mi ni po volji.

65:13b.ISA.065.013 Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Glej, hlapci moji bodo jedli, vi pa boste lačni; glej, hlapci moji bodo pili, vi pa boste žejni; glej, hlapci moji se bodo veselili, vi pa se boste sramovali;

65:14b.ISA.065.014 glej, hlapci moji bodo peli od srčnega veselja, vi pa boste kričali od srčne bolečine in tulili od dušne bridkosti.

65:15b.ISA.065.015 In zapustite ime svoje v kletvico izvoljencem mojim; in s smrtjo te udari Gospod Jehova. Hlapcem svojim pa da drugo ime,

65:16b.ISA.065.016 da se bo blagoslavljal v Bogu resnice [Dobesedno: v Bogu, ki je Amen..], kdor se hoče blagoslavljati na zemlji, in bo prisegel pri Bogu resnice, kdor hoče prisegati na zemlji; kajti pozabijo se stiske prejšnje in bodo skrite pred očmi mojimi.

65:17b.ISA.065.017 Zakaj, glej, jaz ustvarjam nova nebesa in zemljo novo, in o prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel.

65:18b.ISA.065.018 Ali veselite in radujte se vekomaj tega, kar jaz ustvarjam. Zakaj, glejte, jaz preustvarjam Jeruzalem v radost in ljudstvo njegovo v veselje.

65:19b.ISA.065.019 In radoval se bom nad Jeruzalemom in veselil se ljudstva svojega, in ne bo se več čul v njem joka glas, ne vpitja glas.

65:20b.ISA.065.020 Ne bode odondod več otroka, ki bi živel le malo dni, ne starca, ki bi ne dopolnil svojih dni; kajti kdor umre stoleten, bode še mladenič, a grešnik, sto let star, bo proklet.

65:21b.ISA.065.021 In zidali bodo hiše ter v njih prebivali, in sadili vinograde in jedli njih sad.

65:22b.ISA.065.022 Ne bodo zidali, kdo drugi pa prebival, ne bodo sadili, kdo drugi pa užival; zakaj kakor so dnevi drevesa, bodo ljudstva mojega dnevi, in rok svojih delo bodo dolgo uživali izvoljenci moji.

65:23b.ISA.065.023 Trudili se ne bodo brezuspešno in rodili ne bodo otrok za naglo smrt; kajti seme bodo blagoslovljenih od GOSPODA in njih zarod ž njimi.

65:24b.ISA.065.024 In zgodi se, da odgovorim, preden bodo klicali; ko bodo še govorili, jih uslišim.Volk in jagnje se bosta pasla skupaj in lev bo slamo grizel kakor vol, kači pa bode prah hrana. Ne bodo delali škode, ne pogubno ravnali po vsej gori svetosti moje, pravi GOSPOD.

65:25b.ISA.065.025 Volk in jagnje se bosta pasla skupaj in lev bo slamo grizel kakor vol, kači pa bode prah hrana. Ne bodo delali škode, ne pogubno ravnali po vsej gori svetosti moje, pravi GOSPOD.

66

66:1b.ISA.066.001 Tako pravi GOSPOD: Nebo je prestol moj in zemlja nogam mojim podnožje. Kakšna bi neki bila hiša, ki bi jo mi zidali? in kje li počivanju mojemu mesto?

66:2b.ISA.066.002 Saj vse to je naredila roka moja in po njej je vse to postalo, govori GOSPOD. Ali na tega se ozrem: na ubožca in potrtega v duhu in na njega, ki trepeče pred besedo mojo.

66:3b.ISA.066.003 Kdor kolje vola, je, kakor kdor ubija moža, kdor daruje drobnico, kakor kdor seče glavo psu, kdor prinaša pitni dar, kakor bi daroval kri svinjsko, kdor žge kadilo v spomin, kakor kdor hvali malika: res, oni so izvolili pota svoja in gnusob svojih se veseli njih duša.

66:4b.ISA.066.004 Tudi jaz izvolim, kar jih boli, in pripeljem nadnje, česar jih je strah; zato ker mi, ko sem klical, ni nihče odgovoril, ko sem govoril, niso poslušali, temuč so delali, kar je hudo v očeh mojih, in so izvolili tisto, kar mi ni po volji.

66:5b.ISA.066.005 Čujte besedo GOSPODOVO, ki trepetate pred besedo njegovo! Bratje vaši, ki vas sovražijo in vas pehajo od sebe zaradi imena mojega, govore: Naj se GOSPOD izkaže častit, da vidimo radost vašo! Toda osramočeni bodo.

66:6b.ISA.066.006 Čujte, hrupa glas iz mesta! glas iz svetišča! glas GOSPODOV, ki povrača sovražnikom svojim, kar so zaslužili!

66:7b.ISA.066.007 Ko je niso še obšle porodne težave, je rodila; ko je ni še napadla bolečina, je povila moško dete.

66:8b.ISA.066.008 Kdo je slišal kaj takega, kdo je videl kaj enakega? More li dežela biti rojena v enem dnevi? se li porodi narod mahoma? Komaj so Sion obšle težave, in že je rodil sinove svoje.

66:9b.ISA.066.009 Ali bi jaz odprl maternico, a ne dal poroditi? pravi GOSPOD; ali bi jaz, ki dajem roditi, zopet zadržal? veli Bog tvoj.

66:10b.ISA.066.010 Veselite se z Jeruzalemom in radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite, udeležujte se veselja ž njim, ki ste žalovali nad njim!

66:11b.ISA.066.011 da sesate in se nasitite na prsih tolažb njegovih, da se nasrkate in se vam dobro godi od obilnosti slave njegove.

66:12b.ISA.066.012 Kajti tako pravi GOSPOD: Glej, jaz napeljem proti njemu kakor reko mir in kakor poplavljajoč potok slavo narodov, in boste sesali; v naročjih vas bodo nosili in na kolenih ljubkali.

66:13b.ISA.066.013 Kakor če koga tolaži mati njegova, tako hočem jaz tolažiti vas; in v Jeruzalemu boste obliti s tolažbo.

66:14b.ISA.066.014 In boste videli, in veselilo se bo srce vaše, in kosti vaše se razcveto kako nežna trava. In očitna bo roka GOSPODOVA pri hlapcih njegovih in nevolja proti sovražnikom njegovim.

66:15b.ISA.066.015 Zakaj, glej, GOSPOD pride z ognjem in vozovi njegovi bodo podobni vrtincu, da povračuje jezo svojo s togoto in karanje svoje z gorečimi plameni.

66:16b.ISA.066.016 Kajti GOSPOD bo sodbo vršil z ognjem in z mečem svojim proti vsemu mesu, in mnogo jih bode, ki jih prebode GOSPOD.

66:17b.ISA.066.017 Kateri se posvečujejo in se očiščajo za malikovanje na vrtih, za enim [Pomeni: za enim drevesom (ali: za Ašero.] v sredi, kateri jedo meso svinjsko, gnusobo in miši, skup se pokončajo, govori GOSPOD.

66:18b.ISA.066.018 Jaz pa vem njih dela, njih misli. Pride čas, da zberem vse narode in jezike; in pridejo in bodo gledali slavo mojo.

66:19b.ISA.066.019 In postavim znamenje med njimi, in izmed njih ubežnikov pošljem k narodom v Tarsis, Pul in Lud, ki streljajo z lokom, v Tubal in Javan, na daljne otoke, ki niso slišali vesti o meni in niso videli slave moje; in oznanjali bodo slavo mojo med narodi.

66:20b.ISA.066.020 In pripeljejo vse brate vaše izmed vseh narodov v dar GOSPODU na konjih, na vozeh in nosilih, na mezgih in dromedarjih na goro svetosti moje, v Jeruzalem, pravi GOSPOD, kakor sinovi Izraelovi prinašajo pitno daritev v snažni posodi v hišo GOSPODOVO.

66:21b.ISA.066.021 In tudi izmed njih jih vzamem za duhovnike in levite, pravi GOSPOD.

66:22b.ISA.066.022 Zakaj kakor bodo ona nova nebesa in zemlja nova, ki jih hočem narediti, stala pred menoj, tako bo stalo seme vaše in ime vaše.

66:23b.ISA.066.023 In zgodi se, da bo od mlaja do mlaja in od sobote prihajalo vse meso molit pred mene, pravi GOSPOD.In pojdejo ven in videli bodo mrtva trupla tistih ljudi, ki so odpadli od mene; zakaj njih črv ne umre in njih ogenj ne ugasne, in gnusoba bodo vsemu mesu.

66:24b.ISA.066.024 In pojdejo ven in videli bodo mrtva trupla tistih ljudi, ki so odpadli od mene; zakaj njih črv ne umre in njih ogenj ne ugasne, in gnusoba bodo vsemu mesu.