2 Chronicles (Slovene)

1

1:1b.2CH.001.001 In Salomon, Davidov sin, se je okrepil v svojem kraljestvu, in GOSPOD, Bog njegov, je bil ž njim ter ga je jako poveličal.

1:2b.2CH.001.002 In Salomon je govoril vsemu Izraelu, poveljnikom čez tisoč in čez sto, sodnikom in vsem knezom po vsem Izraelu, poglavarjem očetovin;

1:3b.2CH.001.003 in šli so, Salomon in ves zbor ž njim, na višavo, ki je bila v Gibeonu; zakaj ondi je bil Božji shodni šator, ki ga je bil naredil Mojzes, služabnik GOSPODOV, v puščavi.

1:4b.2CH.001.004 Toda skrinjo GOSPODOVO je bil David prenesel iz Kirjat-jearima gori na mesto, ki ga ji je pripravil David; postavil ji je namreč šator v Jeruzalemu.

1:5b.2CH.001.005 A bronasti oltar, ki ga je napravil Bezalel, sin Urija, sina Hurovega, je bil ondi pred šatorom GOSPODOVIM, in Salomon in zbor ga je obiskoval.

1:6b.2CH.001.006 In Salomon je daroval ondi pred GOSPODOM na bronastem oltarju, ki je bil pri shodnem šatoru; in daroval je na njem tisoč žgalnih daritev.

1:7b.2CH.001.007 Tisto noč se prikaže Bog Salomonu in mu reče: Prosi, kaj naj ti dam.

1:8b.2CH.001.008 In Salomon reče Bogu: Ti si izkazal veliko milost Davidu, očetu mojemu, in si me storil za kralja na mestu njegovem.

1:9b.2CH.001.009 In sedaj, o GOSPOD Bog, daj, da se uresniči obljuba tvoja Davidu, očetu mojemu; kajti postavil si me za kralja ljudstvu tolikemu, kolikor je prahu na zemlji.

1:10b.2CH.001.010 Daj mi torej modrosti in znanja, da morem hoditi ven in noter pred tem ljudstvom; zakaj kdo more soditi temu velikemu ljudstvu tvojemu?

1:11b.2CH.001.011 In Bog reče Salomonu: Ker je to bilo v srcu tvojem in nisi prosil zakladov, bogastva in časti, ne smrti sovražnikov svojih, tudi nisi prosil dolgega življenja, temuč si prosil zase modrosti in spoznanja, da bi mogel soditi ljudstvu mojemu, nad katero sem te postavil za kralja:

1:12b.2CH.001.012 modrost in spoznanje je dano tebi, in še ti dam zakladov, bogastva in časti, kolikor niso imeli kralji pred teboj, pa tudi za teboj ne bodo imeli.

1:13b.2CH.001.013 In prišel je Salomon z višave, ki je bila v Gibeonu, izpred shodnega šatora, v Jeruzalem; in kraljeval je Izraelu.

1:14b.2CH.001.014 In Salomon je nabral voz in konjikov, in imel je tisoč in štiristo voz in dvanajst tisoč konjikov, ki jih je razstavil po voznih mestih in pri kralju v Jeruzalemu.

1:15b.2CH.001.015 In kralj je storil, da je bilo v Jeruzalemu srebra in zlata kakor kamenja, in ceder je pripravil toliko, da jih je bilo obilo kakor smokovega drevja, ki raste v ravnini.

1:16b.2CH.001.016 In konje so vodili Salomonu iz Egipta; družba kraljevih kupcev jih je privedla trumo za kupno ceno.In so hodili gori iz Egipta in pripeljavali odondod vozove po šeststo seklov srebra in konje po sto in petdeset. Tako so jih dobivali vsi kralji Hetejcev in sirski kralji po njih roki.

1:17b.2CH.001.017 In so hodili gori iz Egipta in pripeljavali odondod vozove po šeststo seklov srebra in konje po sto in petdeset. Tako so jih dobivali vsi kralji Hetejcev in sirski kralji po njih roki.

2

2:1b.2CH.002.001 In Salomon se je namenil zgraditi hišo imenu GOSPODOVEMU in hišo za svoje kraljevanje.

2:2b.2CH.002.002 In Salomon je odštel sedemdeset tisoč mož, da nosijo bremena, in osemdeset tisoč mož, da sekajo les v gorah, in tri tisoč in šeststo, da jih nadzorujejo.

2:3b.2CH.002.003 In poslal je k Huramu, kralju tirskemu, in sporočil: Kakor si storil z očetom mojim Davidom, ko si mu poslal cedrovine, da si zgradi hišo za prebivanje, enako stóri z menoj.

2:4b.2CH.002.004 Glej, hišo hočem zidati imenu GOSPODA, Boga svojega, da mu jo posvetim, da bi se pred njim žgalo sladko dišečekadilo in se vsekdar vrstili kruhi in darovale žgalščine zjutraj in zvečer, ob sobotah in ob mlajih in ob določenih praznikih GOSPODA, našega Boga; večna je to postava Izraelu.

2:5b.2CH.002.005 Hiša pa, ki jo hočem graditi, bode velika, zakaj velik je Bog naš mimo vseh bogov.

2:6b.2CH.002.006 A kdo je zmožen graditi mu hišo? Saj nebo in nebesa nebes ga ne morejo obseči; kdo sem torej jaz, da bi mu zgradil hišo, samo le da se zažiga kadilo pred njim?

2:7b.2CH.002.007 Sedaj mi torej pošlji modrega moža, ki zna delati iz zlata, srebra, brona, železa in iz zagorelordečega, karmezinovega in višnjevega blaga in ki umeje izrezljavati rezbe, da dela z veščaki, ki so pri meni v Judeji in v Jeruzalemu, katere je priskrbel oče moj.

2:8b.2CH.002.008 Pošlji mi tudi cedrovega, cipresovega in sandalovega lesa z Libanona; kajti vem, da znajo hlapci tvoji sekati libanonski les; in glej, hlapci moji bodo s hlapci tvojimi,

2:9b.2CH.002.009 da mi pripravijo veliko lesa, zakaj hiša, ki jo hočem graditi, bo nenavadno velika.

2:10b.2CH.002.010 In glej, jaz dam hlapcem tvojim, delavcem, ki bodo tesali les, v živež dvajset tisoč meric pšenice in dvajset tisoč meric ječmena in dvajset tisoč batov vina in dvajset tisoč batov olja.

2:11b.2CH.002.011 Nato odgovori Huram, kralj tirski, v pismu, katero pošlje Salomonu: Ker GOSPOD ljubi ljudstvo svoje, zato te je postavil za kralja nad njimi.

2:12b.2CH.002.012 Še reče Huram: Hvaljen bodi GOSPOD, Bog Izraelov, ki je naredil nebesa in zemljo, da je dal kralju Davidu modrega sina, obdarovanega s previdnostjo in razumnostjo, ki bo gradil hišo GOSPODU in hišo za svoje kraljevanje.

2:13b.2CH.002.013 In sedaj pošiljam modrega moža, obdarovanega z razumnostjo, Hurama, svojega očeta,

2:14b.2CH.002.014 ki je sin žene izmed Danovih hčera, oče njegov pa je bil Tirec. Ta zna delati iz zlata, srebra, brona, železa, kamena, lesa, iz zagorelordečega in višnjevega blaga, iz tenčice in karmezina, tudi izrezljavati vsakovrstno rezbo ter izmišljati kakršnokoli umetnino, ki se mu naloži, da dela s tvojimi umetniki in z umetniki gospoda mojega Davida, očeta tvojega.

2:15b.2CH.002.015 Poslej naj pošilja torej gospod moj hlapcem svojim pšenice in ječmena, olja in vina, kakor je obljubil.

2:16b.2CH.002.016 Mi pa bomo sekali les z Libanona, kolikor ti ga bo treba, in ti ga spravimo na plaveh po morju v Japo, ti pa poskrbiš, da ga peljejo gori v Jeruzalem.

2:17b.2CH.002.017 In Salomon je preštel vse tujce v deželi Izraelovi, po štetju, po katerem jih je preštel David, oče njegov, in našteli so jih sto in triinpetdeset tisoč in šeststo.In postavil jih je sedemdeset tisoč, da nosijo bremena, in osemdeset tisoč, da sekajo les v gorah, in tri tisoč in šeststo za nadzornike, da priganjajo ljudstvo k delu.

2:18b.2CH.002.018 In postavil jih je sedemdeset tisoč, da nosijo bremena, in osemdeset tisoč, da sekajo les v gorah, in tri tisoč in šeststo za nadzornike, da priganjajo ljudstvo k delu.

3

3:1b.2CH.003.001 In Salomon je začel zidati hišo GOSPODOVO v Jeruzalemu na gori Moriji, kjer se je GOSPOD prikazal Davidu, očetu njegovemu, na mestu, ki ga je David pripravil, na gumnišču Ornana, Jebusejca.

3:2b.2CH.003.002 Začel pa je zidati drugi dan drugega meseca, četrto leto vladanja svojega.

3:3b.2CH.003.003 In to je podlaga, ki jo je Salomon položil za zgradbo hiše Božje: Dolgost po prejšnji meri je bila šestdeset komolcev in širokost dvajset komolcev.

3:4b.2CH.003.004 In veža, ki je bila pred hišo, vzporedno s širjavo hiše, je bila dolga dvajset komolcev in stoindvajset visoka, in prevlekel jo je znotraj s čistim zlatom.

3:5b.2CH.003.005 In veliko hišo je obil s cipresovimi deskami, ki jih je prevlekel s suhim zlatom in naredil na njih palme in verižice.

3:6b.2CH.003.006 In okrasil je hišo z dragimi kameni, zlato pa je bilo zlato parvaimsko.

3:7b.2CH.003.007 Prevlekel je tudi hišo, bruna, pragove, stene in vrata z zlatom, in izrezal je kerube po stenah.

3:8b.2CH.003.008 In napravil je hišo Najsvetejšega. Njena dolgost je bila, po širjavi hiše, dvajset komolcev in širjava njena dvajset komolcev; in prevlekel ga je z najboljšim zlatom, do šeststo talentov teže.

3:9b.2CH.003.009 In teža žebljev je bila petdeset seklov zlata. In prevlekel je zgornje sobe z zlatom.

3:10b.2CH.003.010 In v hiši Najsvetejšega je naredil dva keruba na podobarski način, in povlekli so ju z zlatom.

3:11b.2CH.003.011 In peruti kerubov so bile dvajset komolcev dolge; perut enega je imela pet komolcev in se je dotikala hišne stene, in druga perut je imela tudi pet komolcev in se je dotikala peruti drugega keruba.

3:12b.2CH.003.012 Enako je imela perut drugega keruba pet komolcev in se je dotikala hišne stene, in druga perut je imela pet komolcev in je segala do peruti drugega keruba.

3:13b.2CH.003.013 Peruti teh kerubov so se razprostirale dvajset komolcev narazen, in stala sta na svojih nogah in njiju obličje je bilo obrnjeno proti sredi hiše.

3:14b.2CH.003.014 In napravil je zagrinjalo iz višnjevega blaga in iz škrlata in karmezina in tenčice in je vtkal vanje kerubime.

3:15b.2CH.003.015 In pred hišo je naredil dva stebra, petintrideset komolcev visoka, in glavič, ki je bil vrhu vsakega, je imel pet komolcev.

3:16b.2CH.003.016 In naredil je verižice v govorišču in jih nataknil vrh na stebra, in napravil je sto margaranovih jabolk in jih obesil na verižice.In postavil je stebra pred templjem, enega na desno, drugega na levo, in imenoval je tistega na desnici Jakina in tistega na levici Boaza.

3:17b.2CH.003.017 In postavil je stebra pred templjem, enega na desno, drugega na levo, in imenoval je tistega na desnici Jakina in tistega na levici Boaza.

4

4:1b.2CH.004.001 In naredil je bronast oltar, dvajset komolcev dolg in dvajset komolcev širok in deset komolcev visok.

4:2b.2CH.004.002 In naredil je ulito morje, deset komolcev od roba do roba, zaokroženo okoli, in pet komolcev visoko, in vrvica tridesetih komolcev ga je objemala naokoli.

4:3b.2CH.004.003 In pod njim so bile podobe volov, ki so ga obdajali kroginkrog, po deset na komolec, oklepajoč morje naokoli; dve vrsti volov je bilo, ulitih obenem z morjem.

4:4b.2CH.004.004 Stalo je na dvanajstih volih, trije so gledali proti severu, trije proti zahodu, trije proti jugu in trije proti vzhodu; in morje je ležalo na njih, in vsi njih zadnji konci so bili znotraj pod morjem.

4:5b.2CH.004.005 In debelost njegova je bila eno dlan, in njegov kraj je bil izdelan kakor okrajek keliha in kakor lilijevo cvetje, in je držalo tri tisoč batov.

4:6b.2CH.004.006 In naredil je deset umivalnikov, in pet jih je postavil na desno in pet na levo stran, da so v njih umivali; kar je bilo od žgalnih daritev, so izpirali v njih; morje pa je bilo, da so se v njem umivali duhovniki.

4:7b.2CH.004.007 Naredil je tudi deset zlatih svečnikov, kakor je bilo zanje predpisano, in postavil jih je v templju, pet po desni in pet po levi strani.

4:8b.2CH.004.008 In naredil je deset miz in jih postavil v templju, pet po desni in pet po levi strani. In naredil je sto zlatih čaš.

4:9b.2CH.004.009 In napravil je dvorišče za duhovnike in veliko dvorišče in duri na dvorišče in je okoval njih durnice z bronom.

4:10b.2CH.004.010 In morje je postavil na desno stran ob vzhodu, proti jugu.

4:11b.2CH.004.011 In Huram je naredil lonce in lopate in čaše. In dokončal je Huram delo, ki ga je delal kralju Salomonu pri hiši Božji:

4:12b.2CH.004.012 dva stebra in dva vrčasta glaviča vrhu stebrov, in dve mrežasti pletenini v prestrtje obema vrčastima glavičema na vrhu stebrov;

4:13b.2CH.004.013 štiristo margaranovih jabolk za tisti dve pletenini, po dve vrsti jabolk na vsako pletenino, v prestrtje obema vrčastima glavičema, ki sta bila zgoraj na stebrih.

4:14b.2CH.004.014 In naredil je stojala in umivalnike na stojala,

4:15b.2CH.004.015 morje eno in dvanajst volov pod morjem;

4:16b.2CH.004.016 in lonce in lopate in vilice. Vse te posode je izgotovil oče Huram kralju Salomonu za hišo GOSPODOVO iz zlikane bronovine.

4:17b.2CH.004.017 V Jordanski dolini jih je dal kralj liti v ilovnati prsti, med Sukotom in Zeredo.

4:18b.2CH.004.018 In Salomon je napravil vseh posod veliko množino; kajti teže bronovini niso mogli dognati.

4:19b.2CH.004.019 In Salomon je napravil vse tiste posode, ki so bile v hiši Božji, in zlati oltar in mize, na katerih so bili kruhi obličja,

4:20b.2CH.004.020 in svečnike ž njih svetilnicami, ki naj bi gorele po predpisu pred govoriščem, iz čistega zlata,

4:21b.2CH.004.021 in cvetličje in svetilnice in utrinjače iz zlata (bilo je popolno zlato),in usekalnike in čaše in torila in kadilnice iz čistega zlata; tudi vhod v hišo, njene notranje durnice k Najsvetejšemu in durnice ob templjevi hiši so bile iz zlata.

4:22b.2CH.004.022 in usekalnike in čaše in torila in kadilnice iz čistega zlata; tudi vhod v hišo, njene notranje durnice k Najsvetejšemu in durnice ob templjevi hiši so bile iz zlata.

5

5:1b.2CH.005.001 Tako je bilo dokončano vse delo, ki ga je delal Salomon za hišo GOSPODOVO. In Salomon je ponesel vanjo, kar je bil posvetil David, oče njegov, namreč srebro in zlato in vse posode, in del jih je v zaklade hiše Božje.

5:2b.2CH.005.002 Tedaj je zbral Salomon starejšine Izraelove in vse poglavarje rodov, kneze očetovinam sinov Izraelovih, v Jeruzalem, da preneso skrinjo zaveze GOSPODOVE iz mesta Davidovega, ki je Sion.

5:3b.2CH.005.003 In zbero se pri kralju vsi možje Izraelovi ob prazniku, ki je sedmi mesec.

5:4b.2CH.005.004 In ko so prišli vsi starejšine Izraelovi, vzdignejo leviti skrinjo

5:5b.2CH.005.005 in jo prineso gori, in shodni šator in vse svete posode, ki so bile v šatoru; duhovniki, leviti, so jih prinesli gori.

5:6b.2CH.005.006 In kralj Salomon in vsa občina Izraelova, kar jih je bilo zbranih ob skrinji pri njem, so darovali ovac in volov tolikanj, da jih ni bilo moči sešteti ali oceniti.

5:7b.2CH.005.007 In duhovniki so ponesli skrinjo zaveze GOSPODOVE na njeno mesto, v govorišče hiše, v Najsvetejše, pod peruti kerubov.

5:8b.2CH.005.008 Kajti keruba sta razprostirala peruti nad mestom skrinje, in keruba sta pokrivala skrinjo in njena droga odzgoraj.

5:9b.2CH.005.009 In potegnili so droga, da je bilo videti njuna konca od skrinje ob sprednji strani govorišča, ali zunaj ju ni bilo videti. In skrinja je ondi do današnjega dne.

5:10b.2CH.005.010 Ničesar ni bilo v skrinji razen dveh plošč, ki ju je Mojzes položil vanjo na Horebu, kjer je GOSPOD storil zavezo s sinovi Izraelovimi, ko so šli iz Egipta.

5:11b.2CH.005.011 In zgodi se, ko so prišli duhovniki iz svetišča (zakaj vsi duhovniki, kar se jih je zbralo, so se bili posvetili brez ozira na svoje vrste)

5:12b.2CH.005.012 in ko so vsi leviti-pevci, Asaf, Heman in Jedutun ter njih bratje in sinovi, oblečeni v tenčico, stali s cimbali in psalmovimi strunami in harfami ob vzhodni strani oltarja in pri njih sto in dvajset duhovnikov, ki so trobili na trobente –

5:13b.2CH.005.013 zgodi se torej, ko so trobentači in pevci bili kakor eden, da bi se slišal le eden glas v proslavo in zahvalo GOSPODA, in ko so povzdignili glas svoj s trobentami, cimbali in drugimi godali in hvalili GOSPODA, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova: tedaj se je hiša, hiša GOSPODOVA, napolnila z oblakom,da niso mogli duhovniki stati, da bi opravljali službo, spričo oblaka, zakaj slava GOSPODOVA je napolnila hišo Božjo.

5:14b.2CH.005.014 da niso mogli duhovniki stati, da bi opravljali službo, spričo oblaka, zakaj slava GOSPODOVA je napolnila hišo Božjo.

6

6:1b.2CH.006.001 Tedaj reče Salomon: Jehova je rekel, da bo prebival v mrakoti.

6:2b.2CH.006.002 A jaz sem ti zgradil hišo v prebivališče, stan tebi za sedež na veke!

6:3b.2CH.006.003 In kralj obrne obličje in blagoslovi ves zbor Izraelov; in ves zbor Izraelov je stal.

6:4b.2CH.006.004 In reče: Hvaljen bodi GOSPOD, Bog Izraelov, ki je obljubil z usti svojimi Davidu, očetu mojemu, in z roko svojo je to izpolnil, govoreč:

6:5b.2CH.006.005 Od dne, ko sem odpeljal ljudstvo svoje iz dežele Egiptovske, nisem izvolil nobenega mesta iz vseh rodov Izraelovih, da se v njem zgradi hiša, ki naj bi v njej bilo ime moje; tudi nisem izvolil nikogar, da bodi vojvoda ljudstvu mojemu Izraelu;

6:6b.2CH.006.006 ali izvolil sem Jeruzalem, da bodi v njem moje ime, in izvolil sem Davida, da bodi nad ljudstvom mojim Izraelom.

6:7b.2CH.006.007 Bilo pa je na srcu Davidu, očetu mojemu, da zgradi hišo imenu GOSPODA, Boga Izraelovega.

6:8b.2CH.006.008 Ali GOSPOD je rekel Davidu, očetu mojemu: Ker ti je bilo na srcu, sezidati hišo mojemu imenu, si dobro storil, da si to imel v srcu.

6:9b.2CH.006.009 Vendar pa ti ne boš zidal tiste hiše, temuč sin tvoj, ki pride iz ledja tvojega, ta bo zgradil hišo mojemu imenu.

6:10b.2CH.006.010 In GOSPOD je vzdržal besedo svojo, ki jo je govoril: kajti jaz sem nastopil na očeta svojega Davida mestu in sedim na prestolu Izraelovem, kakor je bil GOSPOD obljubil, in zgradil sem hišo imenu Jehove, Boga Izraelovega.

6:11b.2CH.006.011 In vanjo sem postavil skrinjo, v kateri je zaveza GOSPODOVA, ki jo je sklenil s sinovi Izraelovimi.

6:12b.2CH.006.012 In stopi pred oltar GOSPODOV vpričo vsega zbora Izraelovega in razprostre roke

6:13b.2CH.006.013 (naredil je bil namreč Salomon bronast oder, pet komolcev dolg in pet komolcev širok in tri komolce visok, in ga je postavil sredi dvorišča; in nanj stopivši, poklekne na kolena pred vsem zborom Izraelovim in razprostre roke proti nebu)

6:14b.2CH.006.014 in reče: O GOSPOD, Bog Izraelov, tebi ni enakega Boga v nebesih ali na zemlji, ki hraniš zavezo in milost hlapcem svojim, ki hodijo pred obličjem tvojim z vsem srcem svojim;

6:15b.2CH.006.015 ki si ohranil hlapcu svojemu Davidu, očetu mojemu, kar si mu bil obljubil. Z usti svojimi si govoril in z roko svojo si to izpolnil, kakor se danes vidi.

6:16b.2CH.006.016 In sedaj, GOSPOD, Bog Izraelov, ohrani hlapcu svojemu Davidu, očetu mojemu, kar si mu bil obljubil, govoreč: Ne bo ti zmanjkalo pred obličjem mojim moža, ki bo sedel na prestolu Izraelovem, samo če pazijo sinovi tvoji na pot svojo, da hodijo po moji postavi, kakor si ti hodil pred menoj.

6:17b.2CH.006.017 Sedaj torej, GOSPOD, Bog Izraelov, naj se uresniči beseda tvoja, ki si jo govoril hlapcu svojemu Davidu.

6:18b.2CH.006.018 Toda prebiva li v istini Bog z ljudmi na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!

6:19b.2CH.006.019 Vendar se ozri na molitev svojega hlapca in na njegovo prošnjo, GOSPOD, Bog moj, da poslušaš vpitje in molitev, ki jo moli hlapec tvoj pred teboj:

6:20b.2CH.006.020 da bodo oči tvoje odprte proti tej hiši po dne in po noči, proti mestu, o katerem si rekel, da postaviš tam ime svoje, da uslišiš molitev, ki jo bo molil hlapec tvoj na tem mestu.

6:21b.2CH.006.021 Poslušaj torej prošnjo hlapca svojega in ljudstva svojega Izraela, ki jo bodo prosili, obrnjeni proti temu mestu, poslušaj na mestu prebivanja svojega, v nebesih, in ko poslušaš, odpuščaj!

6:22b.2CH.006.022 Ako se kdo pregreši zoper bližnjega svojega in se mu naloži prisega, da se zaveže s prisego, in ta prisega pride pred tvoj oltar v tej hiši:

6:23b.2CH.006.023 ti poslušaj v nebesih in stóri, da se pravica zgodi hlapcem tvojim s tem, da obsodiš krivičnega ter mu spraviš pot njegov na glavo, pravičnega pa opravičiš in mu poplačaš po pravičnosti njegovi.

6:24b.2CH.006.024 Kadar bo ljudstvo tvoje izraelsko poraženo pred sovražnikom, ker so grešili zoper tebe, pa se zopet obrnejo in pripoznajo tvoje ime in bodo molili in ponižno prosili pred teboj v tej hiši:

6:25b.2CH.006.025 ti poslušaj v nebesih in odpusti greh ljudstva svojega, Izraela, ter jih zopet pripelji v deželo, ki si jo dal njim in njih očetom.

6:26b.2CH.006.026 Kadar se zapre nebo, da ne bo dežja, ker so grešili zoper tebe, pa bodo molili, obrnjeni proti temu kraju, in pripoznavali tvoje ime in se izpreobrnejo od grehov svojih, ker si jih ponižal:

6:27b.2CH.006.027 ti poslušaj v nebesih in odpusti greh hlapcev svojih in ljudstva svojega, Izraela, da jih učiš dobro pot, po kateri naj hodijo, in pošlješ dežja deželi svoji, ki si jo dal ljudstvu svojemu v dediščino.

6:28b.2CH.006.028 Kadar bode v deželi lakota, kadar pride kuga ali snet ali strupena rosa, kobilice ali gosenice; ko jih bodo sovražniki oblegali v deželi njih mest; katerakoli pridi nadloga, katerakoli bolezen:

6:29b.2CH.006.029 kakršnokoli molitev in prošnjo bo molil kdo ali vse ljudstvo tvoje izraelsko, kadar spozna vsakteri svojo kazen in svojo nadlogo in iztegne roke proti tej hiši:

6:30b.2CH.006.030 ti poslušaj v nebesih, v mestu prebivanja svojega, in odpusti in vsakemu povrni po vsem življenju njegovem, kakor spoznaš srce njegovo (zakaj ti, edini ti poznaš srca otrok človeških),

6:31b.2CH.006.031 da bi se te bali in hodili po potih tvojih, dokler žive v deželi, ki si jo dal njih očetom.

6:32b.2CH.006.032 Ako pa tudi inostranec, ki ni iz ljudstva tvojega, Izraela, pride iz daljne dežele zaradi imena tvojega velikega in zaradi močne roke tvoje in iztegnjene rame tvoje; ko torej pridejo in bodo molili proti tej hiši:

6:33b.2CH.006.033 ti poslušaj v nebesih, v mestu prebivanja svojega, in stóri vse, za kar te kliče inostranec; da spoznajo vsa ljudstva na zemlji tvoje ime, da bi se te bali kakor ljudstvo tvoje, Izrael, ter da se prepričajo, da se imenuje ta hiša, ki sem jo zgradil, po imenu tvojem.

6:34b.2CH.006.034 Kadar pojde ljudstvo tvoje v vojno zoper sovražnike svoje, po kateremkoli potu jih pošlješ, in bodo molili k tebi, ozirajoč se proti temu mestu, ki si ga izvolil, in proti hiši, ki sem jo zgradil imenu tvojemu:

6:35b.2CH.006.035 ti poslušaj v nebesih njih molitev in prošnjo ter se potegni za njih pravdo.

6:36b.2CH.006.036 Kadar se pregreše zoper tebe (kajti ni ga človeka, ki ne greši) in se razsrdiš nad njimi in jih izročiš sovražniku, da jih ujete peljejo v deželo daljno ali bližnjo:

6:37b.2CH.006.037 ako pa se premislijo v deželi, kamor so bili odpeljani v ujetništvo, in se izpreobrnejo in te ponižno prosijo v deželi ujetništva svojega, govoreč: Grešili smo, krivično smo delali, brezbožno smo ravnali!

6:38b.2CH.006.038 ako se k tebi povrnejo iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje v deželi ujetništva svojega, kamor so jih ujete odpeljali, in molijo, ozirajoč se proti deželi svoji, ki si jo dal njih očetom, in mestu, ki si ga izvolil, in proti hiši, ki sem jo zgradil imenu tvojemu:

6:39b.2CH.006.039 ti poslušaj v nebesih, v mestu prebivanja svojega, njih molitev in prošnjo ter se potegni za njih pravdo, in odpusti ljudstvu svojemu, ki je grešilo zoper tebe.

6:40b.2CH.006.040 Sedaj torej, Bog moj, prosim, naj bodo odprte oči tvoje in pazijo naj ušesa tvoja na molitev, ki se opravlja na tem mestu.

6:41b.2CH.006.041 Sedaj torej vstani, o GOSPOD Bog, pridi v počivališče svoje, ti in skrinja moči tvoje! Duhovniki tvoji, o GOSPOD Bog, naj bodo oblečeni z zveličanjem, in svetniki tvoji naj se vesele dobrote!O GOSPOD, Bog, ne zavrni obličja maziljenca svojega! Spominjaj se dobrot, obljubljenih Davidu, hlapcu svojemu!

6:42b.2CH.006.042 O GOSPOD, Bog, ne zavrni obličja maziljenca svojega! Spominjaj se dobrot, obljubljenih Davidu, hlapcu svojemu!

7

7:1b.2CH.007.001 In ko je Salomon izmolil, švigne ogenj z neba in požre žgalno in klalno daritev. In slava GOSPODOVA je napolnila hišo.

7:2b.2CH.007.002 In duhovniki niso mogli stopiti v hišo GOSPODOVO, ker je slava GOSPODOVA napolnila hišo.

7:3b.2CH.007.003 In vsi sinovi Izraelovi so gledali, ko je prišel ogenj doli in je bila slava GOSPODOVA nad hišo; in pripognili so se z obrazom do tal, na tlak, in so molili in zahvaljevali GOSPODA, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova.

7:4b.2CH.007.004 In kralj in vse ljudstvo so darovali klalne daritve pred GOSPODOM.

7:5b.2CH.007.005 In kralj Salomon je daroval dvaindvajset tisoč goved in stoindvajset tisoč glav drobnice. Tako so posvetili hišo Božjo kralj in vse ljudstvo.

7:6b.2CH.007.006 In stali so duhovniki in stregli po svoji službi, tudi leviti z glasbenim orodjem GOSPODOVIM, ki ga je bil napravil kralj David, da zahvaljujejo GOSPODA, ker vekomaj traja milost njegova, s psalmi Davidovimi v roki; in duhovniki so trobili na trobente njim nasproti, in ves Izrael je stal.

7:7b.2CH.007.007 In kralj Salomon je posvetil sredo dvorišča, ki je bilo pred hišo GOSPODOVO; zakaj tam je daroval žgalne daritve in tolstino mirovnih daritev, ker bronasti oltar, ki ga je bil Salomon napravil, je bil premajhen, da bi sprejel žgalne in mirovne daritve in tolstino.

7:8b.2CH.007.008 In tisti čas je praznoval Salomon praznik sedem dni in ves Izrael ž njim, silno velik zbor, ki se je sešel od vhoda v Hamat do Egiptovskega potoka.

7:9b.2CH.007.009 In osmi dan so imeli slovesno zborovanje; kajti praznovali so posvečevanje oltarja sedem dni, praznik pa tudi sedem dni.

7:10b.2CH.007.010 In triindvajseti dan sedmega meseca je razpustil ljudstvo v njih šatore veselo in dobre volje zaradi dobrot, ki jih je izkazal GOSPOD Davidu in Salomonu in Izraelu, ljudstvu svojemu.

7:11b.2CH.007.011 Tako je dokončal Salomon hišo GOSPODOVO in hišo kraljevo; in vse, kar je prišlo Salomonu v srce, da napravi v hiši GOSPODOVI in v lastni hiši, je uspešno dovršil.

7:12b.2CH.007.012 In GOSPOD se prikaže Salomonu po noči in mu reče: Uslišal sem molitev tvojo in sebi izvolil to mesto za daritveno hišo.

7:13b.2CH.007.013 Kadar zaprem nebo, da ne bo dežja, ali če zapovem kobilicam, da pojedo deželo, ali če pošljem kugo med ljudstvo svoje:

7:14b.2CH.007.014 ako se bo ljudstvo moje, ki je imenovano po mojem imenu, ponižalo in molilo in iskalo obličje moje ter se odvrnilo od hudobnih poti svojih: tedaj uslišim iz nebes in odpustim njih greh in ozdravim njih deželo.

7:15b.2CH.007.015 Sedaj bodo oči moje odprte in ušesa moja bodo pazila na molitev, ki se opravlja na tem mestu.

7:16b.2CH.007.016 Kajti sedaj sem izvolil in posvetil to hišo, da bodi moje ime tukaj vekomaj, in moje oči in srce moje naj bodo vselej tu.

7:17b.2CH.007.017 Ti pa, če boš hodil pred menoj, kakor je hodil David, oče tvoj, da storiš po vsem, kar sem ti zapovedal, in boš držal postave in sodbe moje:

7:18b.2CH.007.018 tedaj utrdim stol kraljestva tvojega, kakor sem se zavezal Davidu, očetu tvojemu, rekoč: Ne bo ti zmanjkalo moža, ki bo vladal Izraelu.

7:19b.2CH.007.019 Ako se pa boste odvrnili in zapustili postave in zapovedi moje, ki sem vam jih predložil, in pojdete služit drugim bogovom ter jih boste molili:

7:20b.2CH.007.020 tedaj jih izkoreninim iz svoje dežele, ki sem jo jim dal, in hišo to, ki sem jo posvetil za svoje ime, zavržem izpred obličja svojega in jo dam v pregovor in v zabavljico med vsemi ljudstvi.

7:21b.2CH.007.021 In ob tej hiši, ki je bila tako visoka, bo vsak strmel, kdor pojde mimo, in dejal: Zakaj je GOSPOD tako storil tej deželi in tej hiši?In poreko: Ker so zapustili GOSPODA, očetov svojih Boga, ki jih je izpeljal iz dežele Egiptovske, in so se oklenili drugih bogov ter jih molili in jim služili: zato je pripravil nadnje vso to nesrečo.

7:22b.2CH.007.022 In poreko: Ker so zapustili GOSPODA, očetov svojih Boga, ki jih je izpeljal iz dežele Egiptovske, in so se oklenili drugih bogov ter jih molili in jim služili: zato je pripravil nadnje vso to nesrečo.

8

8:1b.2CH.008.001 In zgodi se ob koncu dvajsetih let, v katerih je Salomon zidal hišo GOSPODOVO o in svojo hišo,

8:2b.2CH.008.002 da je zidal Salomon tudi mesta, ki jih je bil dal Huram Salomonu, in je naselil vanje sinove Izraelove.

8:3b.2CH.008.003 In Salomon je šel proti Hamat-zobi in jo je premagal.

8:4b.2CH.008.004 In sezidal je Tadmor v puščavi in vsa mesta za skladišča, ki jih je zgradil v Hamatu.

8:5b.2CH.008.005 Tudi je sezidal Bethoron Gorenji in Bethoron Dolenji, utrjeni mesti z obzidjem, z vrati in zapahi;

8:6b.2CH.008.006 in Baalat in vsa mesta za skladišča, ki jih je imel Salomon, in vsa mesta za vozove in vsa mesta za konjike njegove in vse, kar je želel Salomon sezidati sebi v veselje v Jeruzalemu in na Libanonu in po vsej deželi gospostva svojega.

8:7b.2CH.008.007 Vse ljudstvo pa, kar ga je preostalo od Hetejcev, Amorejcev, Ferizejcev, Hevejcev in Jebusejcev, ki niso bili iz Izraela,

8:8b.2CH.008.008 njih otroke, ki so za njimi ostali v deželi in jih niso iztrebili sinovi Izraelovi, iz teh je Salomon nabral robotnikov do tega dne.

8:9b.2CH.008.009 A izmed sinov Izraelovih ni storil nikogar za tlačana pri svojem delu, ampak bili so vojaki in prvi poveljnikov njegovih in višji nad njegovimi vozovi in nad njegovimi konjiki.

8:10b.2CH.008.010 In teh višjih oblastnikov kralja Salomona je bilo dvesto in petdeset, ki so gospodovali ljudstvu.

8:11b.2CH.008.011 Hčer Faraonovo pa je Salomon prepeljal iz mesta Davidovega v hišo, ki jo je bil sezidal zanjo, kajti dejal je: Žena moja ne bo prebivala v hiši Davida, kralja Izraelovega, kajti tisti kraji, ki je vanje prišla skrinja GOSPODOVA, so sveti.

8:12b.2CH.008.012 Poslej je daroval Salomon žgalne daritve GOSPODU na oltarju GOSPODOVEM, ki ga je bil zgradil pred vežo,

8:13b.2CH.008.013 in sicer kakor je bilo obvezno za vsak dan, je daroval po zapovedi Mojzesovi, ob sobotah in ob mlajih in ob prazničnih dneh trikrat na leto: ob prazniku opresnikov, ob prazniku tednov in ob prazniku šatorov.

8:14b.2CH.008.014 In postavil je, po predpisu očeta svojega Davida, oddelke duhovnikov v njih službo in levite na njih stražo, da hvalijo Boga in strežejo pred duhovniki, kolikor je bilo treba za vsak dan; tudi vratarje po njih oddelkih pri vsakih vratih, zakaj tako je bil zapovedal David, mož Božji.

8:15b.2CH.008.015 In niso odstopili od kraljeve zapovedi za duhovnike in levite v nobenem oziru, tudi glede zakladov ne.

8:16b.2CH.008.016 In bilo je pripravljeno vse delo Salomonovo do dne, ko se je položila podstava hiši GOSPODOVI, in dokler se ni dokončala. Tako je bila dogotovljena hiša GOSPODOVA.

8:17b.2CH.008.017 Tedaj je šel Salomon v Ezion-geber in v Elot na morskem bregu v Edomski deželi.In Huram mu je poslal ladje po hlapcih svojih in hlapce, ki so bili izvedeni na morju; in prišli so s hlapci Salomonovimi v Ofir in pripeljali so odondod štiristo in petdeset talentov zlata in ga prinesli kralju Salomonu.

8:18b.2CH.008.018 In Huram mu je poslal ladje po hlapcih svojih in hlapce, ki so bili izvedeni na morju; in prišli so s hlapci Salomonovimi v Ofir in pripeljali so odondod štiristo in petdeset talentov zlata in ga prinesli kralju Salomonu.

9

9:1b.2CH.009.001 Ko pa je slišala kraljica v Sabi Salomonov sloves, je prišla z ugankami izkušat Salomona v Jeruzalem s silno velikim spremstvom in z velblodi, ki so nesli dišav in zlata jako mnogo in dragega kamenja. In ko je dospela k Salomonu, je govorila ž njim o vsem, kar ji je bilo na srcu.

9:2b.2CH.009.002 In Salomon ji je razložil vse, kar ga je vprašala; in ni bilo stvari, ki bi bila skrita Salomonu, da bi ji ne bil povedal.

9:3b.2CH.009.003 Ko pa je čula kraljica iz Sabe modrost Salomonovo in videla hišo, ki jo je zgradil,

9:4b.2CH.009.004 in jed na mizi njegovi in bivališče hlapcev njegovih in strežbo služabnikov njegovih in njih obleko, njegove točaje in njih obleko in stopnice njegove, po katerih je hodil v hišo GOSPODOVO, ji je od strmenja sapa zastala.

9:5b.2CH.009.005 In reče kralju: Resnična je bila beseda, ki sem jo slišala v deželi svoji o tvojih stvareh in o tvoji modrosti!

9:6b.2CH.009.006 Toda nisem hotela verjeti njih besedam, dokler nisem prišla in tega videla s svojimi očmi. In glej, ne polovice mi niso povedali o velikosti tvoje modrosti: vsega več je pri tebi nego v govorici, ki sem jo slišala.

9:7b.2CH.009.007 Blagor tvojim ljudem in blagor tem tvojim hlapcem, ki vedno stoje pred teboj in poslušajo modrost tvojo!

9:8b.2CH.009.008 Hvaljen bodi GOSPOD, Bog tvoj, ki ti je bil blagovoljen, da te je posadil na prestol svoj za kralja GOSPODU, Bogu tvojemu! Kajti Bog tvoj ljubi Izraela in ga hoče vzdržati na vekomaj, zato te je postavil za kralja nad njimi, da izvršuješ sodbo in pravičnost.

9:9b.2CH.009.009 In dala je kralju sto in dvajset talentov zlata in veliko množino dišav in dragih kamenov; ni bilo več takih dišav kakor tiste, ki jih je dala kraljica iz Sabe Salomonu.

9:10b.2CH.009.010 Pa tudi hlapci Huramovi in hlapci Salomonovi, ki so peljali zlato iz Ofirja, so pripeljali sandalovine in dragih kamenov.

9:11b.2CH.009.011 In kralj je dal narediti iz sandalovega lesa stopnice za hišo GOSPODOVO in za hišo kraljevo, tudi harfe in psalmove citre pevcem; kaj takega ni bilo poprej videti v deželi Judovi.

9:12b.2CH.009.012 In kralj Salomon je dal kraljici iz Sabe vse, kar je želela in kar je prosila, razen tega, kar je bila sama prinesla kralju. In vrnila se je ter odšla v deželo svojo, ona in njeni hlapci.

9:13b.2CH.009.013 Teža zlata pa, ki je prišlo Salomonu na leto, je bila šeststo šestdeset in šest talentov,

9:14b.2CH.009.014 razen tega, kar so prinesli popotniki in trgovci; tudi vsi kralji arabski in deželni namestniki so prinašali zlata in srebra Salomonu.

9:15b.2CH.009.015 In kralj Salomon je naredil dvesto ščitov iz tolkljanega zlata: šeststo seklov tolkljanega zlata je porabil za en ščit;

9:16b.2CH.009.016 in tristo malih ščitov iz tolkljanega zlata, po tristo seklov zlata je šlo na en ščit. In kralj jih je zložil v hiši libanonskega gozda.

9:17b.2CH.009.017 In kralj je napravil velik prestol iz slonovih kosti in ga je prevlekel s čistim zlatom.

9:18b.2CH.009.018 Imel je pa prestol šest stopnic, s podnožjem zlatim, priklenjenih k sebi, in dve naslonili na obeh straneh pri sedežu in dva leva, stoječa ob naslonilih.

9:19b.2CH.009.019 In dvanajst levov je stalo na tej in na oni strani ob šesterih stopnicah; kaj takega ni bilo videti v nobenem kraljestvu.

9:20b.2CH.009.020 Pa tudi vse posode, iz katerih je pil kralj Salomon, so bile zlate, in vsa oprava v hiši libanonskega gozda je bila iz čistega zlata; srebra niso nič čislali v dnevih Salomonovih.

9:21b.2CH.009.021 Zakaj kralj je imel ladje, ki so vozile v Tarsis s hlapci Huramovimi; po enkrat v treh letih so dospevale tarske ladje, nesoč zlata in srebra, slonovih kosti, opic in pavov.

9:22b.2CH.009.022 In kralj Salomon je nadkriljeval vse kralje na zemlji v bogastvu in v modrosti.

9:23b.2CH.009.023 In vsi kralji zemlje so hrepeneli po obličju Salomonovem, da bi slišali modrost njegovo, ki mu jo je dal Bog v srce.

9:24b.2CH.009.024 In prinašali so mu vsak darilo svoje: posode srebrne in posode zlate, oblačila, orožje in dišave, konje, mezge, vsako leto, kar je bilo pristojno.

9:25b.2CH.009.025 In Salomon je imel štiri tisoč stanov za konje in vozove ter dvanajst tisoč konjikov, ki jih je razstavil po voznih mestih in pri kralju v Jeruzalemu.

9:26b.2CH.009.026 In vladal je vsem kraljem od velereke do dežele Filistejcev in do meje Egipta.

9:27b.2CH.009.027 In kralj je storil, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja, in ceder je omislil toliko, da jih je bilo kakor smokovega drevja, ki raste v ravnini.

9:28b.2CH.009.028 In konje so vodili Salomonu iz Egipta in iz vseh dežel.

9:29b.2CH.009.029 A druge zgodbe Salomonove, prve in poslednje, niso li zapisane v zgodovini Natana proroka in v prorokovanju Ahija Silonskega in v prikaznih Ida vidca o Jeroboamu, sinu Nebatovem?

9:30b.2CH.009.030 In Salomon je vladal v Jeruzalemu nad vsem Izraelom štirideset let.In Salomon je legel k očetom svojim in je bil pokopan v mestu Davida, očeta svojega; in Roboam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

9:31b.2CH.009.031 In Salomon je legel k očetom svojim in je bil pokopan v mestu Davida, očeta svojega; in Roboam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

10

10:1b.2CH.010.001 In Roboam je šel v Sihem, kajti ves Izrael se je sešel v Sihemu, da ga postavijo za kralja.

10:2b.2CH.010.002 In zgodi se, ko je slišal o tem Jeroboam, sin Nebatov (bil je namreč v Egiptu, kamor je bil zbežal izpred kralja Salomona), da se vrne iz Egipta.

10:3b.2CH.010.003 In pošljejo ter ga pokličejo. In pride Jeroboam in ves Izrael ter ogovore Roboama, rekoč:

10:4b.2CH.010.004 Oče tvoj nam je preobtežal jarem; sedaj torej nam polajšaj pretrdo službo očeta svojega in težki jarem, ki nam ga je naložil, in bomo ti služili.

10:5b.2CH.010.005 In on jim reče: Pridite zopet k meni po treh dneh. In ljudstvo odide.

10:6b.2CH.010.006 In kralj Roboam se je posvetoval s starci, ki so stali v službi pred Salomonom, očetom njegovim, ko je še živel, in reče: Kako svetujete, da naj odgovorim temu ljudstvu?

10:7b.2CH.010.007 In mu odgovore, rekoč: Ako boš dobrotljiv temu ljudstvu in jim ugodiš in jim izpregovoriš prijazne besede, ti bodo hlapci vse dni.

10:8b.2CH.010.008 Ali on je zavrgel svet starcev, ki so mu ga dali, in se je posvetoval z mladeniči, ki so zrasli ž njim, ki so stali v službi pred njim.

10:9b.2CH.010.009 In jih vpraša: Kaj svetujete, da naj odgovorimo temu ljudstvu, ki so govorili meni, rekoč: Polajšaj jarem, ki ga nam je naložil oče tvoj!

10:10b.2CH.010.010 Tedaj mu reko mladiči, ki so ž njim zrasli: Ljudstvu, ki ti je dejalo: Oče tvoj nam je preobtežal jarem, ti pa nam ga polajšaj! odgovóri takole: Moj mali prst je večji nego očeta mojega ledje.

10:11b.2CH.010.011 Sedaj torej, če vas je obremenil oče moj s težkim jarmom, jaz še pridenem jarmu vašemu; oče moj vas je tepel z biči, jaz pa vas bom s trnovkami.

10:12b.2CH.010.012 Tedaj pride Jeroboam in vse ljudstvo k Roboamu tretji dan, kakor je kralj velel, rekoč: Pridite k meni zopet tretji dan.

10:13b.2CH.010.013 In kralj Roboam odgovori ljudstvu trdo, kajti zavrgel je svet starcev

10:14b.2CH.010.014 in jim govoril po svetu mladičev takole: Oče moj vam je naložil težek jarem, jaz pa še pridenem; oče moj vas je tepel z biči, jaz pa vas bom s trnovkami.

10:15b.2CH.010.015 Kralj torej ni uslišal ljudstva, kajti Bog je tako vodil, da potrdi GOSPOD besedo svojo, ki jo je govoril po Ahiju Silonskem Jeroboamu, sinu Nebatovemu.

10:16b.2CH.010.016 In ko je videl ves Izrael, da jih kralj ni uslišal, odgovori ljudstvo kralju in reče: Kakšen delež nam je v Davidu? in dediščine nimamo v sinu Jesejevem. Vsakdo k svojim šatorom, o Izrael! Sedaj glej hišo svojo, David! In ves Izrael se je razšel v šatore svoje.

10:17b.2CH.010.017 Samo sinovom Izraelovim, ki so prebivali v Judovih mestih, je kraljeval Roboam.

10:18b.2CH.010.018 Nato pošlje kralj Roboam Hadoroma, ki je bil nad roboto, a sinovi Izraelovi so ga posuli s kamenjem, da je umrl. In pohiti kralj Roboam in stopi na svoj voz, da pobegne v Jeruzalem.Tako je odstopil Izrael od hiše Davidove do tega dne.

10:19b.2CH.010.019 Tako je odstopil Izrael od hiše Davidove do tega dne.

11

11:1b.2CH.011.001 In ko Roboam dospe v Jeruzalem, zbere hišo Judovo in Benjaminovo, sto in osemdeset tisoč izbranih mož vojščakov, da se bojujejo zoper Izraela in zopet pridobé kraljestvo Roboamu.

11:2b.2CH.011.002 Ali beseda GOSPODOVA pride Semaju, možu Božjemu, govoreč:

11:3b.2CH.011.003 Govóri Roboamu, sinu Salomonovemu, kralju Judovemu, in vsemu Izraelu na Judovem in Benjaminovem, in véli:

11:4b.2CH.011.004 Tako pravi GOSPOD: Ne hodite gori in ne bojujte se z brati svojimi; vrnite se vsak v hišo svojo, zakaj od mene je prišla ta reč. In poslušali so besedo GOSPODOVO in so se vrnili, da ne bi šli zoper Jeroboama.

11:5b.2CH.011.005 In Roboam je prebival v Jeruzalemu in prezidal je mesta na Judovem v trdnjave.

11:6b.2CH.011.006 Pozidal je namreč Betlehem, Etam, Tekoo,

11:7b.2CH.011.007 Betzur, Soko, Adulam,

11:8b.2CH.011.008 Gat, Mareso, Zif,

11:9b.2CH.011.009 Adoraim, Lahis, Azeko,

11:10b.2CH.011.010 Zoro, Ajalon in Hebron, utrjena mesta na Judovem in Benjaminovem.

11:11b.2CH.011.011 In utrdil je trdnjave in namestil poveljnike vanje in preskrbel živeža, olja in vina,

11:12b.2CH.011.012 in v vsako posamezno mesto je del ščite in sulice ter jih je povsem dobro utrdil. In Juda in Benjamin sta bila njegova.

11:13b.2CH.011.013 In duhovniki in leviti, ki so bili po vsem Izraelu, so prišli k njemu iz vseh svojih krajev.

11:14b.2CH.011.014 Kajti leviti so zapustili svoje okraje in posestva ter so se priselili na Judovo in v Jeruzalem; Jeroboam in sinovi njegovi so jih namreč zavrgli, da ne bi opravljali duhovniške službe GOSPODU;

11:15b.2CH.011.015 in postavil si je duhovnike za višave in za mališke kozle in za teleti, ki si ju je bil naredil.

11:16b.2CH.011.016 In za duhovniki so prihajali iz vseh rodov Izraelovih tisti, ki so nagnili srce svoje, da bi iskali GOSPODA, Izraelovega Boga, v Jeruzalem darovat GOSPODU, Bogu očetov svojih.

11:17b.2CH.011.017 S tem so pomagali do moči kraljestvu Judovemu in utrjevali Roboama, sina Salomonovega, tri leta; kajti tri leta so hodili po poti Davidovi in Salomonovi.

11:18b.2CH.011.018 In Roboam si vzame za ženo Mahalato, hčer Jerimota, sina Davidovega, in Abihaile, hčere Eliaba, sina Jesejevega;

11:19b.2CH.011.019 in ona mu je rodila sinove: Jeuša, Semarija in Zahama.

11:20b.2CH.011.020 Po tej si vzame še Maako, hčer Absalomovo, in ta mu je rodila Abija, Ataja, Ziza in Selomita.

11:21b.2CH.011.021 Ljubil je pa Roboam Maako, hčer Absalomovo, bolj nego vse žene in priležnice svoje (vzel si je namreč osemnajst žen in šestdeset priležnic in je rodil osemindvajset sinov in šestdeset hčera).

11:22b.2CH.011.022 In Roboam je postavil Abija, sina Maake, da bodi glava, knez med svojimi brati, zakaj hotel ga je postaviti za kralja.In ravnal je previdno in razstavil je vse sinove svoje po vseh krajih Judovih in Benjaminovih, po vseh utrjenih mestih, in oskrbel jim je živeža v obilici; in snubil jim je mnogo žen.

11:23b.2CH.011.023 In ravnal je previdno in razstavil je vse sinove svoje po vseh krajih Judovih in Benjaminovih, po vseh utrjenih mestih, in oskrbel jim je živeža v obilici; in snubil jim je mnogo žen.

12

12:1b.2CH.012.001 In zgodi se, ko je bilo utrjeno kraljestvo Roboamovo in se je on ojačil, da je zapustil postavo GOSPODOVO in ves Izrael ž njim.

12:2b.2CH.012.002 In v petem letu kralja Roboama je prišel gori Sisak, kralj egiptovski, proti Jeruzalemu, zato ker so bili nezvesti GOSPODU,

12:3b.2CH.012.003 z dvanajststo vozovi in šestdeset tisoč konjiki in brezštevilnim moštvom, ki je prišlo ž njim iz Egipta: Lubimi, Sukimi in Etiopci.

12:4b.2CH.012.004 In dobil je utrjena mesta, ki so bila Judova, in dospel je k Jeruzalemu.

12:5b.2CH.012.005 Tedaj pride Semaja, prorok, k Roboamu in k poglavarjem Judovim, ki so se zaradi Sisaka zbrali v Jeruzalemu, in jim reče: Tako pravi GOSPOD: Vi ste zapustili mene, zato sem tudi jaz vas pustil v roke Sisakove.

12:6b.2CH.012.006 Tedaj se ponižajo poglavarji Izraelovi in kralj in reko: Pravičen je GOSPOD.

12:7b.2CH.012.007 In ko je videl GOSPOD, da so se ponižali, pride beseda GOSPODOVA k Semaju, govoreč: Ponižali so se, ne bom jih pokončal, temuč dam jim malo pomoči, in srd moj se ne bo razlil nad Jeruzalemom po roki Sisakovi.

12:8b.2CH.012.008 Vendar pa mu morajo biti podložni, da spoznajo, kaj je meni služiti in kaj služiti zemeljskim kraljestvom.

12:9b.2CH.012.009 Pride torej Sisak, kralj egiptovski, proti Jeruzalemu in vzame zaklade hiše GOSPODOVE in zaklade hiše kraljeve, pobere vse, vzame tudi zlate ščite, ki jih je napravil Salomon.

12:10b.2CH.012.010 In kralj Roboam naredi namesto njih ščite iz brona in jih izroči poveljnikom stražarjev, ki so čuvali vrata kraljeve hiše.

12:11b.2CH.012.011 In kadarkoli je šel kralj v hišo GOSPODOVO, so prišli stražarji in jih nosili in potem jih zopet odnesli v stražnico.

12:12b.2CH.012.012 In ko se je ponižal, se je odvrnila od njega jeza GOSPODOVA, da ga ni docela pokončal. Tudi je bilo pri Judi še nekoliko dobrega.

12:13b.2CH.012.013 In okrepil se je Roboam zopet v Jeruzalemu in je kraljeval. Zakaj enainštirideset let je bilo Roboamu, ko je zakraljeval, in vladal je sedemnajst let v Jeruzalemu, v mestu, ki si ga je izvolil GOSPOD iz vseh rodov Izraelovih, da postavi ondi ime svoje. In materi njegovi je bilo ime Naama, Amonka.

12:14b.2CH.012.014 In delal je, kar je bilo hudo, ker ni pripravil srca svojega, da bi iskal GOSPODA.

12:15b.2CH.012.015 A dejanja Roboamova, prva in poslednja, niso li zapisana v zgodbah Semaja proroka in Ida vidca med rodopisi? In boji so bili med Roboamom in Jeroboamom vse njiju dni.In Roboam je legel k očetom svojim in pokopali so ga v mestu Davidovem; in Abija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

12:16b.2CH.012.016 In Roboam je legel k očetom svojim in pokopali so ga v mestu Davidovem; in Abija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

13

13:1b.2CH.013.001 V osemnajstem letu kralja Jeroboama je Abija zavladal Judi.

13:2b.2CH.013.002 Tri leta je vladal v Jeruzalemu. Materi njegovi pa je bilo ime Mikaja, hči Uriela iz Gibea. In bila je vojna med Abijem in Jeroboamom.

13:3b.2CH.013.003 In Abija je šel na boj z armado hrabrih vojščakov, štiristo tisoč izbranih mož; Jeroboam pa se razvrsti v boj zoper njega z osemsto tisoč izbranimi možmi, hrabrimi junaki.

13:4b.2CH.013.004 In Abija stopi na goro Zemaraim v Efraimskem gorovju in reče: Poslušajte me, Jeroboam in ves Izrael!

13:5b.2CH.013.005 Ne veste li, da je GOSPOD, Bog Izraelov, dal kraljestvo nad Izraelom Davidu na vekomaj, njemu in sinom njegovim po solni zavezi?

13:6b.2CH.013.006 Ali Jeroboam, sin Nebatov, hlapec Salomona, sinu Davidovega, je vstal in se uprl gospodu svojemu.

13:7b.2CH.013.007 In zbrali so se pri njem praznoglavi ljudje, otroci Belijalovi, ki so se ohrabrili zoper Roboama, sina Salomonovega, ko je bil Roboam še mlad in plahega srca in se jim ni mogel ubraniti.

13:8b.2CH.013.008 Vi pa sedaj mislite, da se morete postaviti zoper GOSPODOVO kraljestvo, ki je v roki sinov Davidovih, ker vas je velika množica in imate pri sebi zlati teleti, ki vam ju je naredil Jeroboam za bogove?

13:9b.2CH.013.009 Niste li pregnali duhovnikov GOSPODOVIH, sinov Aronovih in levitov, in niste si li postavili duhovnikov po načinu ljudstev v drugih deželah? Kdorkoli pride, da se posveti z mladim juncem in sedmimi ovni, postane duhovnik tistim, ki niso bogovi!

13:10b.2CH.013.010 Toda z nami je GOSPOD, naš Bog, ki ga nismo zapustili, in imamo duhovnike, ki strežejo GOSPODU, sinove Aronove in levite v svojem opravilu;

13:11b.2CH.013.011 ti zažigajo GOSPODU vsako jutro in vsak večer žgalne daritve in sladkodišeče kadilo in skrbe za razvrstitev kruhov na čisti mizi ter za zlati svečnik ž njegovimi svetilnicami, da se prižigajo vsak večer; kajti mi opravljamo stražo GOSPODA, svojega Boga, vi pa ste ga zapustili.

13:12b.2CH.013.012 In glejte, Bog je z nami, nam na čelu, in duhovniki njegovi z donečimi trobentami, da bučno trobentajo zoper vas. O Izraelovi otroci, ne bojujte se zoper GOSPODA, svojih očetov Boga, ker ne boste imeli sreče!

13:13b.2CH.013.013 Ali Jeroboam je velel zasedi, naj po ovinkih pridejo nadnje odzadaj; tako je stal on pred Judovimi, in zaseda je bila za njimi.

13:14b.2CH.013.014 In ko so se Judovi ozrli, glej, boj jim je bil spredaj in zadaj! In vpijejo h GOSPODU, in duhovniki so močno trobili na doneče trobente.

13:15b.2CH.013.015 In možje Judovi zaženo bojni krik, in ko so Judovi kričali, je Bog porazil Jeroboama in vsega Izraela pred Abijem in Judovimi.

13:16b.2CH.013.016 In sinovi Izraelovi zbeže pred Judovimi, in Bog je dal nje v njih roke.

13:17b.2CH.013.017 In Abija in ljudstvo njegovo jim je prizadelo velik poraz, da je padlo ubitih v Izraelu petsto tisoč izbranih mož.

13:18b.2CH.013.018 Tako so bili tisti čas Izraelovi sinovi ponižani, a sinovi Judovi so se ojačili, ker so se opirali na GOSPODA, Boga očetov svojih.

13:19b.2CH.013.019 In podil je Abija bežečega Jeroboama in mu je vzel mesta: Betel in njemu podložne vasi, Ješano in njej podložne vasi ter Efron in njegove vasi.

13:20b.2CH.013.020 Tudi si ni opomogel Jeroboam nič več v dnevih Abijevih; in GOSPOD ga je udaril, da je umrl.

13:21b.2CH.013.021 A Abija je prihajal močnejši in si je vzel štirinajst žen ter je rodil dvaiindvajset sinov in šestnajst hčera.Kar je pa več praviti o Abiju, njegovi poti in njegovi govori so zapisani v razlagi Ida proroka.

13:22b.2CH.013.022 Kar je pa več praviti o Abiju, njegovi poti in njegovi govori so zapisani v razlagi Ida proroka.

14

14:1b.2CH.014.001 In Abija je legel k očetom svojim, in pokopali so ga v mestu Davidovem; in Asa, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem. V dnevih njegovih je imela dežela mir deset let.

14:2b.2CH.014.002 In Asa je delal, kar je bilo dobro in pravično v očeh GOSPODA, njegovega Boga;

14:3b.2CH.014.003 kajti odpravil je tuje oltarje in višave in je strl stebre in posekal Ašere.

14:4b.2CH.014.004 In ukazal je Judi, naj išče GOSPODA, Boga očetov svojih, in izpolnjuje postavo in zapoved.

14:5b.2CH.014.005 Odpravil je tudi iz vseh mest Judovih višave in solnčne podobe. In kraljevina je imela mir pod njim.

14:6b.2CH.014.006 In sezidal je utrjena mesta na Judovem, kajti dežela je imela mir in ni bilo vojne zoper njega v tistih letih, ker mu je GOSPOD dal pokoj.

14:7b.2CH.014.007 Velel je namreč Judi: Zgradimo ta mesta in napravimo zidove okoli njih in stolpe, vrata in zapahe! Dežela je še pred nami, kajti iskali smo GOSPODA, svojega Boga, iskali smo ga, in dal nam je pokoj naokoli. Nato so zidali, in šlo jim je po sreči.

14:8b.2CH.014.008 In Asa je imel vojake, ki so nosili ščite in sulice, iz Jude tristo tisoč, iz Benjamina pa, ki so nosili ščite in z loka streljali, dvesto in osemdeset tisoč; ti so vsi bili vrli junaki.

14:9b.2CH.014.009 Prišel je pa nadnje Zerah, Etiopec, z vojsko tisočkrat tisoč mož in tristo voz; in prišel je do Marese.

14:10b.2CH.014.010 Tedaj mu pride Asa nasproti, in pripravijo se na boj v dolini Zefati pri Maresi.

14:11b.2CH.014.011 In Asa vpije h GOSPODU, Bogu svojemu, in reče: GOSPOD, pri tebi ni razločka pomagati, kjer je veliko ali kjer nobene ni moči. Pomagaj nam, o GOSPOD, Bog naš! zakaj na tebe se opiramo in v tvojem imenu smo prišli zoper to množico. Ti, GOSPOD, si naš Bog; zoper tebe noben smrtnik ne premore ničesar!

14:12b.2CH.014.012 In GOSPOD je udaril Etiopce pred Asom in pred Judo; in Etiopci so zbežali.

14:13b.2CH.014.013 Asa pa in ljudstvo, ki je bilo pri njem, jih je zasledovalo do Gerarja, in padlo jih je iz Etiopcev toliko, da se niso mogli okrepiti, kajti strti so bili pred GOSPODOM in pred njegovo vojsko. In Judovi so odnesli silno veliko plena.

14:14b.2CH.014.014 In udarili so vsa mesta okoli Gerarja, kajti strah Božji jih je obšel; in oplenili so vsa mesta, ker je bilo veliko plena v njih.Vdrli so tudi v ovčje staje in odvedli veliko ovac in velblodov ter so se vrnili v Jeruzalem.

14:15b.2CH.014.015 Vdrli so tudi v ovčje staje in odvedli veliko ovac in velblodov ter so se vrnili v Jeruzalem.

15

15:1b.2CH.015.001 In duh Božji pride nad Azarija, sina Odedovega;

15:2b.2CH.015.002 in pride naproti Asu ter mu reče: Poslušajte me, Asa in ves Juda in Benjamin! GOSPOD je z vami, dokler ste vi ž njim. In ko ga iščete, ga najdete; ako ga pa zapustite, zapusti on vas.

15:3b.2CH.015.003 Saj dosti dni je bil Izrael brez pravega Boga in brez duhovnika-učitelja in brez postave;

15:4b.2CH.015.004 ali ko so se v stiski svoji obrnili h GOSPODU, Bogu Izraelovemu, in ga iskali, so ga našli.

15:5b.2CH.015.005 In v tistih časih ni bilo miru njemu, ki je odhajal, ne njemu, ki je prihajal, temuč velika nemirnost je vladala nad vsemi prebivalci dežel.

15:6b.2CH.015.006 In narod se je ljuto bojeval z narodom in mesto z mestom, kajti Bog jih je vznemirjal z vsakovrstno bridkostjo.

15:7b.2CH.015.007 A vi bodite močni, in naj vam ne omagajo roke! zakaj delo vaše prejme plačilo.

15:8b.2CH.015.008 In ko je slišal Asa te besede in prorokovanje sinu Odedovega, proroka, se ohrabri in odpravi gnusobe iz vse dežele Judove in Benjaminove in iz mest, ki jih je dobil na Efraimskem gorovju, ter obnovi oltar GOSPODOV, ki je stal pred vežo GOSPODOVO.

15:9b.2CH.015.009 In skliče ves rod Judov in Benjaminov in tiste, ki so tujčevali pri njih iz Efraima in Manaseja in iz Simeona, kajti veliko jih je iz Izraela bilo prestopilo k njemu, ko so videli, da je bil ž njim GOSPOD, njegov Bog.

15:10b.2CH.015.010 In zbero se v Jeruzalemu tretji mesec v petnajstem letu kraljevanja Asovega.

15:11b.2CH.015.011 In darovali so GOSPODU tisti dan iz plena, ki so ga bili pripeljali, sedemsto volov in sedem tisoč ovac.

15:12b.2CH.015.012 In so stopili v zavezo, da bodo iskali GOSPODA, Boga očetov svojih, iz vsega srca in iz vse duše svoje,

15:13b.2CH.015.013 ter da mora umreti, kdorkoli bi ne iskal GOSPODA, Boga Izraelovega, bodisi majhen ali velik, bodisi mož ali žena.

15:14b.2CH.015.014 In prisegli so GOSPODU z močnim glasom in z ukanjem ob donenju trobent in rogov.

15:15b.2CH.015.015 In ves Juda je bil vesel te prisege, zakaj prisegli so iz vsega srca svojega in iskali GOSPODA z vso voljo svojo, ter so ga našli; in GOSPOD jim je dal pokoj vseokoli.

15:16b.2CH.015.016 In kralj Asa je tudi odstavil Maako, mater svojo, da ne bo v kraljičji časti, ker je bila naredila ostudno podobo Ašeri. In Asa je posekal njeno ostudno podobo in jo stolkel v prah ter sežgal pri potoku Kidronu.

15:17b.2CH.015.017 Toda višave niso bile odpravljene iz Izraela, vendar pa je bilo srce Asovo nerazdeljeno vse njegove žive dni.

15:18b.2CH.015.018 In ponesel je v hišo Božjo, kar je bil posvetil oče njegov in kar je bil sam posvetil, srebro, zlato in posode.In vojne ni bilo nobene do petintridesetega leta Asovega vladanja.

15:19b.2CH.015.019 In vojne ni bilo nobene do petintridesetega leta Asovega vladanja.

16

16:1b.2CH.016.001 V šestintridesetem letu Asovega kraljevanja pride gori Baasa, kralj Izraelov, proti Judi in sezida Ramo, da bi nihče ne mogel hoditi sem ali tja od strani Asa, kralja Judovega.

16:2b.2CH.016.002 Tedaj pobere Asa srebro in zlato iz zakladnic hiše GOSPODOVE in hiše kraljeve ter pošlje k Ben-hadadu, kralju sirskemu, ki je prebival v Damasku, in sporoči:

16:3b.2CH.016.003 Zaveza je med menoj in teboj, kakor je bila med mojim in tvojim očetom; glej, pošiljam ti srebra in zlata; pojdi, razderi zavezo svojo z Baasom, kraljem Izraelovim, da se umakne od mene.

16:4b.2CH.016.004 In Ben-hadad je ugodil kralju Asu in pošlje vojsk svojih poveljnike zoper mesta Izraelova, in udarijo Ijon, Dan in Abel-maim in vsa mesta Neftalijeva, v katerih so bila skladišča.

16:5b.2CH.016.005 In ko je Baasa slišal o tem, je nehal zidati Ramo in opustil delo svoje.

16:6b.2CH.016.006 Tedaj vzame Asa vse Judovce in jim veli odnesti od Rame kamenje in les, s katerim je gradil Baasa; in sezidali so s tem Gebo in Micpo.

16:7b.2CH.016.007 In tisti čas pride Hanani, videc, k Asu, kralju Judovemu, in mu reče: Ker si se opiral na kralja sirskega in se nisi zanašal na GOSPODA, Boga svojega, zato je sirskega kralja vojna moč ubežala tvoji roki.

16:8b.2CH.016.008 Niso li imeli Etiopci in Lubimi velikanske vojske in jako mnogo voz in konjikov? Vendar, ker si se opiral ob GOSPODA, ti jih je dal v roko.

16:9b.2CH.016.009 Zakaj oči GOSPODOVE gledajo po vsej zemlji, da se izkaže močnega pri teh, katerih srce je nerazdeljeno proti njemu. V tem si nespametno storil, kajti poslej boš imel vojne.

16:10b.2CH.016.010 In Asa se razsrdi nad vidcem in ga dene v ječo; kajti jezen je bil nad njim za to reč. In Asa je tisti čas delal silo nekaterim iz ljudstva.

16:11b.2CH.016.011 In glej, zgodbe Asove, prve in poslednje, zapisane so v knjigi kraljev Judovih in Izraelovih.

16:12b.2CH.016.012 V devetintridesetem letu svojega kraljevanja je pa zbolel Asa na nogah, in bolezen njegova je bila silno huda. A tudi v svoji bolezni ni iskal GOSPODA, ampak zdravnikov.

16:13b.2CH.016.013 In legel je Asa k očetom svojim in umrl v štiridesetem in prvem letu kraljevanja svojega.In pokopali so ga v njegovem grobu, ki si ga je izsekal v mestu Davidovem, položivši ga na ležišče njegovo, ki je bilo napolnjeno z dišečim kadilom in različnimi dišavami, narejenimi na lekarnarski način; in so zanj napravili silno velik ogenj.

16:14b.2CH.016.014 In pokopali so ga v njegovem grobu, ki si ga je izsekal v mestu Davidovem, položivši ga na ležišče njegovo, ki je bilo napolnjeno z dišečim kadilom in različnimi dišavami, narejenimi na lekarnarski način; in so zanj napravili silno velik ogenj.

17

17:1b.2CH.017.001 In zakraljeval je Josafat, sin njegov, na mestu njegovem in se je ojačil zoper Izraela.

17:2b.2CH.017.002 Kajti namestil je vojaštvo po vseh utrjenih mestih Judovih in postavil posadke po deželi Judovi in po mestih Efraimovih, ki jih je bil pridobil Asa, oče njegov.

17:3b.2CH.017.003 In GOSPOD je bil z Josafatom, kajti hodil je po prvih potih Davidovih in ni maral za Baale.

17:4b.2CH.017.004 Temuč iskal je Boga očeta svojega, živeč po zapovedih njegovih, in ni delal kakor Izrael.

17:5b.2CH.017.005 Zato je utrdil GOSPOD kraljestvo v roki njegovi; in ves Juda mu je prinašal darila, in imel je obilo bogastva in časti.

17:6b.2CH.017.006 In ko se mu je srce ohrabrilo na potih GOSPODOVIH, je poslej odpravil višave in Ašere z Judovega.

17:7b.2CH.017.007 In v tretjem letu kraljevanja svojega pošlje poglavarje: Benhaila, Obadija, Zeharija, Netanela in Mikaja, da bi učili v mestih Judovih,

17:8b.2CH.017.008 in ž njimi levite: Semaja, Netanija, Zebadija, Asahela, Semiramota, Jonatana, Adonija, Tobija, Tobadonija, levite, in ž njimi Elisama in Jorama, duhovnika.

17:9b.2CH.017.009 In učili so po Judovem, imajoč s seboj knjigo zakona GOSPODOVEGA, in hodili so okrog po vseh mestih Judovih in učili ljudstvo.

17:10b.2CH.017.010 In strah od GOSPODA je obšel vsa kraljestva dežel, ki so bile okoli Jude, da se niso bojevali zoper Josafata.

17:11b.2CH.017.011 In nekateri Filistejcev so prinašali darila Josafatu in srebro v davek; tudi Arabci so mu pripeljali drobnice, sedem tisoč sedemsto ovnov in sedem tisoč sedemsto kozlov.

17:12b.2CH.017.012 Tako je Josafat rastel in bil čimdalje večji, in sezidal je na Judovem gradove in mesta za skladišča.

17:13b.2CH.017.013 In je imel velike priprave v mestih Judovih in vojščake, vrle junake v Jeruzalemu.

17:14b.2CH.017.014 In to je njih razvrstitev po njih očetovskih družinah: v Judi so bili poveljniki čez tisoč: Adna poveljnik in ž njim je bilo hrabrih junakov tristo tisoč;

17:15b.2CH.017.015 in poleg njega je bil Johanan poveljnik in ž njim jih je bilo dvesto in osemdeset tisoč;

17:16b.2CH.017.016 in poleg njega je bil Amasija, sin Zihrijev, ki se je radovoljno daroval GOSPODU, in ž njim je bilo dvesto tisoč vrlih junakov.

17:17b.2CH.017.017 V Benjaminu pa: Eliada, hraber junak, in ž njim dvesto tisoč oboroženih z lokom in ščitom;

17:18b.2CH.017.018 in poleg njega je bil Jozabad in ž njim sto in osemdeset tisoč, z orožjem pripravljenih na boj.Ti so vsi stregli kralju, razen tistih, ki jih je bil kralj namestil v utrjenih mestih po vsem Judovem.

17:19b.2CH.017.019 Ti so vsi stregli kralju, razen tistih, ki jih je bil kralj namestil v utrjenih mestih po vsem Judovem.

18

18:1b.2CH.018.001 In Josafat je imel obilo bogastva in časti. In sklenil je svaštvo z Ahabom.

18:2b.2CH.018.002 In po nekoliko letih je šel doli k Ahabu v Samarijo. In Ahab je dal zaklati množino ovac in volov za njega in za ljudstvo, ki je bilo ž njim, in ga je pregovoril, naj gre ž njim v Ramot v Gileadu.

18:3b.2CH.018.003 Reče namreč Ahab, kralj Izraelov, Josafatu, kralju Judovemu: Pojdeš li z menoj v Ramot v Gileadu? On mu odgovori: Hočem biti kakor ti, ljudstvo moje kakor ljudstvo tvoje, in pojdemo s teboj v boj!

18:4b.2CH.018.004 In Josafat reče kralju Izraelovemu: Vprašaj, prosim, danes besedo GOSPODOVO!

18:5b.2CH.018.005 Tedaj skliče kralj Izraelov proroke, štiristo mož, in jim reče: Naj li gremo v boj proti Ramotu v Gileadu, ali naj to opustim? Odgovore: Pojdi gori, kajti Bog ga da v roko kraljevo!

18:6b.2CH.018.006 A Josafat reče: Ni li tu sicer nobenega proroka GOSPODOVEGA, da bi ga po vprašali?

18:7b.2CH.018.007 In kralj Izraelov reče Josafatu: Še en mož je, po katerem moremo vprašati GOSPODA, ali jaz ga sovražim, zakaj ne prorokuje mi nikdar dobrega, ampak vsekdar hudo; ta je Mihaj, sin Imlov. Josafat reče: Ne govóri tako, kralj!

18:8b.2CH.018.008 Tedaj pokliče kralj Izraelov dvornika in veli: Hitro pripelji sem Mihaja, sina Imlovega!

18:9b.2CH.018.009 Kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, pa sta sedela vsak na svojem prestolu, po kraljevsko oblečena. In sedela sta na trgu pri vhodu v vrata Samarije, in vsi proroki so prorokovali pred njima.

18:10b.2CH.018.010 In Zedekija, sin Kenaanov, si je naredil železne rogove in je govoril: Tako pravi GOSPOD: S temi boš bodel Sirce, dokler jih docela ne zatareš!

18:11b.2CH.018.011 In vsi proroki so prorokovali tako in govorili: Pojdi gori v Ramot v Gileadu in srečno hodi, kajti GOSPOD ga da kralju v roko!

18:12b.2CH.018.012 Sel pa, ki je šel poklicat Mihaja, mu govori in reče: Glej, besede prorokov oznanjajo soglasno kralju dobro, bodi torej beseda tvoja kakor enega iz njih in govóri dobro!

18:13b.2CH.018.013 In Mihaj reče: Kakor res živi GOSPOD, kar mi poreče Bog moj, to bom govoril.

18:14b.2CH.018.014 In ko pride h kralju, ga vpraša kralj: Mihaj, ali naj gremo v boj proti Ramotu v Gileadu ali naj to opustim? Odgovori: Pojdite in srečno hodite! dani vam bodo v roko.

18:15b.2CH.018.015 Kralj mu pa veli: Kolikokrat naj te zarotim, da mi ne govoriš ničesar nego resnico v imenu GOSPODOVEM?

18:16b.2CH.018.016 On reče: Videl sem vsega Izraela razkropljenega po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja; in GOSPOD je dejal: Ti nimajo gospodarja! Vsak naj se vrne domov v miru!

18:17b.2CH.018.017 Nato reče kralj Izraelov Josafatu: Ti li nisem rekel, da mi ne bo prorokoval dobrega nego hudo?

18:18b.2CH.018.018 On reče: Zatorej čujte besedo GOSPODOVO! Videl sem GOSPODA sedečega na prestolu svojem in vso vojsko nebeško, da mu stoji ob desnici in ob levici.

18:19b.2CH.018.019 In GOSPOD je vprašal: Kdo premoti Ahaba, da bi šel gori in padel pri Ramotu v Gileadu? In ta je svetoval in rekel to in drugi je rekel ono.

18:20b.2CH.018.020 Tedaj pride duh in se postavi pred GOSPODA in reče: Jaz ga premotim! In GOSPOD ga vpraša: S čim?

18:21b.2CH.018.021 Odgovori: Pojdem tja in bodem lažniv duh v ustih vseh prorokov njegovih. In veli: Ti ga premotiš in se ti posreči. Pojdi tja in stóri tako!

18:22b.2CH.018.022 Sedaj torej, glej, GOSPOD je dal lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prorokov, a GOSPOD je govoril hudo zoper tebe!

18:23b.2CH.018.023 Tedaj pristopi Zedekija, sin Kenaanov, in udari Mihaja v lice in reče: Kod je šel duh GOSPODOV od mene, da s teboj govori?

18:24b.2CH.018.024 Mihaj odvrne: Glej, videl boš tisti dan, ko boš hodil iz hrama v hram, da se skriješ!

18:25b.2CH.018.025 Kralj Izraelov pa veli: Vzemite Mihaja in ga peljite nazaj k Amonu, mestnemu poglavarju, in k Joasu, sinu kraljevemu,

18:26b.2CH.018.026 in recite: Tako pravi kralj: Denita tega moža v ječo in živita ga s kruhom bridkosti in z vodo stiske, dokler se ne vrnem v miru!

18:27b.2CH.018.027 A Mihaj reče: Ako se vrneš v miru, ni govoril po meni GOSPOD! Še reče: Slišite, ljudje, vsi iz vas!

18:28b.2CH.018.028 Nato sta šla kralj Izraelov in Josafat, kralj Judov, gori proti Ramotu v Gileadu.

18:29b.2CH.018.029 In kralj Izraelov reče Josafatu: Jaz pojdem preoblečen v boj, ti pa obleci svoja oblačila! Preobleče se torej kralj Izraelov, in gresta v boj.

18:30b.2CH.018.030 Kralj sirski pa je zapovedal poveljnikom voz svojih, rekoč: Ne bojujte se zoper malega, ne zoper velikega, temuč zgolj zoper kralja Izraelovega!

18:31b.2CH.018.031 Ko torej vidijo poveljniki vozov Josafata, reko: Kralj Izraelov je! In zaženo se bojevat zoper njega; Josafat pa zavpije, in GOSPOD mu je pomogel in Bog jih je odvedel od njega.

18:32b.2CH.018.032 Kajti ko so videli poveljniki voz, da ni kralj Izraelov, se obrnejo od njega.

18:33b.2CH.018.033 Neki mož pa slučajno napne lok in ustreli kralja Izraelovega med stike v oklepu. Zato veli svojemu vozniku: Obrni voz in pelji me z bojišča, kajti hudo sem ranjen.A bitka se je razvnela tisti dan; toda kralj Izraelov je stal naslonjen na vozu Sircem nasproti do večera, in ko je solnce zahajalo, je umrl.

18:34b.2CH.018.034 A bitka se je razvnela tisti dan; toda kralj Izraelov je stal naslonjen na vozu Sircem nasproti do večera, in ko je solnce zahajalo, je umrl.

19

19:1b.2CH.019.001 Josafat pa, kralj Judov, se je vrnil v miru domov v Jeruzalem.

19:2b.2CH.019.002 In Jehu, sin Hananov, videc, mu pride naproti in reče kralju Josafatu: Imaš li ti pomagati brezbožniku in ljubiti tiste, ki sovražijo GOSPODA? Zato gre zoper tebe srd izpred GOSPODA.

19:3b.2CH.019.003 Vendar pa se je našlo nekaj dobrega pri tebi v tem, da si odpravil Ašere iz dežele in pripravil srce svoje, da iščeš GOSPODA.

19:4b.2CH.019.004 In Josafat je ostal v Jeruzalemu. Potem je zopet šel med ljudstvo, od Bersebe do Efraimskega gorovja, ter jih je izpreobrnil h GOSPODU, njih očetov Bogu.

19:5b.2CH.019.005 In postavil je sodnike v deželi po vseh utrjenih mestih Judovih, v vsakem mestu nekaj,

19:6b.2CH.019.006 in je velel sodnikom: Glejte, kaj delate! zakaj ne vršite pravde za človeka, temuč za GOSPODA, in on je pri vas v sodbi.

19:7b.2CH.019.007 Zato bodi strah GOSPODOV na vas; pazite, kako delate! kajti pri GOSPODU, našem Bogu, ni nobene krivice: on ne gleda na zunanjost oseb in ne jemlje darov.

19:8b.2CH.019.008 Tudi v Jeruzalemu je Josafat postavil nekaj levitov in duhovnikov in poglavarjev očetovin Izraelovih, da vrše sodbo GOSPODOVO in druge pravde. In povrnili so se v Jeruzalem.

19:9b.2CH.019.009 In zapove jim, rekoč: Tako ravnajte v strahu GOSPODOVEM, v zvestobi in z nerazdeljenim srcem.

19:10b.2CH.019.010 In kadarkoli pride pred vas kaka pravda bratov vaših, ki stanujejo v mestih svojih, med krvjo in krvjo, med zakonom in zapovedjo, med postavami in pravicami, poučujte jih, da se ne okrivičijo proti GOSPODU in ne pride srd nad vas in nad brate vaše; to delajte, in ne bodete krivi.In glejte, Amarija, višji duhovnik, je nad vami v vseh zadevah GOSPODOVIH, in Zebadija, sin Izmaelov, poglavar hiše Judove, v vseh kraljevih zadevah, tudi leviti so kot načelniki pred vami. Srčno pojdite na delo, in GOSPOD bodi z dobrim!

19:11b.2CH.019.011 In glejte, Amarija, višji duhovnik, je nad vami v vseh zadevah GOSPODOVIH, in Zebadija, sin Izmaelov, poglavar hiše Judove, v vseh kraljevih zadevah, tudi leviti so kot načelniki pred vami. Srčno pojdite na delo, in GOSPOD bodi z dobrim!

20

20:1b.2CH.020.001 In zgodi se potem, da pridejo sinovi Moabovi in sinovi Amonovi in ž njimi nekateri iz Meunimov bojevat se zoper Josafata.

20:2b.2CH.020.002 Pridejo pa in sporoče Josafatu, rekoč: Prihaja velika množica zoper tebe z one strani morja, od Sirije; in glej, že so v Hazazon-tamarju (to je Engedi).

20:3b.2CH.020.003 In Josafat se zboji in obrne obraz, da bi iskal GOSPODA, in razglasi post po vsem Judovem.

20:4b.2CH.020.004 In Juda se zbere, da išče pomoči od GOSPODA; prav iz vseh mest Judovih so prišli iskat GOSPODA.

20:5b.2CH.020.005 In Josafat se postavi v zboru Judovem in Jeruzalemcev, v hiši GOSPODOVI pred novim dvoriščem,

20:6b.2CH.020.006 in reče: O GOSPOD, Bog očetov naših, nisi li Bog v nebesih? in nisi li ti vladar vsem kraljestvom narodov? in v roki tvoji je krepkost in moč, da se ti ne more nihče ustavljati.

20:7b.2CH.020.007 Nisi li ti, o Bog naš, pregnal prebivalcev te dežele pred ljudstvom svojim Izraelom ter si jo dal semenu Abrahama, prijatelja svojega, na vekomaj?

20:8b.2CH.020.008 In prebivali so v njej in zgradili ti v njej svetišče za ime tvoje in dejali:

20:9b.2CH.020.009 Ako pride nad nas nesreča, meč, sodba, ali kuga, ali lakota, postavimo se pred to hišo in pred teboj (kajti v tej hiši je ime tvoje) in bomo vpili k tebi v stiski svoji, in ti boš slišal in pomagal.

20:10b.2CH.020.010 In sedaj, glej, sinovi Amonovi in Moabovi in s Seirske gore, med katere nisi dovolil iti Izraelu, ko so šli iz dežele Egiptovske, temuč izognili so se jim ter jih niso pokončali:

20:11b.2CH.020.011 glej, oni nam to povračajo s tem, da so prišli nas podit iz tvoje posesti, ki si jo nam dal v last.

20:12b.2CH.020.012 O Bog naš, jih li ne boš sodil? Zakaj v nas ni moči proti temu velikemu krdelu, ki gre semkaj zoper nas; mi ne vemo, kaj storiti, temuč oči naše gledajo po tebi.

20:13b.2CH.020.013 In ves Juda je stal pred GOSPODOM z otročiči svojimi, s svojimi ženami in sinovi.

20:14b.2CH.020.014 Tedaj pride, sredi zbora, na Jahaziela, sina Zeharija, sinu Benaja, sinu Jegiela, sinu Matanija, levita, iz sinov Asafovih, duh GOSPODOV,

20:15b.2CH.020.015 in reče: Poslušajte mene, ves Juda in prebivalci v Jeruzalemu in ti, kralj Josafat! Tako vam pravi GOSPOD: Ne bojte se, ne plašite se spričo te velike množice, zakaj boj ni vaš, ampak Božji.

20:16b.2CH.020.016 Jutri pojdite doli proti njim; glejte, gredo sem gori po klancu Zizu, in zalotite jih ob koncu doline, pred Jeruelsko puščavo.

20:17b.2CH.020.017 Vam se ni treba bojevati v tej bitki: razpostavite se in tiho stojte ter glejte rešenje GOSPODOVO pri sebi, Juda in Jeruzalem! Ne bojte se, ne plašite se; jutri pojdite ven proti njim, GOSPOD je z vami!

20:18b.2CH.020.018 Nato se Josafat pripogne z obrazom do tal, in ves Juda in prebivalci jeruzalemski padejo pred GOSPODOM in molijo GOSPODA.

20:19b.2CH.020.019 Leviti pa izmed sinov Kahatovih in sinov Korahovih vstanejo hvalit GOSPODA, Boga Izraelovega, s silno velikim glasom.

20:20b.2CH.020.020 In zjutraj zgodaj vstanejo in gredo ven proti Tekojski puščavi. In ko odhajajo, stoji Josafat in govori: Poslušajte me, Juda in vsi prebivalci jeruzalemski! Verujte v GOSPODA, svojega Boga, in varni bodete, verujte prorokom njegovim, in srečo boste imeli!

20:21b.2CH.020.021 In ko se je posvetoval z ljudstvom, postavi pevce, da naj pojo GOSPODU in ga hvalijo v diki svetosti, gredoč pred oboroženci in govoreč: Hvalite GOSPODA, ker vekomaj traja milost njegova!

20:22b.2CH.020.022 In ko so začeli peti in hvaliti, je GOSPOD storil, da je šla zaseda zoper sinove Amonove in Moabove in tiste s Seirske gore, ki so bili prišli proti Judi; in bili so poraženi.

20:23b.2CH.020.023 Kajti sinovi Amonovi in Moabovi so se vzdignili zoper prebivalce na Seirski gori, da bi jih docela pokončali in zatrli. In ko so storili konec prebivalcem Seira, pomagali so drug drugemu uničiti sebe.

20:24b.2CH.020.024 Ko pa pridejo Judovi k stražnemu stolpu ob puščavi, so se ozrli po množici, in glej, tu so ležala mrtva trupla po zemlji, nihče ni ubežal.

20:25b.2CH.020.025 In ko pride Josafat in ljudstvo njegovo pobirat plen, so ga našli veliko množino pri njih, blaga in obleke in dragocenega orodja, in so toliko zase naplenili, da niso mogli nesti. In tri dni so pobirali plen, ker ga je toliko bilo.

20:26b.2CH.020.026 In četrti dan so se zbrali v Dolini zahvale; ondi so namreč hvalili GOSPODA, zato so imenovali ta kraj Dolino zahvale do današnjega dne.

20:27b.2CH.020.027 Potem so se obrnili, vsi možje Judovi in jeruzalemski in njim na čelu Josafat, da se vrnejo v Jeruzalem z veseljem; zakaj GOSPOD jih je razveselil nad njih sovražniki.

20:28b.2CH.020.028 In dospejo v Jeruzalem in stopijo v hišo GOSPODOVO s psalmovimi strunami in harfami in trobentami.

20:29b.2CH.020.029 In strah Božji je obšel vsa kraljestva po deželah, ko so slišali, da se je GOSPOD bojeval zoper sovražnike Izraelove.

20:30b.2CH.020.030 In kraljevina Josafatova je uživala mir, kajti Bog njegov mu je dal pokoj z vseh strani.

20:31b.2CH.020.031 Josafat je torej kraljeval nad Judo; petintrideset let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je petindvajset let v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Azuba, hči Silhijeva.

20:32b.2CH.020.032 In hodil je po poti Asa, očeta svojega, ni se ganil od nje in je delal, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH.

20:33b.2CH.020.033 Toda višave niso bile odpravljene, ljudstvo tudi še ni obrnilo srca svojega k Bogu očetov svojih.

20:34b.2CH.020.034 Druge zgodbe Josafatove pa, prve in poslednje, glej, zapisane so v zgodovini Jehuja, sina Hananovega, ki je sprejeta v knjigo kraljev Izraelovih.

20:35b.2CH.020.035 A potem se je združil Josafat, kralj Judov, z Ahazijem, kraljem Izraelovim; ta je ravnal brezbožno.

20:36b.2CH.020.036 Združil se je pa ž njim, da napravita ladje, ki bi vozile v Tarsis; in zgradila sta ladje v Ezion-geberju.Tedaj je prorokoval Eliezer, sin Dodavahov iz Marese, zoper Josafata, govoreč: Ker si se združil z Ahazijem, je razbil GOSPOD dela tvoja. In razbile so se ladje, da se niso mogli peljati v Tarsis.

20:37b.2CH.020.037 Tedaj je prorokoval Eliezer, sin Dodavahov iz Marese, zoper Josafata, govoreč: Ker si se združil z Ahazijem, je razbil GOSPOD dela tvoja. In razbile so se ladje, da se niso mogli peljati v Tarsis.

21

21:1b.2CH.021.001 In Josafat je legel k očetom svojim, in bil je pokopan z očeti svojimi v mestu Davidovem; in Joram, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

21:2b.2CH.021.002 In imel je brate, sinove Josafatove: Azarija, Jehiela, Zeharija, Azarija, Mihaela in Sefatija. Ti vsi so bili sinovi Josafata, kralja Judovega.

21:3b.2CH.021.003 In njih oče jim je dal veliko darov od srebra, zlata in dragocenih reči z utrjenimi mesti vred na Judovem. A kraljestvo je dal Joramu, ker je bil prvenec.

21:4b.2CH.021.004 Ko pa je Joram zavladal svojega očeta kraljestvu in se ojačil, je pobil vse brate svoje z mečem in nekatere poglavarje Izraelove.

21:5b.2CH.021.005 Joram je bil dvaintrideset let star, ko je začel vladati, in kraljeval je osem let v Jeruzalemu.

21:6b.2CH.021.006 In hodil je po poti kraljev Izraelovih, kakor je delala hiša Ahabova, kajti imel je hčer Ahabovo za ženo; in delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH.

21:7b.2CH.021.007 Ali GOSPOD ni hotel uničiti hiše Davidove zaradi zaveze, ki jo je bil sklenil z Davidom, in ker je obljubil, da dá svetilo njemu in sinovom njegovim vsekdar.

21:8b.2CH.021.008 V dneh njegovih so odstopili Edomci izpod oblasti Judove in si postavili zase kralja.

21:9b.2CH.021.009 Nato je Joram šel tja s poveljniki svojimi in vsi njegovi vozovi ž njim; in vzdignil se je po noči ter pobil Edomce, ki so ga obdajali, in poveljnike voz.

21:10b.2CH.021.010 Vendar so se Edomci upirali oblasti Judovi do tega dne. Potem se je uprla tudi Libna oblasti njegovi v tistem času; zakaj zapustil je bil GOSPODA, Boga očetov svojih.

21:11b.2CH.021.011 Tudi je naredil višave po gorah Judovih in zapeljeval prebivalce jeruzalemske, da so nečistovali, in zapeljal je tudi Judo.

21:12b.2CH.021.012 In prišlo mu je pismo od Elija proroka, ki se je glasilo: Tako pravi GOSPOD, Bog Davida, očeta tvojega: Ker nisi hodil po potih Josafata, očeta svojega, ne po potih Asa, kralja Judovega,

21:13b.2CH.021.013 temuč hodiš po poti kraljev Izraelovih in zapeljuješ Judo in prebivalce jeruzalemske v nečistovanje, kakor je hiša Ahabova nečistovala, in si tudi umoril brate svoje iz očeta svojega hiše, ki so bili boljši od tebe:

21:14b.2CH.021.014 glej, zato GOSPOD udari s hudo šibo ljudstvo tvoje, otroke in žene tvoje in vse blago tvoje;

21:15b.2CH.021.015 ti pa boš veliko trpel od bolezni na črevih, dokler ne pojde drob od tebe vsled tvoje bolezni dan za dnevom.

21:16b.2CH.021.016 In GOSPOD je obudil zoper Jorama duha Filistejcev in Arabcev, ki prebivajo poleg Etiopcev;

21:17b.2CH.021.017 in prišli so gori zoper Judo in so vdrli v deželo in odnesli vse blago, kar ga je bilo v hiši kraljevi, tudi sinove in žene njegove, da mu ni ostalo sina, samo Joahaz, najmlajši sinov njegovih.

21:18b.2CH.021.018 In po vsem tem ga je GOSPOD udaril na njegovih črevih z neozdravljivo boleznijo.

21:19b.2CH.021.019 In to je trpelo od dne do dne, in ko je tako minil čas dveh let, so šla od njega čreva vsled bolezni, in umrl je v hudih bolečinah. In ljudstvo njegovo ni zanj napravilo nobenega ognja, kakršnega so priredili očetom njegovim.Dvaintrideset let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je v Jeruzalemu osem let. In odšel je, ne da bi bili žalovali za njim; in pokopali so ga v mestu Davidovem, a ne v grobih kraljevskih.

21:20b.2CH.021.020 Dvaintrideset let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je v Jeruzalemu osem let. In odšel je, ne da bi bili žalovali za njim; in pokopali so ga v mestu Davidovem, a ne v grobih kraljevskih.

22

22:1b.2CH.022.001 In prebivalci jeruzalemski so postavili Ahazija [Isto ime kakor „Joahaz“.], njegovega najmlajšega sina, za kralja na mestu njegovem; zakaj vse starejše je umorila četa, ki je bila prišla z Arabci v tabor. Tako je zakraljeval Ahazija, sin Jorama, kralja Judovega.

22:2b.2CH.022.002 Dvainštirideset let je bil star Ahazija, ko je zavladal, in vladal je eno leto v Jeruzalemu. In materi njegovi je bilo ime Atalija, hči Omrijeva.

22:3b.2CH.022.003 Tudi on je hodil po potih hiše Ahabove, kajti mati njegova mu je bila svetovalka, da bi ravnal brezbožno.

22:4b.2CH.022.004 Delal je torej, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, kakor je delala hiša Ahabova; zakaj ti so mu bili svetovalci po smrti očeta njegovega, njemu v pogubo.

22:5b.2CH.022.005 On je tudi ravnal po njih svetu, in je šel z Joramom, sinom Ahabovim, kraljem Izraelovim, v boj zoper Hazaela, kralja sirskega, pri Ramotu v Gileadu. In Sirci so ranili Jorama.

22:6b.2CH.022.006 In vrnil se je, da bi mu celili v Jezreelu rane, ki so mu jih vsekali pri Rami, ko se je bojeval zoper Hazaela, kralja sirskega. In Ahazija, sin Jorama, kralja Judovega, je šel doli obiskat Jorama, sina Ahabovega, v Jezreelu, ker je bil bolan.

22:7b.2CH.022.007 To pa je bilo od Boga, v pogubo Ahazijevo, da je šel k Joramu. Zakaj ko je bil dospel, je šel z Joramom naproti Jehuju, sinu Nimsijevemu, ki ga je bil pomazilil GOSPOD, da iztrebi hišo Ahabovo.

22:8b.2CH.022.008 In zgodi se, ko je Jehu izvrševal sodbo na hiši Ahabovi, da zaloti poglavarje Judove in sinove bratov Ahazijevih, ki so stregli Ahaziju, ter jih pomori.

22:9b.2CH.022.009 Iskal je tudi Ahazija, in ujeli so ga (skrival se je namreč v Samariji) in pripeljali k Jehuju, ki ga je umoril; in pokopali so ga, kajti dejali so: On je sin Josafatov, ki je iskal GOSPODA iz vsega srca. In ni bilo nikogar več iz hiše Ahazijeve, ki bi imel moč vzdržati kraljestvo.

22:10b.2CH.022.010 Ko pa je videla Atalija, mati Ahazijeva, da je njen sin mrtev, vstane in pomori vse kraljevo seme hiše Judove.

22:11b.2CH.022.011 Ali Josabata, hči kraljeva, vzame Joasa, sina Ahazijevega, in ga ukrade izmed kraljevih sinov, ki so jih morili, in potisne njega in njegovo pestunjo v spalnico. Tako ga je Josabata, hči kralja Jorama, žena Jojada duhovnika (zakaj bila je sestra Ahazijeva), skrila pred Atalijo, da ni bil umorjen.In bil je ž njimi skrit v hiši Božji šest let. Atalija pa je gospodovala deželi.

22:12b.2CH.022.012 In bil je ž njimi skrit v hiši Božji šest let. Atalija pa je gospodovala deželi.

23

23:1b.2CH.023.001 V sedmem letu se pa ojunači Jojada in vzame k sebi poveljnike čez sto, Azarija, sina Jerohamovega, in Izmaela, sina Johananovega, in Azarija, sina Obedovega, in Maaseja, sina Adajevega, in Elisafata, sina Zihrijevega, ter sklene ž njimi zavezo.

23:2b.2CH.023.002 Ti gredo okoli po Judovem in zbero levite iz vseh mest Judovih in poglavarje očetovin Izraelovih, in pridejo v Jeruzalem.

23:3b.2CH.023.003 In ves ta zbor sklene zavezo s kraljem v hiši Božji. In Jojada jim reče: Glejte, kraljev sin ima kraljevati, kakor je GOSPOD govoril za sinove Davidove.

23:4b.2CH.023.004 To je reč, ki jo boste storili: tretjina vas duhovnikov in levitov, ki prihajate noter v soboto, bodete na straži med vrati,

23:5b.2CH.023.005 tretjina pa bodi ob hiši kraljevi in tretjina pri temeljnih vratih; in vse ljudstvo bodi na dvoriščih hiše GOSPODOVE.

23:6b.2CH.023.006 A nihče naj ne stopi v hišo GOSPODOVO razen duhovnikov in tistih levitov, ki strežejo: oni smejo iti noter, ker so sveti; ali vse ljudstvo bodi služno na straži GOSPODOVI.

23:7b.2CH.023.007 In leviti obkrožijo kralja vseokrog, vsak držeč orožje v roki; in kdor bi stopil v hišo, bodi umorjen; in bodite pri kralju, ko pojde ven in ko pojde noter.

23:8b.2CH.023.008 Leviti torej in ves Juda so storili vse, kakor jim je zapovedal Jojada duhovnik: vsak vzame k sebi može svoje, tiste, ki so imeli priti služit v soboto, s tistimi, ki jim je bilo oditi v soboto, zakaj Jojada ni bil odpustil teh oddelkov.

23:9b.2CH.023.009 In Jojada duhovnik izroči poveljnikom nad sto sulice in ščite in orožje kralja Davida, ki je bilo v hiši GOSPODOVI.

23:10b.2CH.023.010 In razpostavil je vse ljudstvo, vsakega z orožjem v roki, od desne do leve strani hiše, poleg oltarja in poleg hiše, okoli kralja.

23:11b.2CH.023.011 Nato pripeljejo ven sina kraljevega in denejo krono nanj ter mu dado pričevanje in ga postavijo za kralja, in Jojada in sinovi njegovi ga pomazilijo; in kličejo: Živel kralj!

23:12b.2CH.023.012 Ko pa je Atalija slišala glas ljudstva, ki je pritekalo in kralja hvalilo, pride k ljudstvu v hišo GOSPODOVO.

23:13b.2CH.023.013 In pogleda in glej, kralj stoji ob svojem stebru pri vhodu in poveljniki in trobente okoli kralja, in vse ljudstvo dežele se veseli in trobijo na trobente, pevci pojo tudi z glasbenim orodjem hvalospeve. Tedaj si raztrga Atalija oblačila in reče: Zarota, zarota!

23:14b.2CH.023.014 In Jojada duhovnik gre ven s poveljniki nad sto, ki so bili na čelu vojske, in jim veli: Odpeljite jo ven med vrstami, in kdor bi šel za njo, njega ubijte z mečem! kajti duhovnik je rekel: Ne ubijte je v hiši GOSPODOVI!

23:15b.2CH.023.015 In polože roko nanjo; in šla je skozi vhod Konjskih vrat do kraljeve hiše, in ondi so jo umorili.

23:16b.2CH.023.016 Tedaj sklene Jojada zavezo med seboj in vsem ljudstvom in kraljem, da bodo ljudstvo GOSPODOVO.

23:17b.2CH.023.017 In vse ljudstvo je šlo v hišo Baalovo in so jo porušili, oltarje in podobe njegove pa so strli v kosce, in Matana, duhovnika Baalovega, so umorili pred oltarji.

23:18b.2CH.023.018 In Jojada je poveril službe hiše GOSPODOVE oblasti duhovnikov levitov, ki jih je porazdelil David v hiši GOSPODOVI, da darujejo žgalščine GOSPODOVE, kakor je pisano v zakonu Mojzesovem, z veseljem in petjem, po naredbi Davidovi.

23:19b.2CH.023.019 In postavil je vratarje pri vratih hiše GOSPODOVE, da ne bi noter šel nihče, ki bi bil kakorkoli nečist.

23:20b.2CH.023.020 In vzame poveljnike nad sto in plemenitnike ter oblastnike v ljudstvu in vse ljudstvo dežele ter pripelje kralja doli iz hiše GOSPODOVE, in pridejo skozi zgornja vrata v hišo kraljevo in posade kralja na kraljestva prestol.In vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je imelo mir. Atalijo pa so bili umorili z mečem.

23:21b.2CH.023.021 In vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je imelo mir. Atalijo pa so bili umorili z mečem.

24

24:1b.2CH.024.001 Joas je bil sedem let star, ko je zakraljeval, in vladal je štirideset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Zibija iz Bersebe.

24:2b.2CH.024.002 In Joas je delal, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH vse dni, dokler je živel Jojada duhovnik.

24:3b.2CH.024.003 In Jojada mu je zasnubil dve ženi, in rodil je sinove in hčere.

24:4b.2CH.024.004 In zgodi se potem, da se nameni Joas obnoviti hišo GOSPODOVO.

24:5b.2CH.024.005 In skliče duhovnike in levite in jim veli: Pojdite po mestih Judovih in zbirajte denar od vsega Izraela v popravo hiše Boga svojega leto za letom; hitite pa s tem! Ali leviti niso hiteli.

24:6b.2CH.024.006 Tedaj pokliče Joas poglavarja Jojada ter mu reče: Zakaj ne siliš levitov, da bi nosili z Judovega in iz Jeruzalema davek, ki ga je naložil Mojzes, hlapec GOSPODOV, zboru Izraelovemu za šator pričevanja?

24:7b.2CH.024.007 Kajti tista brezbožnica Atalija in njeni sinovi so razdrapali hišo Božjo in vse, kar je bilo posvečenega hiši Božji, so zapravili za Baale!

24:8b.2CH.024.008 Kralj torej zapove, in narede skrinjo ter jo postavijo zunaj pri vratih hiše GOSPODOVE.

24:9b.2CH.024.009 In objavijo razglas po Judovem in Jeruzalemu, naj se prinaša GOSPODU davščina, ki jo je Mojzes, hlapec GOSPODOV, naložil Izraelu v puščavi.

24:10b.2CH.024.010 In veselili so se vsi poglavarji in vse ljudstvo, in prinašali so ter metali v skrinjo, dokler niso dokončali.

24:11b.2CH.024.011 In kadar je prišel čas, da leviti prineso skrinjo kraljevim uradnikom, in ko so videli, da je v njej mnogo denarja, je prišel kraljev pisar in prvega duhovnika uradnik, in sta izpraznila skrinjo; in zopet so jo odnesli na njeno mesto. Tako so delali vsak dan, da so nabrali veliko denarja.

24:12b.2CH.024.012 In kralj in Jojada sta ga dajala tistim, ki so vodili delo službe pri hiši GOSPODOVI, in oni so najemali kamenoseke in tesarje, da obnove hišo GOSPODOVO, tudi obdelovalce železa in brona, da se popravi hiša GOSPODOVA.

24:13b.2CH.024.013 In delavci so pridno delali, da je poprava dobro napredovala po njih rokah, in postavili so hišo Božjo v njen prejšnji stan in jo utrdili.

24:14b.2CH.024.014 In ko so dokončali, so prinesli, kar je bilo ostalo denarja, pred kralja in Jojada; iz tega so se napravile posode za hišo GOSPODOVO, priprave za službo in darovanje, torila in zlate in srebrne posode. In darovali so žgalne daritve v hiši GOSPODOVI neprenehoma, dokler je Jojada živel.

24:15b.2CH.024.015 A Jojada se je postaral in je, dni svojih sit, umrl; sto in trideset let je bil star, ko je umrl.

24:16b.2CH.024.016 In pokopali so ga v mestu Davidovem med kralji, zato ker je dobro delal Izraelu in proti Bogu in hiši njegovi.

24:17b.2CH.024.017 Po smrti Jojadovi pa pridejo poglavarji Judovi in store poklon kralju. In kralj jim je ugodil.

24:18b.2CH.024.018 In zapustili so hišo GOSPODA, Boga očetov svojih, in služili Ašeram in malikom. In srd Božji je prišel nad Judo in nad Jeruzalem zavoljo te njih pregrehe.

24:19b.2CH.024.019 Pošiljal pa je k njim proroke, da jih izpreobrnejo do GOSPODA, in ti so jih svarili, ali niso hoteli poslušati.

24:20b.2CH.024.020 Tedaj obleče duh Božji v moč Zaharija, sina Jojada duhovnika, in se ustopi nad ljudstvom ter jim reče: Tako pravi Bog: Zakaj prestopate zapovedi GOSPODOVE? To vam ne prinese sreče! Ker ste zapustili GOSPODA, je tudi on, zapustil vas.

24:21b.2CH.024.021 Oni so se pa zarotili zoper njega in ga posuli s kamenjem po kraljevi zapovedi na dvorišču hiše GOSPODOVE.

24:22b.2CH.024.022 In Joas kralj se ni spomnil dobrote, ki jo je bil storil oče Jojada njemu, ampak je umoril sina njegovega. Ko je ta umiral, je dejal: GOSPOD to poglej in kaznuj!

24:23b.2CH.024.023 In zgodilo se je ob koncu leta, da je šla gori vojska Sircev zoper njega, in ko so prišli na Judovo in v Jeruzalem, pobijejo vse ljudske vojvode izmed ljudstva in ves njih plen pošljejo kralju v Damask.

24:24b.2CH.024.024 Dasi je prišla vojska Sircev z maloštevilnim moštvom, je vendar GOSPOD dal jako veliko vojsko njej v roke, ker so bili zapustili GOSPODA, Boga očetov svojih. In tako so Sirci izvršili sodbo nad Joasom.

24:25b.2CH.024.025 In ko so bili odšli od njega – kajti zapustili so ga v velikih bolečinah – so se zarotili zoper njega hlapci njegovi zaradi krvi sinov Jojadovih ter ga umorili na postelji njegovi; in umrl je in so ga pokopali v mestu Davidovem, ali ne v grobih kraljevskih.

24:26b.2CH.024.026 In ta sta, ki sta se zarotila zoper njega: Zabad, sin Simeate Amonke, in Jozabad, sin Simrite Moabke.O njegovih sinovih pa in o velikosti naloženih mu bremen ter o popravljanju hiše Božje, glej, pisano je v razlagi knjige kraljev. In Amazija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

24:27b.2CH.024.027 O njegovih sinovih pa in o velikosti naloženih mu bremen ter o popravljanju hiše Božje, glej, pisano je v razlagi knjige kraljev. In Amazija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

25

25:1b.2CH.025.001 Amazija je bil petindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je devetindvajset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Joadana iz Jeruzalema.

25:2b.2CH.025.002 In delal je, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, ali nikar z nerazdeljenim srcem.

25:3b.2CH.025.003 In ko mu je bilo kraljestvo utrjeno, je pobil hlapce svoje, ki so bili ubili kralja, očeta njegovega.

25:4b.2CH.025.004 Ali njih otrok ni usmrtil, temuč storil je po tem, kar je pisano v zakonu, v knjigi Mojzesovi, kakor je zapovedal GOSPOD, rekoč: Očetje naj se ne usmrte za otroke, tudi ne otroci za očete, temuč sleherni umrje za svoj greh.

25:5b.2CH.025.005 Amazija je tudi zbral Judo in jih je postavil po očetovskih družinah, po poveljnikih nad tisoč in po poveljnikih nad sto, z vsega Judovega in Benjaminovega; in preštel jih je od dvajsetletnih in više ter jih je našel tristo tisoč izbranih mož, zmožnih iti v vojno, ki so mogli nositi sulico in ščit.

25:6b.2CH.025.006 Vrhutega je najel iz Izraela sto tisoč močnih vojščakov za sto talentov srebra.

25:7b.2CH.025.007 A mož Božji pride k njemu in reče: O kralj, ne jemlji vojske iz Izraela s seboj; zakaj GOSPOD ni z Izraelom, ni z vsemi Efraimovimi otroki.

25:8b.2CH.025.008 Ampak pojdi sam, delaj, ojači se za boj; Bog te sicer pahne na tla pred sovražnikom, zakaj Bog ima moč i pomagati i poraziti.

25:9b.2CH.025.009 Amazija pa reče možu Božjemu: A kaj je storiti zastran tistih sto talentov, ki sem jih dal četam izraelskim? In mož Božji odgovori: Dosti ima GOSPOD, da ti da več nego to.

25:10b.2CH.025.010 Nato jih Amazija oddeli, namreč čete, ki so prišle k njemu iz Efraima, naj gredo v svoj kraj. Zato se njih srd silno razvname nad Judo, in povrnejo se domov v silni jezi.

25:11b.2CH.025.011 Amazija pa se ohrabri in pelje ven ljudstvo svoje ter gre v Solno dolino in porazi iz sinov Seirovih deset tisoč.

25:12b.2CH.025.012 Deset tisoč pa so jih ujeli sinovi Judovi živih ter so jih peljali na vrh skale in pometali s skalnega vrha v globočino, da so se vsi razpočili.

25:13b.2CH.025.013 Ali možje iz čet, ki jih je bil Amazija odslovil, da ne bi šli ž njim v boj, so vdrli v mesta Judova, od Samarije do Bet-horona, in jih pobili tri tisoč ter pobrali mnogo plena.

25:14b.2CH.025.014 Zgodi se pa, ko se je vrnil Amazija s poboja Edomcev, da prinese bogove sinov Seirovih in jih postavi za svoje bogove, in je molil pred njimi ter jim kadil.

25:15b.2CH.025.015 Zato se razvname jeza GOSPODOVA zoper Amazija in pošlje k njemu proroka, ki mu reče: Čemu iščeš tistega ljudstva bogove, ki niso oteli svojega ljudstva iz tvoje roke?

25:16b.2CH.025.016 In ko je govoril k njemu, mu veli kralj: Smo li tebe postavili kralju za svetovalca? Nehaj! čemu hočeš biti ubit? In neha prorok in reče: Vem, da je Bog sklenil te končati, ker si storil to in nisi poslušal sveta mojega.

25:17b.2CH.025.017 Potem se posvetuje Amazija, kralj Judov, in pošlje h kralju Izraelovemu Joasu, sinu Joahaza, sinú Jehujevega, ter sporoči: Pridi, da si pogledava v lice!

25:18b.2CH.025.018 Joas pa, kralj Izraelov, pošlje k Amaziju, kralju Judovemu, in sporoči: Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri libanonski sporočit: Daj svojo hčer sinu mojemu za ženo! V tem je šla mimo divja zver z Libanona in je poteptala osat.

25:19b.2CH.025.019 Ti misliš: Poglej, jaz sem porazil Edomce! in srce tvoje te povzdiguje, da si pridobiš slavo. Ostani doma! Zakaj siliš v nesrečo, da padeš ti in Juda s teboj?

25:20b.2CH.025.020 Ali Amazija ni hotel poslušati, kajti od Boga je bilo, da jih izroči njih sovražnikom v pest, zato ker so iskali bogov Edomcev.

25:21b.2CH.025.021 Tedaj je šel gori Joas, kralj Izraelov, in pogledala sta si v lice on in Amazija, kralj Judov, v Betsemesu, ki je na Judovem.

25:22b.2CH.025.022 In Juda je izgubil bitko pred Izraelom, in bežal je vsak v šator svoj.

25:23b.2CH.025.023 In Joas, kralj Izraelov, je ujel Amazija, kralja Judovega, sina Joasa, sinu Joahazovega, v Betsemesu ter ga pripeljal v Jeruzalem, in podrl je zidove jeruzalemske od vrat Efraimovih do Vogelnih vrat, štiristo komolcev.

25:24b.2CH.025.024 In vzel je vse zlato in srebro in vse posode, kar jih je bilo v hiši Božji pri Obededomu, tudi zaklade hiše kraljeve, tudi zastavljence, in vrnil se je v Samarijo.

25:25b.2CH.025.025 Amazija pa, sin Joasov, kralj Judov, je živel po smrti Joasa, sina Joahaza, kralja Izraelovega, še petnajst let.

25:26b.2CH.025.026 Druge zgodbe Amazijeve, prve in poslednje, glej, niso li zapisane v knjigi kraljev Judovih in Izraelovih?

25:27b.2CH.025.027 A potem, odkar je Amazija odstopil od GOSPODA, so napravili zaroto zoper njega v Jeruzalemu; on pa je pobegnil v Lahis, in poslali so za njim v Lahis in ga tam usmrtili.In prinesli so ga na konjih in ga pokopali z očeti njegovimi v stolnem mestu Judovem.

25:28b.2CH.025.028 In prinesli so ga na konjih in ga pokopali z očeti njegovimi v stolnem mestu Judovem.

26

26:1b.2CH.026.001 In vse ljudstvo Judovo vzame Uzija [Se imenuje Azarija.], ki je bil šestnajst let star, ter ga postavijo za kralja namesto očeta njegovega Amazija.

26:2b.2CH.026.002 On je sezidal Elot, pridobivši ga za Judo, potem ko je bil kralj legel k očetom svojim.

26:3b.2CH.026.003 Šestnajst let star je bil Uzija, ko je zakraljeval, in vladal je dvainpetdeset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jekolija iz Jeruzalema.

26:4b.2CH.026.004 In delal je, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, po vsem, kar je bil delal Amazija, oče njegov.

26:5b.2CH.026.005 In iskal je Boga v dnevih Zeharija, ki je razumel prikazni Božje; in dokler je iskal GOSPODA, mu je Bog dajal srečo.

26:6b.2CH.026.006 In šel je in se bojeval zoper Filistejce, in razdrl je obzidje v Gatu in obzidje v Jabni in obzidje v Asdodu, in sezidal je mesta v kraju Asdodskem in med Filistejci.

26:7b.2CH.026.007 In Bog mu je pomagal zoper Filistejce in zoper Arabce, ki so prebivali v Gurbaalu, in zoper Meunime.

26:8b.2CH.026.008 In Amonci so dajali darove Uziju; in ime njegovo je zaslovelo povsod, celo v Egiptu; kajti postal je silno mogočen.

26:9b.2CH.026.009 In Uzija je tudi zgradil stolpe v Jeruzalemu na Vogelnih vratih in na Dolinskih vratih in na voglu zidovja ter jih je utrdil.

26:10b.2CH.026.010 In sezidal je stolpe v puščavi in izkopal mnogo vodnjakov, kajti imel je veliko živine v nižavi in na planjavi; imel je tudi kmetovalcev in vinogradnikov v gorah in na rodovitnih poljanah, zakaj ljubil je poljedelstvo.

26:11b.2CH.026.011 Vrhutega je imel Uzija vojsko, pripravno za boj, ki je hodila na vojno po četah, po številu, kakor jih je preštel Jegiel, pisar, in Maaseja, oblastnik, pod roko Hananija, enega kraljevih poveljnikov.

26:12b.2CH.026.012 Vse število poglavarjev očetovin, hrabrih junakov, je bilo dva tisoč in šeststo.

26:13b.2CH.026.013 In pod njih roko je bila izurjena vojska, trikrat sto tisoč in sedem tisoč in petsto, ki so se bojevali v krepki moči, da pomagajo kralju zoper sovražnika.

26:14b.2CH.026.014 In Uzija je oskrbel njim, vsej vojski, ščite in sulice, čelade in oklepe, loke in kamenje za prače.

26:15b.2CH.026.015 Naredil je tudi stroje v Jeruzalemu, iznajdbe umetnikov, da bodo na stolpih in utrdbah, da se ž njimi streljajo pšice in veliki kameni. In ime njegovo je daleč slovelo, ker mu je bilo čudno pomagano, da je postal mogočen.

26:16b.2CH.026.016 Toda ko je postal mogočen, se je prevzelo srce njegovo, njemu v pogubo, in ravnal je nezvesto zoper GOSPODA, Boga svojega; kajti šel je v tempelj GOSPODOV kadit na kadilnem oltarju.

26:17b.2CH.026.017 A Azarija duhovnik je šel noter za njim in ž njim osemdeset duhovnikov GOSPODOVIH, junaški možje,

26:18b.2CH.026.018 in so stopili proti Uziju kralju in mu dejali: Tebi se ne spodobi, Uzija, da žgeš kadilo GOSPODU, temuč duhovnikom, sinovom Aronovim, ki so posvečeni, da žgo kadilo. Idi ven iz svetišča, zakaj pregrešil si se, in to ti ne bode nikakor v čast pred GOSPODOM Bogom.

26:19b.2CH.026.019 Tedaj se Uzija razjezi, držeč kadilnico v roki, da bi kadil; in ko izpušča jezo svojo proti duhovnikom, se mu izrinejo gobe po čelu vpričo duhovnikov v hiši GOSPODOVI, pred kadilnim oltarjem.

26:20b.2CH.026.020 In Azarija, prvi duhovnik, in vsi duhovniki se ozro nanj, in glej, gobav je po čelu! Tedaj ga hitro izženo odondod, da, sam je hitel ven, ker ga je udaril GOSPOD.

26:21b.2CH.026.021 In kralj Uzija je bil gobav do dne smrti svoje in prebival je v hiši posebe kot gobavec; zakaj izločen je bil od hiše GOSPODOVE. In Jotam, sin njegov, je bil nad kraljevim dvorom in je sodil ljudstvo dežele.

26:22b.2CH.026.022 A druga dejanja Uzijeva, prva in poslednja, je zapisal prorok Izaija, sin Amozov.In legel je Uzija k očetom svojim, in pokopali so ga na pogrebnem polju, ki je bilo kraljevsko, zakaj dejali so: Gobavec je! In Jotam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

26:23b.2CH.026.023 In legel je Uzija k očetom svojim, in pokopali so ga na pogrebnem polju, ki je bilo kraljevsko, zakaj dejali so: Gobavec je! In Jotam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

27

27:1b.2CH.027.001 Jotam je bil petindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jerusa, hči Zadokova.

27:2b.2CH.027.002 In delal je, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, po vsem, kar je bil delal Uzija, oče njegov, samo da ni šel v tempelj GOSPODOV. A ljudstvo je še ravnalo popačeno.

27:3b.2CH.027.003 On je sezidal gorenja vrata pri hiši GOSPODOVI, tudi na zidu Ofelovem je zidal veliko.

27:4b.2CH.027.004 Dalje je sezidal mesta na Judovem gorovju, in v gozdih je zgradil gradove in stolpe.

27:5b.2CH.027.005 Bojeval se je tudi s kraljem sinov Amonovih in ga je premagal. In sinovi Amonovi so mu tisto leto dali sto talentov srebra in deset tisoč mer pšenice in deset tisoč ječmena. Toliko so mu dali sinovi Amonovi v drugem in v tretjem letu.

27:6b.2CH.027.006 Tako je postal Jotam mogočen, ker je uravnal poti svoji pred GOSPODOM, svojim Bogom.

27:7b.2CH.027.007 Kar pa je več praviti o Jotamu, o vseh vojskah in vseh potih njegovih, glej, zapisano je v knjigi kraljev Izraelovih in Judovih.

27:8b.2CH.027.008 Petindvajset let je bil star, ko je zakraljeval, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu.In legel je Jotam k očetom svojim, in pokopali so ga v mestu Davidovem, in Ahaz, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

27:9b.2CH.027.009 In legel je Jotam k očetom svojim, in pokopali so ga v mestu Davidovem, in Ahaz, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

28

28:1b.2CH.028.001 Ahaz je bil dvajset let star, ko je začel vladati, in vladal je šestnajst let v Jeruzalemu; in ni delal, kar bi bilo prav v očeh GOSPODOVIH, kakor David, oče njegov,

28:2b.2CH.028.002 temuč hodil je po poti kraljev Izraelovih, in je tudi napravil ulite podobe za Baale.

28:3b.2CH.028.003 Vrhutega je žgal kadilo v dolini sina Hinomovega in otroke svoje je peljal kot daritev skozi ogenj, po gnusobah poganov, ki jih je pregnal GOSPOD izpred sinov Izraelovih.

28:4b.2CH.028.004 In daroval je in žgal kadilo na višavah in po hribih in pod vsakim zelenim drevesom.

28:5b.2CH.028.005 Zato ga je GOSPOD, njegov Bog, dal v roko kralju Sircev; in porazili so ga ter veliko množico njegovih odpeljali kot ujetnike in jih privedli v Damask. Bil je tudi izdan v roko kralja Izraelovega, ki mu je pripravil velik poraz.

28:6b.2CH.028.006 Zakaj Pekah, sin Remalijev, je pobil iz Judovih sto in dvajset tisoč v enem dne, zgolj junaških mož, ker so bili zapustili GOSPODA, Boga očetov svojih.

28:7b.2CH.028.007 In Zihri, mogočen mož v Efraimu, je ubil Maaseja, sina kraljevega, in Azrikama, načelnika palače, in Elkana, drugega za kraljem.

28:8b.2CH.028.008 In sinovi Izraelovi so odpeljali ujetih iz bratov svojih dvesto tisoč žen, sinov in hčera, ter so pobrali od njih veliko plena in prinesli plen v Samarijo.

28:9b.2CH.028.009 Bil je pa tam prorok GOSPODOV, po imenu Oded; ta pride naproti vojski, ki je prihajala v Samarijo, in jim reče: Glejte, ker se je GOSPOD, očetov vaših Bog, razsrdil nad Judovimi, jih vam je dal v roko, in vi ste jih tako grozovito pomorili, da sega do neba.

28:10b.2CH.028.010 In sedaj še mislite teptati otroke Judove in jeruzalemske, da vam bodo sužnji in sužnice! Niste li pa tudi sami dosti krivi proti GOSPODU, Bogu svojemu?

28:11b.2CH.028.011 Zato me sedaj poslušajte in pošljite nazaj ujetnike, ki ste jih ujeli iz bratov svojih; zakaj srd GOSPODOV je vzplamtel zoper vas.

28:12b.2CH.028.012 Tedaj vstanejo nekateri poglavarji Efraimovih sinov, Azarija, sin Johananov, Berekija, sin Mesimelotov, in Jehizkija, sin Salumov, in Amasa, sin Hadlajev, zoper tiste, ki so prišli iz vojske,

28:13b.2CH.028.013 in jim vele: Ne smete dovesti sem tistih ujetnikov; zakaj da bi spravili nad nas krivdo proti GOSPODU, nameravate to, da se pomnože grehi in krivde naše! in naša krivda je že dosti velika, in srd Božji plamti zoper Izraela.

28:14b.2CH.028.014 Nato so oboroženci ostavili ujetnike in plen pred knezi in pred vsem zborom.

28:15b.2CH.028.015 In oni možje, ki so bili po imenu imenovani, se vzdignejo in vzamejo ujetnike v svojo skrb ter ogrnejo gole med njimi z oblačili iz plena, in ko so jih oblekli in obuli ter jim dali jesti in piti in jih pomazilili ter posadili slabe izmed njih na osle, so jih peljali v Jeriho, palmovo mesto, k njih bratom; potem se vrnejo v Samarijo.

28:16b.2CH.028.016 Tisti čas pošlje kralj Ahaz h kraljem v Asiriji, da bi mu pomagali.

28:17b.2CH.028.017 Zakaj Edomci so zopet bili prišli in porazili Judo in odpeljali ujetnikov.

28:18b.2CH.028.018 Filistejci so tudi naskočili mesta v ravnini in na južni strani Judovi ter dobili Betsemes, Ajalon, Gederot, Soko in njemu podložne vasi in Timno s podložnimi vasmi in Gimzo ž njenimi vasmi ter so se v njih nastanili.

28:19b.2CH.028.019 Zakaj GOSPOD je poniževal Judo zavoljo, Ahaza, kralja Izraelovega, ker je razuzdano ravnal v Judi in se je povsem izneveril GOSPODU.

28:20b.2CH.028.020 In Tilgat-pilneser, kralj asirski, je prišel k njemu in ga je stiskal, a utrdil ga ni.

28:21b.2CH.028.021 Kajti Ahaz je oropal GOSPODOVO hišo in kraljevo in hiše poglavarjev ter dal rop kralju asirskemu, a nič mu ni koristilo.

28:22b.2CH.028.022 In ob času stiske svoje se je še bolj izneveril GOSPODU, on, tisti kralj Ahaz.

28:23b.2CH.028.023 Zakaj daroval je bogovom Damaščanov, ki so ga porazili, in je dejal: Ker jim bogovi kraljev asirskih pomagajo, jim hočem darovati, da mi tudi pomagajo. A bili so v pogubo njemu in vsemu Izraelu.

28:24b.2CH.028.024 In Ahaz je zbral posode hiše Božje in je razbil posode hiše Božje; in zaprl je duri v hiši GOSPODOVI ter si je napravil oltarje po vseh kotih v Jeruzalemu.

28:25b.2CH.028.025 In v vsakem posameznem mestu Judovem je naredil višave, da bi se kadilo drugim bogovom, in dražil v jezo GOSPODA, Boga očetov svojih.

28:26b.2CH.028.026 Druge zgodbe njegove pa in vse poti njegove, prve in poslednje, glej, zapisane so v knjigi kraljev Judovih in Izraelovih.In legel je Ahaz k očetom svojim, in pokopali so ga v mestu, v Jeruzalemu, kajti niso ga prinesli v grobe kraljev Izraelovih. In Ezekija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

28:27b.2CH.028.027 In legel je Ahaz k očetom svojim, in pokopali so ga v mestu, v Jeruzalemu, kajti niso ga prinesli v grobe kraljev Izraelovih. In Ezekija, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

29

29:1b.2CH.029.001 Ezekija je začel vladati v svojem petindvajsetem letu in je vladal devetindvajset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Abija, hči Zaharijeva.

29:2b.2CH.029.002 In delal je, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, po vsem, kar je bil delal David, oče njegov.

29:3b.2CH.029.003 On je prvo leto vladanja svojega, v prvem mesecu, odprl duri hiše GOSPODOVE ter jih popravil.

29:4b.2CH.029.004 In velel je priti duhovnikom in levitom, in ko jih zbere na široki ulici ob vzhodu,

29:5b.2CH.029.005 jim reče: Poslušajte me, leviti! Posvetite se zdaj in posvetite hišo GOSPODA, Boga očetov svojih, in odpravite nečednost iz svetinje.

29:6b.2CH.029.006 Zakaj očetje naši so se izneverili in delali, kar je hudo v očeh GOSPODA, našega Boga, in so ga zapustili; in okrenili so obraz od prebivališča GOSPODOVEGA in so mu hrbet obrnili.

29:7b.2CH.029.007 Zaklenili so tudi duri do veže in pogasili svetilnice ter niso žgali kadila, ne darovali nobene žgalščine v svetišču Bogu Izraelovemu.

29:8b.2CH.029.008 Odtod je prišel srd GOSPODOV nad Judo in Jeruzalem, in izdal jih je, da jih peste, zatirajo in nad njimi žvižgajo, kakor vidite na svoje oči.

29:9b.2CH.029.009 Kajti, glejte, očetje naši so padli po meču in sinovi naši in hčere in žene naše so v ujetništvu zavoljo tega.

29:10b.2CH.029.010 Sedaj pa sem se na menil v srcu svojem skleniti zavezo z GOSPODOM, Bogom Izraelovim, da bi se odvrnila togota jeze njegove od nas.

29:11b.2CH.029.011 Sinovi moji, ne bodite zdaj leni, zakaj vas je GOSPOD izvolil, da imate stati v službi pred njim ter da mu bodete strežaji in kadilci.

29:12b.2CH.029.012 Tedaj vstanejo leviti: Mahat, sin Amasajev, in Joel, sin Azarijev, iz sinov Kahatovcev; in izmed sinov Merarijevih Kis, sin Abdijev, in Azarija, sin Jehalelelov, in iz Gersonovcev Joah, sin Zimov, in Eden, sin Joahov;

29:13b.2CH.029.013 in iz sinov Elizafanovih Simri in Jegiel, in iz sinov Asafovih Zeharija in Matanija,

29:14b.2CH.029.014 in iz sinov Hemanovih Jehiel in Simej, in iz sinov Jedutunovih Semaja in Uziel.

29:15b.2CH.029.015 In zbero brate svoje in se posvete ter stopijo noter, kakor je velel kralj po besedah GOSPODOVIH, da očistijo hišo GOSPODOVO.

29:16b.2CH.029.016 In duhovniki stopijo v notranji del hiše GOSPODOVE, da bi očiščevali, in izneso vso nesnago, ki se je našla v templju GOSPODOVEM, na dvorišče hiše GOSPODOVE. Leviti pa jo nakladajo in nosijo ven k potoku Kidronu.

29:17b.2CH.029.017 Začeli so pa s posvečevanjem prvi dan prvega meseca, in osmi dan meseca so šli v vežo GOSPODOVO in posvečevali hišo GOSPODOVO osem dni; in šestnajsti dan prvega meseca so dokončali.

29:18b.2CH.029.018 In stopijo v palačo h kralju Ezekiju in reko: Očistili smo vso hišo GOSPODOVO in oltar žgalnih daritev z vsemi njegovimi pripravami in mizo razvrščenih kruhov z vsemi posodami njenimi.

29:19b.2CH.029.019 Tudi vse posode, ki jih je bil kralj Ahaz, dokler je kraljeval, v zaničevanje spravil v verolomnosti svoji, smo pripravili in posvetili, in glej, pred GOSPODOVIM oltarjem so.

29:20b.2CH.029.020 Tedaj vstane kralj Ezekija zgodaj zjutraj in zbere mestne poglavarje ter gre gori v hišo GOSPODOVO.

29:21b.2CH.029.021 In prineso sedem juncev in sedem ovnov in sedem jagnjet in sedem kozlov v daritev za greh za kraljestvo in za svetišče in za Judo. In veli duhovnikom, sinovom Aronovim, naj jih darujejo na oltarju GOSPODOVEM.

29:22b.2CH.029.022 Tedaj zakoljejo goveda, in duhovniki so prejeli kri in kropili ž njo oltar; potem zakoljejo ovne in krope ž njih krvjo oltar; zakoljejo tudi jagnjeta in krope kri na oltar.

29:23b.2CH.029.023 In pripeljejo kozle daritve za greh pred kralja in zbor, in oni polože roke nanje,

29:24b.2CH.029.024 in duhovniki jih zakoljejo in denejo njih kri v daritev za greh na oltar, da se izvrši poravnava za vsega Izraela; kajti za vsega Izraela, je velel kralj, bodi žgalna daritev in daritev za greh.

29:25b.2CH.029.025 In postavil je levite v hiši GOSPODOVI s cimbali, s psalmovimi citrami in s harfami po zapovedi Davida in Gada, kraljevega vidca, in Natana proroka; zakaj ta zapoved je bila od GOSPODA po prorokih njegovih.

29:26b.2CH.029.026 In leviti so stali z glasbili Davidovimi in duhovniki s trobentami.

29:27b.2CH.029.027 In Ezekija ukaže, naj darujejo žgalno daritev na oltarju. In ko se je pričelo darovanje žgalščine, se začne tudi petje GOSPODOVO in trobentanje vred z glasbili Davida, kralja Izraelovega.

29:28b.2CH.029.028 In ves zbor je molil, in pevci so peli in trobentači so trobili toliko časa, dokler se ni končala žgalna daritev.

29:29b.2CH.029.029 In ko so končali darovanje, poklekne kralj in vsi, ki so bili pri njem, ter molijo.

29:30b.2CH.029.030 In kralj Ezekija in poglavarji so veleli levitom, naj pojo hvalnice GOSPODU z besedami Davida in Asafa vidca. In peli so hvalnice z veseljem in pripogibaje se molili.

29:31b.2CH.029.031 Nato izpregovori Ezekija in reče: Sedaj ste se posvetili GOSPODU, pristopite in prinesite klalne in zahvalne daritve v hišo GOSPODOVO! Tedaj prinese zbor klalne in zahvalne daritve, in vsi, kolikor jih je bilo radovoljnega srca, prineso žgalne daritve.

29:32b.2CH.029.032 In število žgalnih daritev, ki jih je prinesel zbor, je bilo sedemdeset goved, sto ovnov in dvesto jagnjet: vse to v žgalno daritev GOSPODU.

29:33b.2CH.029.033 In posvečenih daril je bilo šeststo volov in tri tisoč ovac.

29:34b.2CH.029.034 Duhovnikov pa je bilo premalo, da niso mogli vseh žgalščin iz kože dejati; zato so jim pomagali njih bratje, leviti, dokler ni bilo delo končano in dokler se niso posvetili duhovniki; kajti leviti so bili bolj pripravnega srca, da se posvetijo, nego duhovniki.

29:35b.2CH.029.035 Pa tudi žgalnih žrtev je bilo obilo s tolstino mirovnih daritev vred in s pitnimi darovi za vsako žgalščino. In tako je bila v red spravljena služba hiše GOSPODOVE.In Ezekija se je veselil z vsem ljudstvom tega, kar je Bog bil pripravil ljudstvu svojemu, zakaj povelje se je hitro izvršilo.

29:36b.2CH.029.036 In Ezekija se je veselil z vsem ljudstvom tega, kar je Bog bil pripravil ljudstvu svojemu, zakaj povelje se je hitro izvršilo.

30

30:1b.2CH.030.001 In Ezekija pošlje k vsemu Izraelu in Judi ter napiše liste tudi Efraimu in Manaseju, da bi prišli v hišo GOSPODOVO v Jeruzalem praznovat pasho GOSPODU, Bogu Izraelovemu.

30:2b.2CH.030.002 Kajti kralj se je bil posvetoval z vsemi poglavarji in z vsem zborom v Jeruzalemu in sklenil, naj se praznuje pasha v drugem mesecu.

30:3b.2CH.030.003 Niso je namreč mogli praznovati tisti čas, ker se ni posvetilo zadosti duhovnikov, pa ljudstvo se tudi ni bilo zbralo v Jeruzalemu.

30:4b.2CH.030.004 In stvar se je zdela prava kralju in vsemu zboru.

30:5b.2CH.030.005 In so ustanovili, da bi se to oklicalo po vsem Izraelu, od Bersebe do Dana, da naj pridejo praznovat pasho GOSPODU, Bogu Izraelovemu, v Jeruzalem; zakaj že dolgo časa je niso praznovali tako, kakor je predpisano.

30:6b.2CH.030.006 In brzi sli so šli z listi od kralja in njegovih poglavarjev po vsem Izraelovem in Judovem, poročajoč po zapovedi kraljevi takole: Sinovi Izraelovi, preobrnite se h GOSPODU, Abrahamovemu, Izakovemu in Izraelovemu Bogu, da se povrne k ostanku vas, ki ste ubežali roki kraljev asirskih.

30:7b.2CH.030.007 In ne bodite kakor očetje vaši in kakor bratje vaši, ki so se izneverili GOSPODU, očetov svojih Bogu, da jih je izdal opustošenju, kakor vidite.

30:8b.2CH.030.008 Sedaj torej ne bodite trdovratni kakor očetje vaši, temuč podajte roko svojo GOSPODU in pridite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil za vekomaj, ter služite GOSPODU, svojemu Bogu, da se odvrne od vas togota jeze njegove.

30:9b.2CH.030.009 Kajti če se preobrnete h GOSPODU, zadobe bratje in otroci vaši usmiljenje pred tistimi, ki so jih zavedli v ujetništvo, in smeli se bodo povrniti v to deželo. Zakaj GOSPOD, Bog vaš, je usmiljen in milosten ter ne odvrne obličja od vas, ako se k njemu preobrnete.

30:10b.2CH.030.010 In brzoteki so šli od mesta do mesta po deželi Efraimovi in Manasejevi prav do Zebulona; ali smejali so se jim in jih zasmehovali.

30:11b.2CH.030.011 Ali vsaj nekateri Aserjevi, Manasejevi in Zebulonovi so se ponižali in prišli v Jeruzalem.

30:12b.2CH.030.012 Tudi na Judovem je bila roka Božja, da jim je dal eno srce, da izpolnijo zapoved kralja in knezov po besedi GOSPODOVI.

30:13b.2CH.030.013 Zbralo se je torej v Jeruzalemu mnogo ljudstva, da bi obhajali praznik opresnikov v drugem mesecu, jako velik zbor.

30:14b.2CH.030.014 In vzdignejo se in razvale oltarje, ki so bili v Jeruzalemu, in odpravijo vse kadilne oltarje ter jih pomečejo v potok Kidron.

30:15b.2CH.030.015 In zakoljejo pasho štirinajsti dan drugega meseca. In duhovniki in leviti so se sramovali ter se posvetili; potem so prinašali daritve v hišo GOSPODOVO.

30:16b.2CH.030.016 In stali so na svojem mestu po svojem redu, soglasno s postavo Mojzesa, moža Božjega: duhovniki so kropili kri, prejemajoč jo iz rok levitov.

30:17b.2CH.030.017 Kajti bili so v zboru mnogi, ki se niso bili očistili; zato je bilo levitom klati daritve pashe za vse, ki niso bili čisti, da bi jih posvetili GOSPODU.

30:18b.2CH.030.018 Veliko ljudstva namreč, zlasti mnogi iz Efraima in Manaseja, Isaharja in Zebulona, se niso bili očistili, vendar so jedli velikonočno jagnje, čeprav ne, kakor je pisano. Ali Ezekija je molil zanje, govoreč: GOSPOD, ki je dobrotljiv, naj odpusti vsakemu,

30:19b.2CH.030.019 ki je pripravil srce svoje, da išče Boga, GOSPODA, očetov svojih Boga, čeprav ni očiščen po očiščevanju svetišča.

30:20b.2CH.030.020 In GOSPOD je uslišal Ezekija in je ozdravil ljudstvo.

30:21b.2CH.030.021 Tako so sinovi Izraelovi, kar jih je bilo v Jeruzalemu, praznovali slavnost opresnikov sedem dni z velikim veseljem; in leviti in duhovniki so hvalili GOSPODA vsak dan, pojoč z glasbili v hvalo GOSPODU.

30:22b.2CH.030.022 In Ezekija je govoril na srce vsem levitom, ki so se izkazali razumne v spoznanju GOSPODOVEM; in uživali so sedem dni, kar je bilo določeno, in darovali mirovne daritve in proslavljali GOSPODA, Boga očetov svojih.

30:23b.2CH.030.023 In ves zbor se je posvetoval in sklenil, da bodo praznovali še drugih sedem dni; in praznovali so še sedem dni z veseljem.

30:24b.2CH.030.024 Kajti Ezekija, kralj Judov, je podaril zboru tisoč juncev in sedem tisoč glav drobnice; knezi pa so podarili zboru tisoč juncev in deset tisoč glav drobnice. In veliko število duhovnikov se je posvetilo.

30:25b.2CH.030.025 In veselil se je ves zbor Judov in duhovniki in leviti, in ves zbor, ki je prišel iz Izraela, tudi tujci, ki so prišli iz dežele Izraelove in ki so prebivali na Judovem.

30:26b.2CH.030.026 In bilo je veliko veselje v Jeruzalemu, kajti od časa Salomona, sina Davidovega, kralja nad Izraelom, ni bilo nič takega v Jeruzalemu.Potem so duhovniki leviti vstali in blagoslovili ljudstvo, in njih glas je bil uslišan in njih molitev je prišla v sveto prebivališče njegovo, v nebesa.

30:27b.2CH.030.027 Potem so duhovniki leviti vstali in blagoslovili ljudstvo, in njih glas je bil uslišan in njih molitev je prišla v sveto prebivališče njegovo, v nebesa.

31

31:1b.2CH.031.001 In ko je bilo vse to opravljeno, so šli vsi Izraelci, ki so bili navzočni, v mesta Judova in so strli poslikane stebre ter posekali Ašere in razvalili višave in oltarje po vsem Judovem in Benjaminovem, tudi po Efraimovem in Manasejevem, da so jih vse zatrli. Tedaj so se vrnili vsi sinovi Izraelovi, vsak na svoj dom, v svoje mesto.

31:2b.2CH.031.002 Ezekija pa je postavil oddelke duhovnikov in levitov po njih vrstah, vsakega pri službi njegovi, oboje, duhovnike in levite, za darovanje žgalščin in mirovnih daritev, da bi služili in zahvaljevali in hvalili med vrati tabora GOSPODOVEGA.

31:3b.2CH.031.003 In kralj je dal del svojega imetja za žgalščine, da se darujejo zjutraj in zvečer, ob sobotah in mlajih in ob določenih praznikih, kakor je pisano v zakonu Mojzesovem.

31:4b.2CH.031.004 Zapovedal je tudi ljudstvu, ki prebiva v Jeruzalemu, naj dajo deleže duhovnikom in levitom, da bi se mogli marljivo pečati s postavo GOSPODOVO.

31:5b.2CH.031.005 In ko se je to razglasilo, brž so sinovi Izraelovi dali obilo prvin žita, vina, olja in medu in vse poljščine, in prinašali so desetino vsega v obilici.

31:6b.2CH.031.006 In sinovi Izraelovi in Judovi, ki so prebivali v Judovih mestih, so tudi pripeljali desetino goved in drobnice in desetino posvečenih reči, ki so bile posvečene GOSPODU, njih Bogu, in so jih pokladali na kupe.

31:7b.2CH.031.007 V tretjem mesecu so začeli skladati kupe in v sedmem mesecu so jih dovršili.

31:8b.2CH.031.008 In Ezekija in knezi so prišli in, videč kupe, so hvalili GOSPODA in ljudstvo njegovo, Izraela.

31:9b.2CH.031.009 In Ezekija je vprašal duhovnike in levite o teh kupih.

31:10b.2CH.031.010 In Azarija, prvi duhovnik, iz hiše Zadokove, mu odgovori in reče: Odkar so začeli nositi darila v hišo GOSPODOVO, smo jedli in dosti imeli in obilo je še ostalo, zakaj GOSPOD je blagoslovil ljudstvo svoje; in ta velika zaloga je preostala.

31:11b.2CH.031.011 Tedaj Ezekija zapove, naj pripravijo shramb v hiši GOSPODOVI; in so jih pripravili.

31:12b.2CH.031.012 In vanje denejo zvesto darila in desetine in posvečene reči. In višji nadzornik temu je bil Konanija, levit, in Simej, brat njegov, je bil drugi;

31:13b.2CH.031.013 Jehiel pa in Azazija, Nahat, Asahel, Jerimot, Jozabad, Eliel, Ismahija, Mahat in Benaja so bili nadzorniki pod roko Konanija in Simeja, brata njegovega, po naredbi kralja Ezekija in Azarija, poglavarja hiše Božje.

31:14b.2CH.031.014 In Kore, sin Jimnov, levit, vratar na vzhodnih vratih, je bil nad prostovoljnimi darovi Bogu, da razdeljuje darila GOSPODOVA in presvete reči.

31:15b.2CH.031.015 In pod njim so bili Eden, Miniamin, Jesua, Semaja, Amarija in Sekanija po duhovniških mestih, katerim je bilo poverjeno, da dajo deleže svojim bratom po njih oddelkih, malim enako kakor velikim

31:16b.2CH.031.016 (razen tistih od njih svojcev, triletnih in starejših, ki so bili zapisani v rodopis moških), vsem, ki so hodili v hišo GOSPODOVO, kakor je zahtevala vsakdanja dolžnost, na službo po svojih opravilih, po svojih oddelkih,

31:17b.2CH.031.017 enako tistim, ki so bili zapisani v rodopis duhovnikov po svojih očetovinah, kakor tudi levitom, dvajsetletnim in starejšim, z ozirom na njih službe, po njih oddelkih,

31:18b.2CH.031.018 in tistim, ki so bili zapisani v rodopise od vseh njih otročičev, njih žen, njih sinov in hčerá, po vsej občini. Kajti v svoji zvestobi so se posvetili, da bodo sveti.

31:19b.2CH.031.019 Tudi za sinove Aronove, duhovnike, po njivah v okraju njih mest, so bili v vsakem posameznem mestu postavljeni možje, po imenu določeni, da dajo vsakemu moškemu med duhovniki in vsakemu v rodopis zapisanemu levitu deleže.

31:20b.2CH.031.020 In takisto je naredil Ezekija po vsem Judovem. In delal je, kar je bilo dobro in prav in zvesto pred GOSPODOM, Bogom njegovim.In vse svoje delo, ki ga je začel v službi hiše Božje in po postavi in zapovedi, da bi iskal svojega Boga, je delal iz vsega srca svojega, in šlo mu je po sreči.

31:21b.2CH.031.021 In vse svoje delo, ki ga je začel v službi hiše Božje in po postavi in zapovedi, da bi iskal svojega Boga, je delal iz vsega srca svojega, in šlo mu je po sreči.

32

32:1b.2CH.032.001 Po teh dogodbah in po tej zvestobi je prišel Senaherib, kralj asirski, in je vdrl na Judovo in oblegal utrjena mesta, da bi jih pograbil zase.

32:2b.2CH.032.002 In ko vidi Ezekija, da je prišel Senaherib ter da se je namenil bojevati zoper Jeruzalem,

32:3b.2CH.032.003 se posvetuje s svojimi knezi in oblastniki, da bi zamašili studence, ki so bili zunaj mesta; in oni so mu pomagali.

32:4b.2CH.032.004 Zbere se torej veliko ljudi in zamaše vse studence in potok, ki teče po sredi dežele, rekoč: Čemu naj najdejo kralji asirski veliko vode, kadar pridejo?

32:5b.2CH.032.005 In Ezekija se ohrabri in popravi vse zidovje, ki je bilo luknjasto, ter zgradi stolpe na njem in še drugi zid odzunaj in utrdi Milo v mestu Davidovem in napravi veliko orožja in ščitov.

32:6b.2CH.032.006 In postavi vojne poveljnike nad ljudstvom in jih zbere k sebi v široko ulico ob mestnih vratih ter jim govori na srce takole:

32:7b.2CH.032.007 Bodite močni in srčni, ne bojte se in ne plašite se pred asirskim kraljem, ne pred vso to množico, ki je pri njem! Zakaj večji je z nami nego ž njim:

32:8b.2CH.032.008 ž njim je mesena roka, z nami pa je GOSPOD, naš Bog, da nam pomaga in za nas vodi boj. In ljudstvo se je zaneslo na besede Ezekija, kralja Judovega.

32:9b.2CH.032.009 Potem pošlje Senaherib, kralj asirski, hlapce svoje v Jeruzalem (stal pa je pred Lahisom in vsa vojna moč njegova ž njim) k Ezekiju, kralju Judovemu, in k vsem Judovim, ki so bili v Jeruzalemu, in sporoči:

32:10b.2CH.032.010 Tako pravi Senaherib, kralj asirski: Na koga stavite upanje, da sedite v obleganem Jeruzalemu?

32:11b.2CH.032.011 Vas li ne zapeljuje Ezekija, da vas izda v smrt z lakoto in žejo, govoreč: GOSPOD, Bog naš, nas otme iz roke kralja asirskega?

32:12b.2CH.032.012 Ni li on tisti Ezekija, ki je odpravil njegove višave in oltarje in velel Judi in Jeruzalemu: Pred edinim oltarjem molite in na njem žgite kadilo?

32:13b.2CH.032.013 Ne veste li, kaj sem storil jaz in očetje moji vsem narodom po deželah? So li mar bili bogovi narodov po deželah kaj zmožni, da bi oteli deželo svojo iz moje roke?

32:14b.2CH.032.014 Kateri je med vsemi bogovi tistih narodov, ki so jih pokončali očetje moji, ki je mogel oteti ljudstvo svoje iz moje roke, da bi vaš Bog vas mogel oteti iz moje roke?

32:15b.2CH.032.015 Naj vas torej sedaj ne prekani Ezekija, tudi se mu ne dajte pregovoriti in ne verujte mu! Zakaj ako ni mogel noben bog kateregakoli naroda ali kraljestva oteti ljudstva svojega iz moje in mojih očetov roke, kako bi li vas otel vaš Bog iz roke moje?

32:16b.2CH.032.016 In še več so govorili hlapci njegovi zoper GOSPODA Boga in zoper hlapca njegovega Ezekija.

32:17b.2CH.032.017 Tudi liste je pisal, da bi kidal sramoto na GOSPODA, Izraelovega Boga, in zoper njega govoril, češ, kakor bogovi narodov po deželah niso svojega ljudstva oteli iz roke moje, tako tudi ne otme Ezekijev Bog iz moje roke ljudstva svojega.

32:18b.2CH.032.018 In glasno so vpili po judovsko proti ljudstvu iz Jeruzalema, ki je bilo na obzidju, da ga spravijo v strah in obup, da bi tako dobili mesto.

32:19b.2CH.032.019 In govorili so o Bogu Jeruzalema kakor o bogovih ljudstev po deželah, ki so človeških rok delo.

32:20b.2CH.032.020 Kralj Ezekija pa in prorok Izaija, sin Amozov, sta spričo tega molila in vpila v nebo.

32:21b.2CH.032.021 In GOSPOD je poslal angela, ki je pobil vse močne junake in vojvode in poveljnike v taboru kralja asirskega, da se je z očitno sramoto vrnil v deželo svojo. In ko je prišel v svojega boga hišo, sta ga ondi z mečem umorila, ki sta bila po rodu njegova.

32:22b.2CH.032.022 Tako je GOSPOD rešil Ezekija in prebivalce v Jeruzalemu roke Senaheriba, kralja asirskega, in roke vseh drugih in jih je vodil, da so bili varni z vseh strani.

32:23b.2CH.032.023 In mnogi so prinašali darila GOSPODU v Jeruzalem in dragocenosti Ezekiju, kralju Judovemu, tako da se je odslej povišal pred očmi vseh narodov.

32:24b.2CH.032.024 V tistih dneh zboli Ezekija na smrt. Tedaj je molil h GOSPODU, in on mu je govoril ter mu dal čudno znamenje.

32:25b.2CH.032.025 Ali Ezekija ni povrnil dobrote, ki mu je bila dana. Zakaj njegovo srce se je prevzelo, in zato je prišel srd nad njega in nad Judo in Jeruzalem.

32:26b.2CH.032.026 Ko pa se je Ezekija ponižal zato, ker se je bilo prevzelo srce njegovo, s prebivalci jeruzalemskimi vred, ni prišel srd GOSPODOV nadnje v dnevih Ezekijevih.

32:27b.2CH.032.027 In Ezekija je imel silno veliko bogastva in časti in si je oskrbel zakladnice za srebro in za zlato, za drage kamene in za dišave, za ščite in za vsakovrstno dragoceno orodje.

32:28b.2CH.032.028 Imel je tudi skladišča za pridelke žita, vina in olja, in hleve za vsakovrstno živino in tamare za drobnico.

32:29b.2CH.032.029 Napravil si je tudi mesta in imel je veliko drobnice in govedi, kajti Bog mu je dal silno veliko imetja.

32:30b.2CH.032.030 On, Ezekija, je tudi bil tisti, ki je zamašil gorenji iztok Gihonske vode ter jo napeljal naravnost doli po zahodni strani mesta Davidovega. In Ezekija je imel srečo v vseh svojih podjetjih.

32:31b.2CH.032.031 Toda ko so bili k njemu poslani vojvod babilonskih poslanci, da bi vprašali po čudnem znamenju, ki se je bilo zgodilo v deželi, ga je Bog zapustil, da ga je izkusil, da bi spoznal vse, kar je bilo v srcu njegovem.

32:32b.2CH.032.032 A druge zgodbe Ezekijeve in njegova pobožna dela, glej, zapisana so v prikazni Izaija proroka, sinu Amozovega, v knjigi kraljev Judovih in Izraelovih.In Ezekija je legel k očetom svojim, in pokopali so ga ob stopnicah, ki vodijo gori h grobovom sinov Davidovih; in ves Juda in prebivalci jeruzalemski so mu izkazali čast ob njegovi smrti. In Manase, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

32:33b.2CH.032.033 In Ezekija je legel k očetom svojim, in pokopali so ga ob stopnicah, ki vodijo gori h grobovom sinov Davidovih; in ves Juda in prebivalci jeruzalemski so mu izkazali čast ob njegovi smrti. In Manase, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.

33

33:1b.2CH.033.001 Manase je bil dvanajst let star, ko je zakraljeval, in vladal je petinpetdeset let v Jeruzalemu.

33:2b.2CH.033.002 In delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, po gnusobah poganov, ki jih je bil GOSPOD pregnal pred sinovi Izraelovimi.

33:3b.2CH.033.003 Kajti zgradil je zopet višave, ki jih je razvalil oče njegov Ezekija, in postavil je oltarje Baalom in napravil Ašere in molil vso vojsko nebeško ter jim je služil.

33:4b.2CH.033.004 Zgradil je tudi oltarje v hiši GOSPODOVI, za katero je bil rekel GOSPOD: V Jeruzalemu bode ime moje vekomaj.

33:5b.2CH.033.005 In sezidal je oltarje vsej vojski nebeški na obeh dvoriščih pri hiši GOSPODOVI.

33:6b.2CH.033.006 Peljal je tudi otroke svoje skozi ogenj v dolini sinu Hinomovega; in pečal se je s tolmačenjem znamenj in z vražami in s čarovništvom in podpiral zaklinjalce duhov in vedeževalce; delal je mnogo hudega v očeh GOSPODA, da bi ga dražil v jezo.

33:7b.2CH.033.007 In postavil je izrezano podobo malika, ki ga je bil naredil, v hišo Božjo, za katero je rekel Bog Davidu in Salomonu, sinu njegovemu: V tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izvolil izmed vseh rodov Izraelovih, postavim ime svoje na vekomaj;

33:8b.2CH.033.008 tudi ne dopustim več, da bi se noga Izraelova genila ven iz dežele, ki sem jo določil očetom vašim, samo če bodo pazili, da delajo vse, kar sem jim zapovedal, ves zakon in postave in sodbe, po Mojzesu.

33:9b.2CH.033.009 A Manase je v blodnjo vodil Judo in prebivalce Jeruzalema, da so delali hudo bolj nego narodi, katere je GOSPOD pokončal pred sinovi Izraelovimi.

33:10b.2CH.033.010 In GOSPOD je govoril Manaseju in ljudstvu njegovemu, a niso poslušali.

33:11b.2CH.033.011 Zato je GOSPOD pripeljal nadnje poveljnike vojski kralja asirskega, ki so ujeli Manaseja v spone, ga zvezali z dvema bronastima verigama in odvedli v Babilon.

33:12b.2CH.033.012 In ko je bil v bridkosti, je prosil blagovoljnosti GOSPODA, Boga svojega, in se silno ponižal pred Bogom očetov svojih

33:13b.2CH.033.013 in molil k njemu. In dal se mu je izprositi ter uslišal prošnjo njegovo in ga zopet privedel v Jeruzalem v kraljestvo njegovo. Tedaj je spoznal Manase, da GOSPOD je Bog.

33:14b.2CH.033.014 Potem je zidal zunanje zidovje ob mestu Davidovem, na zahodni strani Gihona, pri potoku, prav do vhoda v Ribja vrata, in je obkrožil z zidom Ofel ter ga napravil jako visokega in postavil mogočne poveljnike po vseh utrjenih mestih Judovih.

33:15b.2CH.033.015 Odstranil je tudi tuje bogove in odpravil malika iz hiše GOSPODOVE in vse oltarje, ki jih je bil zgradil na gori hiše GOSPODOVE in v Jeruzalemu, in jih pometal ven iz mesta.

33:16b.2CH.033.016 In pripravil je oltar GOSPODOV ter daroval na njem mirovne in zahvalne daritve in zapovedal Judi, naj služijo GOSPODU, Bogu Izraelovemu.

33:17b.2CH.033.017 Vendar pa je ljudstvo še darovalo po višavah, dasi le GOSPODU, Bogu svojemu.

33:18b.2CH.033.018 Druge zgodbe Manasejeve pa in molitev njegova k njegovemu Bogu in besede vidcev, ki so mu govorili v imenu GOSPODOVEM, glej, zapisane so med zgodbami kraljev Izraelovih.

33:19b.2CH.033.019 Molitev njegova in kako se mu je dal Bog izprositi in ves greh njegov in njegovo verolomstvo in mesta, na katerih je zgradil višave in postavil Ašere in izrezane podobe, preden se je ponižal: glej, zapisano je v zgodovini Hozajevi.

33:20b.2CH.033.020 In legel je Manase k očetom svojim, in pokopali so ga v hiši njegovi; in sin njegov Amon je zakraljeval na mestu njegovem.

33:21b.2CH.033.021 Amon je bil dvaindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je dve leti v Jeruzalemu.

33:22b.2CH.033.022 In delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, kakor je bil delal Manase, oče njegov; daroval je namreč vsem izrezanim podobam, ki jih je bil naredil oče njegov, ter jim služil.

33:23b.2CH.033.023 A ni se ponižal pred GOSPODOM, kakor se je bil ponižal njegov oče Manase, temuč je kopičil krivdo za krivdo nadse.

33:24b.2CH.033.024 In hlapci njegovi so se zarotili zoper njega in ga usmrtili v hiši njegovi.Ljudstvo dežele pa je pobilo vse tiste, ki so se bili zarotili zoper kralja Amona; in ljudstvo dežele je postavilo Josija, sina njegovega, za kralja na mestu njegovem.

33:25b.2CH.033.025 Ljudstvo dežele pa je pobilo vse tiste, ki so se bili zarotili zoper kralja Amona; in ljudstvo dežele je postavilo Josija, sina njegovega, za kralja na mestu njegovem.

34

34:1b.2CH.034.001 Josija je bil osem let star, ko je zakraljeval, in vladal je enointrideset let v Jeruzalemu.

34:2b.2CH.034.002 In delal je, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, in hodil po potih Davida, očeta svojega, in se ni ganil ne na desno, ne na levo.

34:3b.2CH.034.003 V osmem letu namreč kraljevanja svojega, ko je bil še deček, je začel iskati Boga očeta svojega Davida, in v dvanajstem letu je začel očiščevati Judo in Jeruzalem višav in Ašer ter izrezanih in ulitih podob.

34:4b.2CH.034.004 In podrli so oltarje Baalov vpričo njega in solnčne stebre, ki so bili vrhu njih, je posekal, Ašere pa in izrezane in ulite podobe je strl ter jih zdrobil v prah in prah raztresel po grobovih tistih, ki so jim bili darovali.

34:5b.2CH.034.005 In kosti duhovnikov je sežgal na njih oltarjih, in tako je očistil Judo in Jeruzalem.

34:6b.2CH.034.006 Tudi v mestih Manasejevih in Efraimovih in Simeonovih, prav do Neftalija, vse okrog po njih razvalinah

34:7b.2CH.034.007 je porušil oltarje ter razbil v prah Ašere in izrezane podobe in posekal solnčne stebre po vsej deželi Izraelovi, in se je vrnil v Jeruzalem.

34:8b.2CH.034.008 V osemnajstem letu kraljevanja svojega pa, ko je bil očistil deželo in hišo, pošlje Safana, sina Azaljevega, in Maaseja, mestnega poglavarja, in Joaha, sina Joahazovega, deželnega letopisca, da bi popravili hišo GOSPODA, njegovega Boga.

34:9b.2CH.034.009 Ti pridejo k Hilkiju, velikemu duhovniku, ter izroče denar, kar se ga je prineslo v hišo Božjo, ki so ga bili nabrali leviti, varuhi ob vratih, od Manaseja in Efraima in od vsega ostanka Izraelovega in od vseh Judovih in Benjaminovih in od prebivalcev jeruzalemskih.

34:10b.2CH.034.010 In ga izroče delovodjem, ki so nadzorovali v hiši GOSPODOVI, in ti ga dado delavcem, ki so delali v hiši GOSPODOVI, da se popravi in izboljša hiša;

34:11b.2CH.034.011 dado ga tesarjem in stavbarjem, da nakupijo obsekanega kamenja in lesa za veznike ter napravijo tramov za hiše, ki so jih bili skazili kralji Judovi.

34:12b.2CH.034.012 In tisti možje so zvesto opravljali delo. In njih nadzorniki so bili: Jahat in Obadija, levita, iz sinov Merarijevih, Zeharija in Mesulam pa iz sinov Kahatovcev, da bodo na čelu; in drugi leviti, ki so vsi znali peti ob glasbilih,

34:13b.2CH.034.013 so bili tudi nad bremenarji in na čelu vsem, ki so se trudili v katerikoli službi; in drugi leviti so bili pisarji, uradniki in vratarji.

34:14b.2CH.034.014 Ko so pa jemali ven denar, ki je bil prinešen v hišo GOSPODOVO, je našel duhovnik Hilkija knjigo postave GOSPODOVE, dane po Mojzesu.

34:15b.2CH.034.015 In Hilkija izpregovori ter reče Safanu, pisarju: Našel sem knjigo postave v hiši GOSPODOVI. In Hilkija izroči knjigo Safanu.

34:16b.2CH.034.016 Safan pa prinese knjigo h kralju in razen tega sporoči kralju, rekoč: Hlapci tvoji delajo vse, kar je bilo njih rokam poverjeno.

34:17b.2CH.034.017 In izsuli so denar, ki je bil zbran v hiši GOSPODOVI, in so ga oddali v roke nadzornikom in delovodjem.

34:18b.2CH.034.018 Še pove Safan, pisar, kralju, rekoč: Knjigo mi je dal duhovnik Hilkija. In Safan jo je čital pred kraljem.

34:19b.2CH.034.019 Ko pa kralj sliši besede postave, raztrga oblačila svoja.

34:20b.2CH.034.020 In kralj zapove Hilkiju in Ahikamu, sinu Safanovemu, in Abdonu, sinu Mihovemu, in pisarju Safanu in Asaju, kraljevemu hlapcu, rekoč:

34:21b.2CH.034.021 Pojdite, vprašajte GOSPODA zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judi, o besedah te knjige, ki se je našla; zakaj velik je srd GOSPODOV, ki se je zgrnil na nas, kajti naši očetje niso pazili na besedo GOSPODOVO, da bi delali po vsem, kar je pisano v tej knjigi.

34:22b.2CH.034.022 Tedaj so šli Hilkija in tisti, ki jim je kralj velel, k Huldi prorokinji, ženi Saluma, sinu Tokhata, sinu Hasrahovega, varuha oblačilnice (ona pa je stanovala v Jeruzalemu, v drugem delu mesta), in so govorili ž njo po tem povelju.

34:23b.2CH.034.023 Ona jim pa reče: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Povejte možu, ki vas je poslal k meni:

34:24b.2CH.034.024 Tako pravi GOSPOD: Glej, jaz pripravim nesrečo nad ta kraj in nad prebivalce njegove, namreč vse kletve, ki so zapisane v knjigi, iz katere so čitali pred kraljem Judovim,

34:25b.2CH.034.025 ker so me zapustili in so žgali kadilo drugim bogovom, da bi me dražili v jezo z vsem delom svojih rok; zato se je zgrnil srd moj nad tem krajem in ne bo ugasnil.

34:26b.2CH.034.026 Kralju Judovemu pa, ki vas je poslal vprašat GOSPODA, tako mu recite: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov, zastran besed, ki si jih slišal:

34:27b.2CH.034.027 Ker se je omečilo srce tvoje in si se ponižal pred Bogom, ko si čul besede njegove zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, in si se ponižal pred menoj in si raztrgal oblačila svoja in jokal pred mano: zato sem tudi tebe slišal, pravi GOSPOD.

34:28b.2CH.034.028 Glej, zberem te k očetom tvojim, in boš v miru zbran v grob svoj, da ne bodo oči tvoje videle vse nesreče, ki jo spravim nad ta kraj in nad prebivalce njegove. In sporočili so ta govor kralju.

34:29b.2CH.034.029 Nato pošlje kralj in zbere k sebi vse starejšine Judove in jeruzalemske.

34:30b.2CH.034.030 In kralj gre gori v hišo GOSPODOVO in vsi možje Judovi in prebivalci jeruzalemski in duhovniki in leviti in vse ljudstvo, veliki in mali; in čita, da vsi slišijo, vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši GOSPODOVI.

34:31b.2CH.034.031 In kralj se ustopi na svojem mestu in stori zavezo pred GOSPODOM, da bo hodil za GOSPODOM in pazil na zapovedi njegove in pričevanja in postave njegove iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje, da izpolni besede zaveze, ki so pisane v tej knjigi.

34:32b.2CH.034.032 In velel je vsem, ki so bili v Jeruzalemu in po Benjaminovem, pristopiti k tej zavezi. In prebivalci jeruzalemski so storili po zavezi Božji, Boga očetov svojih.In Josija je odpravil vse gnusobe iz pokrajin, ki so bile sinov Izraelovih, in je priganjal vse, ki so bivali v Izraelu, da služijo GOSPODU, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od GOSPODA, očetov svojih Boga.

34:33b.2CH.034.033 In Josija je odpravil vse gnusobe iz pokrajin, ki so bile sinov Izraelovih, in je priganjal vse, ki so bivali v Izraelu, da služijo GOSPODU, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od GOSPODA, očetov svojih Boga.

35

35:1b.2CH.035.001 In Josija je praznoval pasho GOSPODU v Jeruzalemu, in zaklali so velikonočno jagnje štirinajsti dan prvega meseca.

35:2b.2CH.035.002 In postavil je duhovnike na njih straže ter jih ohrabril za službo hiše GOSPODOVE.

35:3b.2CH.035.003 In dejal je levitom, ki so učili vsega Izraela, ki so bili sveti GOSPODU: Denite sveto skrinjo v hišo, ki jo je zgradil Salomon, sin Davidov, kralj Izraelov! Ni vam več v breme na rami, zato služite sedaj GOSPODU, Bogu svojemu, in ljudstvu njegovemu, Izraelu.

35:4b.2CH.035.004 In pripravite se po svojih očetovskih hišah, po svojih oddelkih, kakor je predpisal David, kralj Izraelov, in kakor je predpisal Salomon, sin njegov.

35:5b.2CH.035.005 In stojte v svetišču po vrstah očetovskih hiš bratov svojih, sinov naroda, in sicer vsakikrat en oddelek očetovske hiše levitov.

35:6b.2CH.035.006 In zakoljite pasho in posvetite se in pripravite jo za brate svoje, da storite po besedi GOSPODOVI, dani po Mojzesu.

35:7b.2CH.035.007 In Josija je podaril sinom naroda drobnice, jagnjet in kozličev, trideset tisoč po številu, vse za daritve pashe vsem, ki so bili pričujoči, in tri tisoč goved; to je bilo od imetja kraljevega.

35:8b.2CH.035.008 Njegovi knezi pa so podarili radovoljno ljudstvu, duhovnikom in levitom. Hilkija in Zeharija in Jehiel, poglavarji hiše Božje, so dali duhovnikom za daritve pashe dva tisoč in šeststo glav drobnice in tristo goved.

35:9b.2CH.035.009 Konanija pa, Semaja in Netanel, njegova brata, in Hasabija in Jegiel in Jozabad, prvaki levitov, so podarili levitom za daritve pashe pet tisoč glav drobnice in petsto goved.

35:10b.2CH.035.010 In tako je bila služba pripravljena, in duhovniki so stali na mestu svojem, tudi leviti po svojih oddelkih, kakor je bil kralj ukazal.

35:11b.2CH.035.011 In zaklali so pasho in duhovniki so škropili kri, prejemajoč jo iz njih roke, in leviti so devali daritve iz kože.

35:12b.2CH.035.012 In denejo vstran žgalne daritve, da bi jih porazdelili vrstam očetovskih hiš, sinovom naroda, da jih darujejo GOSPODU, kakor je pisano v knjigi Mojzesovi. In enako store tudi z govedjo.

35:13b.2CH.035.013 In pekli so pasho na ognju po predpisu; kar pa je bilo posvečeno, so kuhali v loncih, v kotlih in v ponvah, in hitro to delili vsem sinovom naroda.

35:14b.2CH.035.014 In potem so pripravili za sebe in za duhovnike; kajti duhovniki, sinovi Aronovi, so imeli opravek z darovanjem žgalščin in tolstine do noči, zato so leviti pripravili zase in za duhovnike, sinove Aronove.

35:15b.2CH.035.015 In pevci, sinovi Asafovi, so bili na svojem mestu, po zapovedi Davida in Asafa, Hemana in Jedutuna, kraljevega vidca, in vratarji so bili pri vseh vratih, ni jim bilo treba odhajati od svoje službe, ker so njih bratje, leviti, pripravili zanje.

35:16b.2CH.035.016 Tako je bila tisti dan pripravljena vsa služba GOSPODU, da se praznuje pasha ter da se darujejo žgalne daritve na oltarju GOSPODOVEM, po zapovedi kralja Josija.

35:17b.2CH.035.017 In praznovali so tisti čas sinovi Izraelovi, ki so bili navzočni, pasho in praznik opresnikov sedem dni.

35:18b.2CH.035.018 In ni se praznovala pasha v Izraelu enaka tej od dni Samuela proroka, tudi noben kraljev Izraelovih ni priredil take pashe, kakor jo je Josija praznoval z duhovniki vred in z leviti in z vsemi Judovimi in z Izraelci, ki so bili pričujoči, in s prebivalci jeruzalemskimi.

35:19b.2CH.035.019 V osemnajstem letu kraljevanja Josijevega se je praznovala ta pasha.

35:20b.2CH.035.020 Po vsem tem, ko je bil kralj Josija spravil v red tempelj, pride gori Neko, kralj egiptovski, da bi se bojeval zoper Karkemiš pri Evfratu; in Josija mu pride nasproti.

35:21b.2CH.035.021 On pa mu pošlje poslance in sporoči: Kaj imam s teboj, kralj Judov? Ne grem zoper tebe ta dan, ampak zoper hišo, ki je v boju z menoj, in Bog mi je velel, da naj hitim. Nehaj se vtikati v boj z Bogom, ki je z menoj, da te ne pokonča.

35:22b.2CH.035.022 A Josija ni hotel odvrniti obraza od njega, temuč preoblekel se je, da bi se bojeval ž njim, in ni poslušal besed Nekovih iz Božjih ust, pa je šel bojevat se na ravnini pri Megidu.

35:23b.2CH.035.023 In strelci so ustrelili kralja Josija, in kralj je velel hlapcem svojim: Peljite me stran, kajti hudo sem ranjen.

35:24b.2CH.035.024 Hlapci njegovi ga torej preneso z voza in ga polože na drugi voz, ki ga je imel, ter ga pripeljejo v Jeruzalem; in umrl je, in bil je pokopan v grobovih očetov svojih. In ves Juda in Jeruzalem je žaloval po Josiju.

35:25b.2CH.035.025 In Jeremija je spesnil žalostinko za Josija, in vsi pevci in pevke so govorili o Josiju v svojih žalostinkah do tega dne, in vpeljali so jih v navado v Izraelu. In glej, zapisane so v žalostinkah Jeremijevih.

35:26b.2CH.035.026 Kar je pa več praviti o Josiju, in njegova pobožna dela po vsem, kar je pisano v zakonu GOSPODOVEM,in dejanja njegova, prva in poslednja, glej, zapisana so v knjigi kraljev Izraelovih in Judovih.

35:27b.2CH.035.027 in dejanja njegova, prva in poslednja, glej, zapisana so v knjigi kraljev Izraelovih in Judovih.

36

36:1b.2CH.036.001 Tedaj vzame ljudstvo dežele Joahaza, sina Josijevega, in ga postavijo za kralja na mestu očeta njegovega v Jeruzalemu.

36:2b.2CH.036.002 Joahaz je bil triindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je tri mesece v Jeruzalemu.

36:3b.2CH.036.003 A kralj egiptovski ga je odstavil v Jeruzalemu in naložil deželi globo: sto talentov srebra in talent zlata.

36:4b.2CH.036.004 In kralj egiptovski je postavil Eljakima, brata njegovega, za kralja nad Judo in Jeruzalemom in mu premenil ime v Jojakima. Joahaza pa, brata njegovega, je Neko vzel in odpeljal v Egipt.

36:5b.2CH.036.005 Jojakim je bil petindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je enajst let v Jeruzalemu in delal, kar je bilo hudo v očeh GOSPODA, Boga njegovega.

36:6b.2CH.036.006 Zoper njega je prišel Nebukadnezar, kralj babilonski, in ga zvezal z dvema bronastima verigama, da bi ga peljal v Babilon.

36:7b.2CH.036.007 Nebukadnezar je prinesel tudi nekaj posod iz hiše GOSPODOVE v Babilon in jih je del v svoj tempelj v Babilonu.

36:8b.2CH.036.008 Kar je pa več praviti o Jojakimu, in gnusobe njegove, ki jih je počenjal, in kar se je našlo pri njem, glej, zapisano je v knjigi kraljev Izraelovih in Judovih. In Jojahin [Jekonija, Konija.], sin njegov, je zavladal na mestu njegovem.

36:9b.2CH.036.009 Jojahin je bil osemnajst let star, ko je zakraljeval, in vladal je tri mesece in deset dni v Jeruzalemu; in delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH.

36:10b.2CH.036.010 Ko je pa to leto minilo, pošlje Nebukadnezar ter ga veli peljati v Babilon z dragocenimi posodami iz hiše GOSPODOVE vred, in postavi Zedekija, brata njegovega, za kralja nad Judo in Jeruzalemom.

36:11b.2CH.036.011 Zedekija je bil enoindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je enajst let v Jeruzalemu;

36:12b.2CH.036.012 in delal je, kar je bilo hudo v očeh GOSPODA, njegovega Boga, in se ni ponižal pred prorokom Jeremijem, ko mu je govoril iz ust GOSPODOVIH.

36:13b.2CH.036.013 On se je tudi izneveril kralju Nebukadnezarju, ki ga je bil zavezal s prisego pri Bogu. In otrdil je zatilnik svoj in zakrknil svoje srce, da ne bi se preobrnil h GOSPODU, Bogu Izraelovemu.

36:14b.2CH.036.014 Vrhutega so vsi poglavarji duhovnikov in ljudstvo jako množili verolomnost, delajoč po vseh gnusobah poganov, in onečistili so hišo GOSPODOVO, ki jo je bil posvetil v Jeruzalemu.

36:15b.2CH.036.015 In Jehova, Bog njih očetov, jih je opominjal po svojih poslancih, od ranega jutra in neprenehoma, ker se mu je smililo ljudstvo njegovo in prebivališče njegovo.

36:16b.2CH.036.016 A oni so zasmehovali poslance Božje in zaničevali besede njegove in za norce imeli njegove proroke, dokler ni zrasla jeza GOSPODOVA nad ljudstvom njegovim, da ni bilo več lečitve.

36:17b.2CH.036.017 Zato je pripeljal nadnje kralja Kaldejcev, ki so pomorili njih mlado moštvo z mečem v hiši njih svetinje in niso prizanesli mladeniču, ne devici, ne starcu, ne sivolascu; vse jih je izdal njemu v roko.

36:18b.2CH.036.018 In vse posode hiše Božje, velike in male, in zaklade hiše Božje in zaklade kralja in knezov njegovih, vse te je odpeljal v Babilon.

36:19b.2CH.036.019 In sežgali so z ognjem hišo Božjo in porušili zidovje jeruzalemsko in požgali vse palače v njem in uničili vse dragocene posode v njih.

36:20b.2CH.036.020 In kar jih je preostalo po meču, so odvedli ujete v Babilon, in bili so hlapci njemu in sinovom njegovim, dokler ni zavladalo kraljestvo perzijsko,

36:21b.2CH.036.021 da bi se dopolnila beseda GOSPODOVA po ustih Jeremijevih, „dokler se ne bo dežela naužila sobot svojih“. Dokler je ležala pusta, je uživala soboto, da se je izpolnilo sedemdeset let.

36:22b.2CH.036.022 V prvem letu pa Cira, kralja Perzije, da bi se dopolnila beseda GOSPODOVA po ustih Jeremijevih, je GOSPOD obudil duha Cira, kralja Perzije, da je velel proglasiti po vsej kraljevini svoji, pa tudi pismeno naznaniti:Tako pravi Cir, kralj Perzije: Vsa kraljestva zemlje mi je dal GOSPOD, Bog nebes, in mi je naročil zgraditi mu hišo v Jeruzalemu, ki je na Judovem. Kdorkoli torej je med vami iz vsega ljudstva njegovega, s tem bodi GOSPOD, njegov Bog, in pojdi tja gori!

36:23b.2CH.036.023 Tako pravi Cir, kralj Perzije: Vsa kraljestva zemlje mi je dal GOSPOD, Bog nebes, in mi je naročil zgraditi mu hišo v Jeruzalemu, ki je na Judovem. Kdorkoli torej je med vami iz vsega ljudstva njegovega, s tem bodi GOSPOD, njegov Bog, in pojdi tja gori!