Judges (Slovene)

1

1:1b.JDG.001.001 In zgodi se po smrti Jozuetovi, da vprašajo sinovi Izraelovi GOSPODA in reko: Kdo izmed nas naj gre prvi proti Kanaancem, da se ž njimi vojskuje?

1:2b.JDG.001.002 In GOSPOD veli: Juda naj gre! glej, dal sem deželo v roko njegovo.

1:3b.JDG.001.003 Juda pa reče svojemu bratu Simeonu: Pojdi z menoj v moj delež, da se bojujemo s Kanaanci; in jaz tudi pojdem s teboj v tvoj delež. Šel je torej Simeon ž njim.

1:4b.JDG.001.004 In Juda se odpravi v boj, in GOSPOD je dal Kanaance in Ferizejce v njih roke, in pobili so jih v Bezeku deset tisoč mož.

1:5b.JDG.001.005 In zasačijo Adonibezeka v Bezeku ter se ž njim bojujejo, in porazijo Kanaance in Ferizejce.

1:6b.JDG.001.006 Adonibezek pa zbeži, in zasledujoč ga primejo in mu odsekajo palce na rokah in nogah.

1:7b.JDG.001.007 Tedaj reče Adonibezek: Sedemdeset kraljev z odsekanimi palci na rokah in nogah je pobiralo hrano pod mojo mizo; kakor sem storil, tako mi je poplačal Bog. In ga pripeljejo v Jeruzalem, in ondi umre.

1:8b.JDG.001.008 Bojevali so se namreč sinovi Judovi zoper Jeruzalem ter ga dobili in jih pobili z ostrino meča in mesto zažgali.

1:9b.JDG.001.009 Potem so šli sinovi Judovi doli bojevat se s Kanaanci, ki so prebivali na gorah in na jugu in v nižavi.

1:10b.JDG.001.010 Tudi je šel Juda zoper Kanaance, ki so prebivali v Hebronu (Hebron pa se je nekdaj imenoval Arbovo mesto); in pobili so Sesaja in Ahimana in Talmaja.

1:11b.JDG.001.011 In odtod je šel zoper prebivalce v Debirju. (Debir pa se je nekdaj imenoval Kirjat-sefer.)

1:12b.JDG.001.012 In Kaleb reče: Kdor udari Kirjat-sefer in ga vzame, njemu dam svojo hčer Akso za ženo.

1:13b.JDG.001.013 In dobil ga je Otniel, sin Kenaza, ki je bil Kalebov mlajši brat. In dal mu je hčer svojo Akso za ženo.

1:14b.JDG.001.014 In zgodi se, ko je šla k njemu, da ga je izpodbujala, naj prosi njenega očeta njive. In spustila se je z osla; in Kaleb ji reče: Kaj ti je?

1:15b.JDG.001.015 Ona mu reče: Daj mi blagoslov; kajti dal si mi južni kraj, daj mi tudi studence voda. In Kaleb ji je dal studence gornje in dolnje.

1:16b.JDG.001.016 In sinovi Kenejca, Mojzesovega svaka, so šli gori iz Palmovega mesta z Judovimi sinovi v Judejsko puščavo, ki je južno od Arada; in so šli in prebivali z ondotnim ljudstvom.

1:17b.JDG.001.017 Juda pa je šel s svojim bratom Simeonom, in udarijo Kanaance, ki so prebivali v Zefatu, in jih pokončajo s prokletjem. In imenovali so tisto mesto Hormo.

1:18b.JDG.001.018 Juda je tudi dobil Gazo ž njeno pokrajino in Askelon ž njegovo pokrajino in Ekron ž njegovo pokrajino.

1:19b.JDG.001.019 In GOSPOD je bil z Judo, da si je prilastil gorovje; zakaj prebivalcev v dolini ni mogel pregnati, ker so imeli železne vozove.

1:20b.JDG.001.020 In dali so Kalebu Hebron, kakor je bil govoril Mojzes; on je izgnal odtod tri sinove Enakove.

1:21b.JDG.001.021 A Benjaminovi sinovi niso pregnali Jebusejcev, ki so prebivali v Jeruzalemu, ampak Jebusejci so bivali z Benjaminovimi sinovi do tega dne.

1:22b.JDG.001.022 Enako je šla tudi Jožefova hiša gori zoper Betel, in GOSPOD je bil ž njimi.

1:23b.JDG.001.023 In Jožefova hiša pošlje ogledovat Betel; prej se je pa mesto imenovalo Luz.

1:24b.JDG.001.024 In ogledovalci vidijo moža, gredočega iz mesta, pa mu reko: Pokaži nam, prosimo, kod pridemo v mesto, in izkažemo ti milost.

1:25b.JDG.001.025 In pokaže jim vhod v mesto, in oni udarijo mesto z ostrino meča; tistega moža in vso rodovino njegovo pa izpustijo.

1:26b.JDG.001.026 Mož pa gre v deželo Hetejcev in sezida mesto ter ga imenuje Luz; tako mu je ime do tega dne.

1:27b.JDG.001.027 Manase pa ni pregnal prebivalcev v Betseanu in po njegovih podložnih vaseh, tudi ne v Taanahu in po njegovih podložnih vaseh, ne prebivalcev v Doru in po njegovih podložnih vaseh, ne prebivalcev v Ibleamu in po njegovih podložnih vaseh, ne prebivalcev v Megidu in po njegovih podložnih vaseh; in Kanaancem se je zljubilo ostati v tisti deželi.

1:28b.JDG.001.028 Ko pa se je ojačil Izrael, je podvrgel Kanaance davku, a ni jih dočista pregnal.

1:29b.JDG.001.029 Tudi Efraim ni pregnal Kanaancev, ki so prebivali v Gezerju; in Kanaanci so prebivali v Gezerju med njimi.

1:30b.JDG.001.030 Zebulon ni pregnal prebivalcev v Kitronu, ne prebivalcev v Nahalolu, in Kanaanci so prebivali med njimi, davku podvrženi.

1:31b.JDG.001.031 Aser ni pregnal prebivalcev v Aku, ne prebivalcev v Sidonu, v Ahlabu, v Akzibu, v Helbi, v Afiku, ne v Rehobu;

1:32b.JDG.001.032 temuč Aserjevci so prebivali med Kanaanci, ki so ostali v deželi; kajti niso jih izgnali.

1:33b.JDG.001.033 Neftali ni pregnal prebivalcev v Betsemesu, ne prebivalcev v Betanatu, temuč prebival je med Kanaanci, ki so ostali v deželi; toda prebivalci v Betsemesu in v Betanatu so jim plačevali davek.

1:34b.JDG.001.034 Amorejci pa so spodili Danove sinove v gorovje in jih niso pustili, da bi šli doli v ravnino.

1:35b.JDG.001.035 In Amorejcem se je zljubilo ostati na gori Heresu, v Ajalonu in v Saalbimu; vendar pa jim je postala roka Jožefove hiše pretežka, in bili so davku podvrženi.In meja Amorejcev je šla od vzviška Akrabima, od Sele dalje gori.

1:36b.JDG.001.036 In meja Amorejcev je šla od vzviška Akrabima, od Sele dalje gori.

2

2:1b.JDG.002.001 Angel GOSPODOV pa pride od Gilgala gori do Bohima in reče: Jaz sem storil, da ste šli iz Egipta, in sem vas pripeljal v deželo, ki sem jo s prisego obljubil očetom vašim; in rekel sem: Vekomaj ne prelomim zaveze svoje z vami;

2:2b.JDG.002.002 vi pa ne sklenite nobene zaveze s prebivalci te dežele, njih oltarje pa razrušite. Ali niste poslušali glasu mojega. Zakaj ste tako ravnali?

2:3b.JDG.002.003 Zategadelj sem tudi rekel: Ne preženem jih izpred vas, temuč naj vam bodo kakor trnje v bokih, in njih bogovi naj vam bodo v zanko.

2:4b.JDG.002.004 In ko je angel GOSPODOV izgovoril te besede vsem sinovom Izraelovim, je ljudstvo zavpilo na ves glas in jokalo.

2:5b.JDG.002.005 In imenovali so ime tistega kraja Bohim [T. j. Plakalci.]; in ondi, so darovali GOSPODU.

2:6b.JDG.002.006 Ko je bil namreč Jozue razpustil ljudstvo, je šel vsak Izraelovih sinov v dediščino svojo, da posedejo deželo.

2:7b.JDG.002.007 In ljudstvo je služilo GOSPODU, dokler je živel Jozue in starejšine, ki so še po Jozuetu živeli, ki so bili videli vse veliko delo GOSPODOVO, ki ga je storil za Izraela.

2:8b.JDG.002.008 In ko je Jozue, sin Nunov, hlapec GOSPODOV, umrl v starosti sto in desetih let,

2:9b.JDG.002.009 so ga pokopali v kraju dediščine njegove v Timnat-heresu, v gorovju Efraimskem, severno ob gori Gaasu.

2:10b.JDG.002.010 In ko je tudi ves ta rod bil zbran k očetom svojim, je po njem nastopil drug rod, ki ni poznal GOSPODA, ne del njegovih, ki jih je bil storil za Izraela.

2:11b.JDG.002.011 In sinovi Izraelovi so počenjali, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, in služili so Baalom,

2:12b.JDG.002.012 in zapustivši GOSPODA, Boga očetov svojih, ki jih je bil odpeljal iz Egipta, so hodili za drugimi bogovi, za bogovi sosednjih ljudstev, in se jim poklanjali in dražili GOSPODA v jezo.

2:13b.JDG.002.013 In zapustili so GOSPODA in služili Baalu in Astarotam [Baal je bil Kanaancem moško, Astoret (ali Astarta, Ašera) žensko božanstvo; njene podobe so imenovali Astarote.].

2:14b.JDG.002.014 Tedaj se vname jeza GOSPODOVA zoper Izraela, in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oplenjevali, in jih prodal v njih sovražnikov roke vseokoli, da se niso mogli več vzdržati pred sovražniki svojimi.

2:15b.JDG.002.015 Kamorkoli so šli, roka GOSPODOVA je bila zoper nje v hudo, kakor je bil GOSPOD govoril in kakor jim je bil prisegel GOSPOD. In bili so bridko stiskani.

2:16b.JDG.002.016 A GOSPOD jim je obujal sodnike, ki so jih otimali iz rok tistih roparjev.

2:17b.JDG.002.017 Ali tudi sodnikov svojih niso poslušali, temuč nečistovali so za drugimi bogovi in jih molili, hitro odstopivši s pota, po katerem so hodili njih očetje, poslušajoč zapovedi GOSPODOVE. Oni niso tako delali.

2:18b.JDG.002.018 In ko jim je GOSPOD obujal sodnike, je bil GOSPOD s sodniki ter jih reševal iz rok njih sovražnikov, dokler je živel sodnik; zakaj GOSPODU se je smililo zaradi njih jokanja spričo tistih, ki so jih stiskali in mučili.

2:19b.JDG.002.019 Ko pa je umrl sodnik, so se spet vrnili ter so huje ravnali nego njih očetje, hodeč za drugimi bogovi, da bi jim služili in jih molili; nič niso popustili od dejanj svojih in svojega trdovratnega vedenja.

2:20b.JDG.002.020 Zato se je vnel srd GOSPODOV zoper Izraela, in je rekel: Ker je to ljudstvo prestopilo zavezo mojo, ki sem jo bil zapovedal njih očetom, in ne posluša glasu mojega:

2:21b.JDG.002.021 zato tudi jaz ne preženem nikogar več iz tistih narodov, ki so preostali ob Jozuetovi smrti,

2:22b.JDG.002.022 da po njih izkusim Izraela, če se bodo držali pota GOSPODOVEGA, hodeč po njem, kakor so se ga držali njih očetje, ali če ne.Zato je vzdržal GOSPOD tiste narode in jih ni pregnal v kratkem, tudi jih ni dal v roko Jozuetu.

2:23b.JDG.002.023 Zato je vzdržal GOSPOD tiste narode in jih ni pregnal v kratkem, tudi jih ni dal v roko Jozuetu.

3

3:1b.JDG.003.001 Ti pa so narodi, ki jih je vzdržal GOSPOD, da po njih izkusi Izraela, vse, ki niso poznali vseh vojen kanaanskih,

3:2b.JDG.003.002 samo da jih spoznajo prihodnji rodovi Izraelovih sinov in se nauče vojske, vsaj tisti, ki niso nič tega prej spoznali:

3:3b.JDG.003.003 pet knezov Filistejcev in vse Kanaance in Sidonce in Hevejce, ki so prebivali na Libanonskem gorovju, od gore Baal-hermona do tja, kjer je vhod v Hamat.

3:4b.JDG.003.004 Ti so ostali, da se izkusi Izrael in da se spozna, ali bodo poslušali GOSPODOVE zapovedi, ki jih je zapovedal njih očetom po Mojzesu.

3:5b.JDG.003.005 In sinovi Izraelovi so stanovali med Kanaanci, Hetejci, Amorejci, Ferizejci, Hevejci in Jebusejci;

3:6b.JDG.003.006 in so si jemali njih hčere za žene ter dajali hčere svoje njih sinovom in služili njih bogovom.

3:7b.JDG.003.007 In delali so Izraelovi sinovi, kar je bilo zlo GOSPODOVIM očem, in so, pozabivši GOSPODA, Boga svojega, služili Baalom in Ašeram.

3:8b.JDG.003.008 Zato se je razvnela jeza GOSPODOVA zoper Izraela, in prodal jih je v roko Kušan-rišataima, kralja v Mezopotamiji; in sinovi Izraelovi so služili Kušan-rišataimu osem let.

3:9b.JDG.003.009 In ko so Izraelovi sinovi vpili h GOSPODU, jim je obudil rešitelja, ki jih je rešil, Otniela, sina Kenaza, Kalebovega mlajšega brata.

3:10b.JDG.003.010 In duh GOSPODOV je prišel nadenj, in sodil je Izraela; in odpravil se je v boj, in GOSPOD mu je dal v roko Kušan-rišataima, kralja v Mezopotamiji; in roka njegova je bila premočna Kušan-rišataimu.

3:11b.JDG.003.011 In dežela je imela pokoj štirideset let. In ko je umrl Otniel, sin Kenazov,

3:12b.JDG.003.012 so Izraelovi sinovi zopet delali, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH. In GOSPOD je ojačil Eglona, kralja Moabcev, zoper Izraela, zato ker so počenjali, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH.

3:13b.JDG.003.013 In zbral je k sebi Amonove sinove in Amalekovce, in gre ter udari Izraela in vzame Palmovo mesto.

3:14b.JDG.003.014 In Izraelovi sinovi so služili Eglonu, moabskemu kralju, osemnajst let.

3:15b.JDG.003.015 Ali ko so vpili sinovi Izraelovi h GOSPODU, jim je obudil GOSPOD rešitelja, Ehuda, Gerajevega sina, Benjaminca, čigar desna roka je bila hroma. In sinovi Izraelovi so poslali po njem darilo Eglonu, kralju Moabcev.

3:16b.JDG.003.016 Tedaj si je Ehud naredil dvorezen meč majhen komolec dolg, in si ga je pripasal pod obleko ob desnem bedru.

3:17b.JDG.003.017 In tako prinese darilo Eglonu, moabskemu kralju. Bil pa je Eglon silno debel mož.

3:18b.JDG.003.018 In ko izroči darilo, odpošlje ljudi, ki so nosili darilo.

3:19b.JDG.003.019 Sam pa se vrne od kamenoloma pri Gilgalu in reče: Imam ti, o kralj, nekaj skrivnega povedati. On pa veli: Molči! In vsi, ki so stali pri njem, gredo ven od njega.

3:20b.JDG.003.020 In Ehud vstopi k njemu; on pa je sedel v gornji hladilni sobi, ki mu je bila zasebna. In Ehud reče: Besedo Božjo imam zate. In vstane s svojega stola.

3:21b.JDG.003.021 Ehud pa iztegne levo roko ter potegne meč s svojega desnega bedra in mu ga sune v trebuh,

3:22b.JDG.003.022 da šine tudi držaj za rezilom vanj; in tolstina zadrži rezilo, ker mu ni potegnil meča iz trebuha, in ost pogleda zadaj ven.

3:23b.JDG.003.023 Nato gre Ehud ven v vežo in zapre vrata gornje sobe za seboj in jih zapahne.

3:24b.JDG.003.024 Ko pa je bil zunaj, pridejo služabniki in pogledajo, in glej, vrata so zapahnjena; in reko: Gotovo je v hladilni izbi pri svoji potrebi.

3:25b.JDG.003.025 In čakajo tako dolgo, da se že sramujejo, in glej, on ne odpre sobnih vrat; tedaj vzamejo ključ in odklenejo, in glej, njih gospod leži na tleh, mrtev.

3:26b.JDG.003.026 Ehud pa je ušel medtem, ko so se oni mudili, in gredoč mimo kamenoloma beži do Seire.

3:27b.JDG.003.027 In ko pride tja, zatrobi na trobento na Efraimskem gorovju, in Izraelovi sinovi stopijo ž njim doli z gorovja in on jim gre na čelu.

3:28b.JDG.003.028 In jim veli: Pojdite za menoj, kajti GOSPOD vam je dal v roko sovražnike vaše, Moabce. In gredo doli za njim, in vzamejo Moabcem jordanske brodove, in ne puste nikogar čez.

3:29b.JDG.003.029 In pobijejo tisti čas Moabcev okoli deset tisoč mož, vse dobro rejene in junaške može, da ni eden ušel.

3:30b.JDG.003.030 Tako je bil tisti čas Moab potlačen pod roko Izraelovo. In dežela je imela pokoj osemdeset let.In po njem je bil Samgar, sin Anatov, ki je pobil šeststo Filistejcev z volovskim ostnom; in tudi on je rešil Izraela.

3:31b.JDG.003.031 In po njem je bil Samgar, sin Anatov, ki je pobil šeststo Filistejcev z volovskim ostnom; in tudi on je rešil Izraela.

4

4:1b.JDG.004.001 In sinovi Izraelovi so zopet delali, kar je bilo zlo v očeh GOSPODOVIH, ko je bil Ehud umrl.

4:2b.JDG.004.002 In GOSPOD jih je prodal v roko Jabina, kralja Kanaancev, ki je kraljeval v Hazorju, in vojski njegovi poveljnik je bil Sisera, ki je stanoval v Harosetu poganskem.

4:3b.JDG.004.003 In sinovi Izraelovi so vpili h GOSPODU; kajti on je imel devetsto železnih voz in hudo jih je stiskal dvajset let.

4:4b.JDG.004.004 In Debora, prorokinja, žena Lapidotova, je v tem času sodila Izraelu.

4:5b.JDG.004.005 In sedevala je pod palmovim drevesom Debore med Ramo in Betelom v Efraimskem gorovju, in sinovi Izraelovi so hodili gori k njej s svojimi pravdami.

4:6b.JDG.004.006 Ta pošlje in pokliče Baraka, sina Abinoamovega iz Kedes-neftalima, in mu reče: Ali ni zapovedal GOSPOD, Bog Izraelov: Pojdi in stopi na goro Tabor in vzemi s seboj deset tisoč mož iz Neftalijevih in Zebulonovih sinov!

4:7b.JDG.004.007 Kajti jaz ti hočem pripeljati k potoku Kisonu Sisera, poveljnika Jabinove vojske, ž njegovimi vozovi in ž njegovo množico, in dam ti ga v roko.

4:8b.JDG.004.008 In Barak ji reče: Ako greš z mano, pojdem, ako pa ne greš z mano, ne pojdem.

4:9b.JDG.004.009 Ona reče: Seveda pojdem s teboj, toda pot, na katero greš, ne bode v tvojo čast, kajti v roko žene izda GOSPOD Sisera. In Debora vstane in gre z Barakom v Kedes.

4:10b.JDG.004.010 Tedaj skliče Barak Zebulona in Neftalija v Kedes, in gre gori peš z deset tisoč možmi; tudi Debora ga spremlja.

4:11b.JDG.004.011 Heber pa, Kenejec, se je bil ločil od Kenejskih, od sinov Hobaba, Mojzesovega svaka, in je postavil svoje šatore tja do hrasta v Zaananimu, ki je poleg Kedesa.

4:12b.JDG.004.012 In sporoči se Siseru, da je šel Barak, sin Abinoamov, na goro Tabor.

4:13b.JDG.004.013 In Sisera zbere vse vozove svoje, devetsto železnih voz, in vse ljudstvo, ki je bilo pri njem, od Haroseta poganskega k potoku Kisonu.

4:14b.JDG.004.014 Debora pa reče Baraku: Vstani, kajti to je dan, v katerem ti je dal GOSPOD Sisera v roko; ni li šel GOSPOD pred teboj? Tedaj stopi Barak doli z gore Tabora in deset tisoč mož za njim.

4:15b.JDG.004.015 In GOSPOD je spravil v zmešnjavo Sisera in vse vozove njegove in vso vojsko njegovo z ostrino meča pred Barakom, tako da skoči Sisera s svojega voza in beži peš.

4:16b.JDG.004.016 Barak pa tira vozove in vojsko do Haroseta poganskega, in vsa vojska Siserova pade z ostrino meča; ni ostalo enega moža.

4:17b.JDG.004.017 Sisera pa je bežal peš v šator Jaele, žene Heberja, Kenejca; kajti mir je bil med Jabinom, kraljem v Hazorju, in hišo Heberja Kenejca.

4:18b.JDG.004.018 In Jaela gre ven Siseru naproti ter mu reče: Stópi noter, gospod moj, stopi noter k meni in se ne boj! In stopi noter k njej v šator, in ona ga pokrije z odejo.

4:19b.JDG.004.019 On pa ji reče: Daj mi, prosim, malo vode piti, žejen sem. Ona odveže meh z mlekom in mu da piti in ga pokrije.

4:20b.JDG.004.020 In on ji veli: Stoj ob vhodu v šator, in ako kdo pride in te vpraša, je li kdo tukaj, mu reci: Ni nikogar.

4:21b.JDG.004.021 Tedaj vzame Jaela, Heberjeva žena, klin od šatora in kladivo v roko in gre tiho noter k njemu ter mu zabije klin skozi sence, da predere do zemlje. Kajti utrujen je trdo zaspal, in tako je umrl.

4:22b.JDG.004.022 In glej, Barak se žene za Siserom; in Jaela mu pride naproti ter mu reče: Pojdi sem, jaz ti pokažem moža, ki ga iščeš. In stopi noter za njo, in glej, Sisera leži tu mrtev, in klin tiči v sencih njegovih.

4:23b.JDG.004.023 Tako je Bog tisti dan potlačil Jabina, kralja Kanaancev, pred Izraelovimi sinovi.In roka Izraelovih sinov je bolj in bolj pritiskala na Jabina, kralja Kanaancev, dokler ga niso zatrli.

4:24b.JDG.004.024 In roka Izraelovih sinov je bolj in bolj pritiskala na Jabina, kralja Kanaancev, dokler ga niso zatrli.

5

5:1b.JDG.005.001 In pela sta Debora in Barak, sin Abinoamov, tisti dan, govoreč:

5:2b.JDG.005.002 Hvalite GOSPODA, da so se vodniki postavili na čelo v Izraelu, da je šlo ljudstvo radovoljno v boj!

5:3b.JDG.005.003 Poslušajte, o kralji, nagnite uho, o knezi: jaz, jaz hočem peti GOSPODU, hvalo čem citrati GOSPODU, Bogu Izraelovemu.

5:4b.JDG.005.004 O GOSPOD, ko si šel iz Seira, ko si stopal s poljane Edomske, stresla se je zemlja in nebesa so se rosila, da, oblaki so rosili vodo.

5:5b.JDG.005.005 Gore so se raztapljale spričo GOSPODA, Sinaj ondi se je topil pred obličjem GOSPODA, Boga Izraelovega.

5:6b.JDG.005.006 V dnevih Samgarja, Anatovega sina, v dnevih Jaela so bile prazne ceste, in popotnikom, vajenim gladkih potov, je bilo hoditi po krivih stezah.

5:7b.JDG.005.007 Ni bilo voditeljev v Izraelu, ni jih bilo, dokler nisem vstala jaz, Debora, dokler nisem, vstala, mati v Izraelu.

5:8b.JDG.005.008 Izvolil si je novih bogov Izrael; tedaj je bila vojna pred njih vrati, in ščita in sulice ni bilo videti med štiridesetimi tisoči v Izraelu.

5:9b.JDG.005.009 Srce moje je vdano voditeljem Izraelovim, radovoljnim med ljudstvom: Hvalite GOSPODA!

5:10b.JDG.005.010 Premišljajte to vi, ki jezdite na belih oslicah, ki sedite na lepih preprogah, in vi, ki greste po poti!

5:11b.JDG.005.011 Daleč od vpitja strelcev, kjer se zajemlje voda, tam slavé pravična dejanja GOSPODOVA, pravična dejanja njegovega vodstva v Izraelu. Tedaj je doli k vratom šlo ljudstvo GOSPODOVO.

5:12b.JDG.005.012 Zbudi se, zbudi, Debora, zbudi se, zbudi, zapoj pesem; vstani, Barak, v ujetništvo pelji ujete svoje, sin Abinoamov.

5:13b.JDG.005.013 Tedaj je stopil doli ostanek plemenitnikov in ljudstva; GOSPOD je zame prišel doli med mogočnimi.

5:14b.JDG.005.014 Iz Efraima so prišli tisti, ki je njih korenina v Amaleku, za teboj, Benjamin, med tvojimi ljudstvi; iz Mahirja so prišli voditelji, in iz Zebulona tisti, ki imajo v rokah vojskovodjevo palico;

5:15b.JDG.005.015 a knezi Isaharjevi so bili z Deboro, in Isahar je bil enak Baraku; v dolino se je drevil, njemu za petami. Pri Rubenovih potokih so bili veliki sklepi srca.

5:16b.JDG.005.016 Zakaj si sedel med ograjami, da poslušaš piskanje pri čredah? Ob Rubenovih potokih so bile velike presoje srca.

5:17b.JDG.005.017 Gilead je ostal pokojno onostran Jordana, in zakaj se je Dan mudil pri ladjah? Aser je sedel na morskem obrežju in ostal pri svojih zatokih.

5:18b.JDG.005.018 Zebulon je ljudstvo, ki je žrtvovalo življenje svoje do smrti, tudi Neftali na visočinah poljan.

5:19b.JDG.005.019 Kralji so prišli in se bojevali; takrat so se bojevali kralji Kanaancev v Taanahu pri Megidskih vodah: nič srebra niso dobili v plen.

5:20b.JDG.005.020 Z neba se je vojskovalo – zvezde so se raz svoje tire vojskovale zoper Sisera.

5:21b.JDG.005.021 Potok Kison jih je odplavil, tisti potok od nekdaj imeniten, potok Kison. – O duša moja, krepko stopaj naprej!

5:22b.JDG.005.022 Tedaj so topotala kopita konj, ker so jih v dir gonili, gonili njih junaki.

5:23b.JDG.005.023 Preklinjajte Meroz, je dejal angel GOSPODOV, hudo preklinjajte prebivalce njegove, ker niso prišli GOSPODU na pomoč, na pomoč GOSPODU med junaki.

5:24b.JDG.005.024 Blagoslovljena med ženami bodi Jaela, žena Heberja Kenejskega, blagoslovljena bodi med ženami v šatoru!

5:25b.JDG.005.025 Prosil je vode, da mu mleka, v gosposki skledici mu prinese smetane.

5:26b.JDG.005.026 Iztegne roko svojo po klinu in desnico po težkem kladivu, in udari s kladivom Sisera, mu prebije glavo, stare in predere sence njegovo.

5:27b.JDG.005.027 Pri nogah njenih se zvije, pade, obleži, pri nogah njenih se zvije in zgrudi; kjer se je zvil, tam je obležal mrtev.

5:28b.JDG.005.028 Skozi okno je gledala mati Siserova in vpila žalostna skozi omrežje: Zakaj se tako dolgo ne pelje voz njegov? Zakaj so tako počasna kolesa voz njegovih?

5:29b.JDG.005.029 Modre med njenimi kneginjami ji odgovarjajo, tudi ona si ponavlja odgovor svoj:

5:30b.JDG.005.030 Niso li dobili, ne delijo li plena? ene ali dveh devojk za vsakega moža? Plen pisanega blaga za Sisera, plen pisanih umetnih tkanin, pisane in umetne tkanine za grlo gospe!Tako naj poginejo vsi sovražniki tvoji, o GOSPOD! a kateri ga ljubijo, naj bodo kakor solnce, ko vzhaja v moči svoji! In dežela je imela pokoj štirideset let.

5:31b.JDG.005.031 Tako naj poginejo vsi sovražniki tvoji, o GOSPOD! a kateri ga ljubijo, naj bodo kakor solnce, ko vzhaja v moči svoji! In dežela je imela pokoj štirideset let.

6

6:1b.JDG.006.001 In Izraelovi sinovi so delali, kar je bilo zlo v očeh GOSPODOVIH. In GOSPOD jih je dal v pest Madiancem sedem let.

6:2b.JDG.006.002 In roka Madianova je hudo pritiskala na Izraela; iz strahu pred Madianci so si napravili tiste brloge, ki so na gorah, in jame in trdnjave.

6:3b.JDG.006.003 In bilo je, ko so Izraelci kaj posejali, da so prišli Madianci in Amalekovci in Jutrovci; prišli so gori zoper nje

6:4b.JDG.006.004 in so se utaborili proti njim in pokončali pridelke zemeljske povsod tja do Gaze in niso pustili nič živil v Izraelu, ne ovce, ne vola, ne osla.

6:5b.JDG.006.005 Kajti prišli so gori s svojo živino in s svojimi šatori, prišla jih je množica kakor roj kobilic; ne njih, ne njih velblodov ni bilo sešteti, in prišli so, da opustošijo deželo.

6:6b.JDG.006.006 In Izrael je silno obubožal zaradi Madiancev; in vpili so sinovi Izraelovi h GOSPODU.

6:7b.JDG.006.007 In ko so vpili sinovi Izraelovi h GOSPODU zavoljo Madiana,

6:8b.JDG.006.008 pošlje GOSPOD proroka k Izraelovim sinovom. Ta jim reče: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Jaz sem vas peljal gori iz Egipta in vas odvedel iz hiše sužnosti,

6:9b.JDG.006.009 in sem vas otel Egipčanom iz roke in iz pesti vseh, ki so vas stiskali, in sem jih pregnal izpred vas ter vam dal njih deželo,

6:10b.JDG.006.010 in dejal sem vam: Jaz sem GOSPOD, Bog vaš; ne bojte se bogov Amorejcev, ki prebivate v njih deželi. Ali niste poslušali glasu mojega.

6:11b.JDG.006.011 In angel GOSPODOV pride ter sede pod hrast v Ofri, ki je bil Joasa Abiezrita; in sin njegov Gideon je otepal pšenico v tlačilnici, da bi ž njo bežal izpred Madiancev.

6:12b.JDG.006.012 In prikaže se mu angel GOSPODOV in mu reče: GOSPOD s teboj, ti močni junak!

6:13b.JDG.006.013 Gideon pa mu reče: Ah, gospod moj, ako je GOSPOD z nami, zakaj nas je zadelo vse to? in kje so vsa čudežna dela njegova, ki so nam jih pripovedovali očetje naši, govoreč: Ni li nas GOSPOD odpeljal iz Egipta? A sedaj nas je GOSPOD zavrgel in dal Madiancem v pest!

6:14b.JDG.006.014 In GOSPOD se obrne do njega ter veli: Pojdi v tej moči svoji in reši Izraela Madianove roke! Nisem li te jaz poslal?

6:15b.JDG.006.015 On pa mu reče: Ah, Gospod, s čim naj rešim Izraela? Glej, sorodništvo moje je najbolj siromašno v Manaseju in jaz sem najmanjši v očeta svojega hiši.

6:16b.JDG.006.016 A GOSPOD mu reče: Resnično bodem s tabo, in pobiješ Madiaince kakor enega moža.

6:17b.JDG.006.017 In on mu reče: Ako sem našel milost v tvojih očeh, prosim, daj mi znamenje, da si ti, ki govoriš z menoj.

6:18b.JDG.006.018 Ne umakni se odtod, prosim, dokler ne pridem k tebi in ne prinesem darila svojega in ga postavim pred tebe. On reče: Ostanem, dokler se ne vrneš.

6:19b.JDG.006.019 In Gideon gre noter in pripravi kozliča in iz efe moke opresnih kruhov; in dene meso v jerbašček in vlije juho v lonec ter mu prinese ven pod hrast in postavi predenj.

6:20b.JDG.006.020 Angel Božji pa mu reče: Vzemi meso in opresne kruhe in položi na skalo tukaj in na vrh izlij juho! In stori tako.

6:21b.JDG.006.021 Tedaj iztegne angel GOSPODOV konec palice, ki jo je imel v roki, in se dotakne mesa in opresnikov, in ogenj pride iz skale in požre meso in opresnike. In angel GOSPODOV izgine izpred njegovih oči.

6:22b.JDG.006.022 In Gideon vidi, da je bil angel GOSPODOV, in reče: Gorje mi, Gospod Jehova, ker sem videl angela GOSPODOVEGA iz obličja v obličje!

6:23b.JDG.006.023 A GOSPOD mu veli: Mir ti! ne boj se, ne umrješ.

6:24b.JDG.006.024 Tedaj zgradi Gideon ondi oltar GOSPODU in ga imenuje Jehova šalom [T. j. GOSPOD* je mir.]; ta je še do dandanes v Ofri Abiezritov.

6:25b.JDG.006.025 In zgodi se isto noč, da mu reče GOSPOD: Vzemi junca očeta svojega, tistega drugega junca, sedem let starega, in poderi Baalov oltar, ki ga ima tvoj oče, in posekaj Ašero, ki je nad njim,

6:26b.JDG.006.026 ter zgradi GOSPODU, Bogu svojemu, na vrhu te trdnjave oltar, prav po redu; in vzemi tistega drugega junca in ga daruj v žgalščino z drevjem Ašere, ki jo posekaš.

6:27b.JDG.006.027 Nato vzame Gideon deset mož izmed svojih hlapcev in stori, kakor mu je velel GOSPOD; a boječ se storiti to po dne zaradi očeta svojega družine in ljudi v mestu, je storil to po noči.

6:28b.JDG.006.028 Ko pa ljudje iz mesta zarana vstanejo, glej, oltar Baalov je podrt in Ašera nad njim posekana, in tisti drugi junec je darovan na novozgrajenem oltarju.

6:29b.JDG.006.029 In rečejo drug drugemu: Kdo je to naredil? In poizvedujejo in vprašajo, pa reko: Gideon, sin Joasov, je to storil.

6:30b.JDG.006.030 Tedaj reko možje iz mesta Joasu: Pripelji sem sina svojega, da umrje, kajti podrl je oltar Baalov in Ašero nad njim je posekal!

6:31b.JDG.006.031 Joas pa reče vsem, ki so vstali zoper njega: Se li vi hočete pravdati za Baala? hočete ga li vi rešiti? Kdor bi se zanj potegoval, naj umrje še to jutro! Ako je bog, naj se pravda sam zase, ker mu je zrušil oltar.

6:32b.JDG.006.032 Zato ga je od tega dne imenoval Jerub-baal, rekoč: Pravdaj se, Baal, zoper njega, ker ti je podrl oltar.

6:33b.JDG.006.033 Tedaj se zbero vsi Madianci in Amalekovci in Jutrovci in preidejo Jordan in se utabore v Jezreelski dolini.

6:34b.JDG.006.034 In duh GOSPODOV obleče v moč Gideona; in zatrobi na trobento, in zbero se k njemu Abiezriti, da bi šli za njim.

6:35b.JDG.006.035 In pošlje sle po vsem Manaseju, in tudi od tega se jih zbere, da bi šli za njim; in pošlje sle k Aserju, Zebulonu in Neftaliju, in pridejo jim naproti.

6:36b.JDG.006.036 In Gideon reče Bogu: Ako hočeš rešiti Izraela po moji roki, kakor si govoril,

6:37b.JDG.006.037 glej, položim runo na gumno: ako bode rosa le na samem runu, po vsej zemlji pa suho, tedaj spoznam, da rešiš Izraela po moji roki, kakor si govoril.

6:38b.JDG.006.038 In bilo je tako. Ko je namreč vstal zgodaj zjutraj, izžme runo in iztlači rose iz runa polno kupo.

6:39b.JDG.006.039 In Gideon reče Bogu: Ne vname naj se jeza tvoja zoper mene, in govoril bom še enkrat: naj poskusim, prosim, samo še enkrat z runom: bodi zdaj suho samo na runu, a rosno po vsej zemlji.In Bog je storil tako tisto noč: kajti bilo je suho samo na runu, a po vsej zemlji rosno.

6:40b.JDG.006.040 In Bog je storil tako tisto noč: kajti bilo je suho samo na runu, a po vsej zemlji rosno.

7

7:1b.JDG.007.001 Nato vstane zgodaj Jerub-baal, ki je Gideon, in vse ljudstvo, ki je bilo ž njim, in utabore se pri studencu Harodu; tabor Madiancev pa jim je bil na severni strani, pri Morejevem hribu v dolini.

7:2b.JDG.007.002 GOSPOD pa reče Gideonu: Preveliko je ljudstva, ki je s teboj, da bi dal Madiana v njih roke, ker bi se Izrael hvalil zoper mene, govoreč: Moja roka me je rešila.

7:3b.JDG.007.003 Zatorej razglasi sedaj, da sliši ljudstvo, in véli: Kdor se boji in trepeta, obrni se in pojdi nazaj z Gileadskega gorovja. In vrnilo se je ljudstva dvaindvajset tisoč, deset tisoč pa jih je ostalo.

7:4b.JDG.007.004 In GOSPOD reče Gideonu: Še je preveč ljudstva. Pelji jih doli k vodi, in ondi jih izkusim zate, in za kogar ti porečem, da naj gre s teboj, pojde s teboj; in za kogarkoli ti porečem, naj ne hodi s teboj, ne pojde.

7:5b.JDG.007.005 In pelje ljudstvo doli k vodi. In GOSPOD reče Gideonu: Vsakega, ki bo lokal z jezikom vodo, kakor pes loče, postavi posebej; enako tudi vsakega, ki se spusti na kolena, da pije.

7:6b.JDG.007.006 In bilo je število tistih, ki so lokali, vodo noseč z roko k ustom, tristo mož; vse drugo ljudstvo pa se je spustilo na kolena, da pije vodo.

7:7b.JDG.007.007 In GOSPOD reče Gideonu: Po tistih tristo možeh, ki so lokali, vas rešim in dam Madiance v roko tvojo; naj se torej razide ljudstvo, vsak v kraj svoj.

7:8b.JDG.007.008 In vzemo živeža za ljudstvo s seboj in trobente svoje; a vse druge može Izraelove pošlje vsakega v njegov šator, pri sebi pa obdrži le tristo mož. Tabor Madiancev pa mu je bil spodaj v dolini.

7:9b.JDG.007.009 In zgodi se tisto noč, da mu reče GOSPOD: Vstani, pojdi doli v tabor! zakaj dal sem ti ga v roko.

7:10b.JDG.007.010 Ako pa se bojiš iti doli, naj gre s teboj tvoj hlapec Pura doli k taboru;

7:11b.JDG.007.011 in slišal boš, kaj govore. Potem se ti ojačijo roke, da se zaženeš doli v tabor. Tedaj je stopil s svojim dečkom Purom doli k prednji straži, ki je bila ob taborišču.

7:12b.JDG.007.012 A Madianci in Amalekovci in vsi Jutrovci so bili pridrli v dolino kakor množica kobilic, in njih velblodov ni bilo sešteti, bilo jih je kakor peska ob morskem bregu.

7:13b.JDG.007.013 In ko pride Gideon, glej, mož pripoveduje tovarišu svojemu sanje in pravi: Glej, imel sem sanje: videl sem, da se vali hlebec ječmenovega kruha k šatorišču Madiancev, in ko pride do šatora, butne vanj, da pade in se ves prevrne, in šator je bil podrt.

7:14b.JDG.007.014 In tovariš mu odgovori in reče: To ni nič drugega nego meč Gideona, Joasovega sina, izraelskega moža: njemu v roko je Bog dal Madiana in vso vojsko.

7:15b.JDG.007.015 In ko Gideon sliši, kako oni pripoveduje sanje in mu jih ta razloži, se prikloni Bogu; in vrne se v tabor Izraelov in veli: Vstanite! zakaj GOSPOD nam je dal v roko vojsko Madianskih.

7:16b.JDG.007.016 Nato razdeli tristo mož v tri krdela in da vsakemu trobento v roko in prazne vrče in bakle notri v vrčih,

7:17b.JDG.007.017 ter jim reče: Glejte name in me posnemajte! glejte, ko pridem na kraj tabora, kar storim, storite tudi vi.

7:18b.JDG.007.018 Ko zatrobim na trobento in vsi, ki bodo pri meni, trobite tudi vi na trobente povsod okoli tabora in kličite: Za GOSPODA in Gideona!

7:19b.JDG.007.019 Ko pride torej Gideon in sto mož, ki so bili pri njem, na kraj tabora, ob začetku opolnočne straže, ko so ravnokar postavili stražo, zatrobijo na trobente in razbijejo tiste vrče v svojih rokah.

7:20b.JDG.007.020 In vsa tri krdela zatrobijo na trobente in razbijejo vrče, in drže prižgane bakle v levici, trobente pa v desnici, trobijo in kriče: Meč za GOSPODA in za Gideona!

7:21b.JDG.007.021 In sleherni obstane na svojem mestu okoli tabora. In vsa vojska začne tekati, in vpijejo ter beže.

7:22b.JDG.007.022 In onih tristo trobi na trobente, in GOSPOD obrne vsakega meč zoper njegovega tovariša, in to po vsem taboru. In vojska beži tja do Betsite, proti Zereri, tja do meje Abel-mehole pri Tabatu.

7:23b.JDG.007.023 In zbero se možje Izraelovi iz Neftalija in iz Aserja in iz Manaseja in pode Madiance.

7:24b.JDG.007.024 In Gideon pošlje sle po vsem Efraimskem gorovju in sporoči: Pridite doli, Madiancem nasproti, in obsedite pred njimi vodo tja do Betbare in tudi Jordan. In zbero se vsi efraimski možje in obsedejo vodo do Betbare in tudi Jordan.In ujamejo dva madianska kneza, Oreba in Zeba, in umorijo Oreba na skali Orebovi in Zeba pri tlačilnici Zebovi; in podijo Madiance, in prineso glavi Oreba in Zeba Gideonu čez Jordan.

7:25b.JDG.007.025 In ujamejo dva madianska kneza, Oreba in Zeba, in umorijo Oreba na skali Orebovi in Zeba pri tlačilnici Zebovi; in podijo Madiance, in prineso glavi Oreba in Zeba Gideonu čez Jordan.

8

8:1b.JDG.008.001 A efraimski možje mu reko: Zakaj si nam to storil, da nas nisi poklical, ko si šel v boj zoper Madiana? In ostro so se besedili ž njim.

8:2b.JDG.008.002 On pa jim reče: Kaj sem storil sedaj jaz in kaj vi! Ni li pobirek Efraimov boljši nego vsa trgatev Abiezerjeva?

8:3b.JDG.008.003 Vam je dal Bog v roko madianska kneza, Oreba in Zeba, in sem li mogel storiti kaj takega kakor vi? In pomiril se je njih srd do njega, ko jim je tako govoril.

8:4b.JDG.008.004 In Gideon dospe k Jordanu in ga preide s tristo možmi, ki so bili pri njem, in čeprav trudni, so vendar podili.

8:5b.JDG.008.005 In reče možem v Sukotu: Dajte, prosim, ljudstvu, ki gre za menoj, nekoliko hlebov kruha, zakaj trudno je, in jaz se ženem za Zebahom in Zalmunom, kraljema Madiancev.

8:6b.JDG.008.006 A sukotski plemenitaši reko: Je li mar pest Zebahova in Zalmunova že v roki tvoji, da bi dali vojski tvoji kruha?

8:7b.JDG.008.007 Gideon reče: Dobro, ko mi da GOSPOD Zebaha in Zalmuna v roko, zmlatim vaše meso s trnjem iz puščave in z bodljikovjem.

8:8b.JDG.008.008 In pride gori v Penuel in jim govori enako; in možje v Penuelu mu odgovore, kakor so mu odgovorili Sukočani.

8:9b.JDG.008.009 In tudi možem v Penuelu reče: Ko se vrnem v miru, razrušim ta stolp.

8:10b.JDG.008.010 Zebah in Zalmuna sta bila v Karkorju in njiju vojska ž njima, okoli petnajst tisoč mož, kar jih je preostalo od vse vojske Jutrovcev; kajti sto in dvajset tisoč jih je padlo, oboroženih z mečem.

8:11b.JDG.008.011 In Gideon je šel gori po poti tistih, ki stanujejo v šatorih, proti jutru ob Nobahu in Jogbehi, in udari vojsko, kajti bila je brezskrbna.

8:12b.JDG.008.012 In Zebah in Zalmuna sta bežala, in ju je podil; in ujel je ta dva kralja Madiancev, Zebaha in Zalmuna, in razplašil je vso vojsko.

8:13b.JDG.008.013 In vrne se Gideon, sin Joasov, iz bitke od višine Heresa.

8:14b.JDG.008.014 In zasači dečka izmed sukotskih mož in ga izpraša; in ta mu popiše sukotske plemenitaše in njih starejšine, sedeminsedemdeset mož.

8:15b.JDG.008.015 In pride k Sukočanom in reče: Glejte Zebaha in Zalmuna, ki ste me ž njima zasmehovali, govoreč: Ali je pest Zebahova in Zalmunova že v tvoji roki, da bi dali kruha utrujenim možem tvojim?

8:16b.JDG.008.016 in vzame mestne starejšine in trnje iz puščave in bodljikovje in kaznuje ž njim sukotske može.

8:17b.JDG.008.017 Stolp v Penuelu pa podere in pomori može v mestu.

8:18b.JDG.008.018 In reče Zebahu in Zalmunu: Kakšni so bili tisti možje, ki sta jih umorila na Taboru? Odvrneta: Takšni so bili kakor ti: vsak lepe postave, kakor kraljevi otroci.

8:19b.JDG.008.019 In reče: Bili so moji bratje, matere moje sinovi; kakor res živi GOSPOD, ko bi jih bila pri življenju ohranila, ne bi vaju umoril.

8:20b.JDG.008.020 In veli Jeteru, prvencu svojemu: Vstani, umori ju! A deček ne izdere meča, kajti bal se je, ker je bil še mlad.

8:21b.JDG.008.021 Zebah in Zalmuna pa mu rečeta: Vstani ti in naju ubij, zakaj kakršen je mož, taka je njegova moč. In Gideon vstane in umori Zebaha in Zalmuna, in vzame lunice, ki so bile na vratu njiju velblodov.

8:22b.JDG.008.022 Tedaj reko možje Izraelci Gideonu: Bodi nam vladar, ti in sin tvoj in sina tvojega sin, ker si nas rešil roke Madiancev.

8:23b.JDG.008.023 Ali Gideon jim reče: Ne bodem vam vladar, tudi sin moj vam ne bode vladar; GOSPOD vam bodi vladar.

8:24b.JDG.008.024 Gideon pa jim še reče: Eno bi vas prosil: dajte mi vsakdo nosne obodce, ki ste jih uplenili. Kajti imeli so nosne obodce iz zlata, ker so bili Izmaelci.

8:25b.JDG.008.025 In reko: Radi jih damo. In razgrnejo oblačilo, in vsi mečejo nanje nosne obodce iz svojega plena.

8:26b.JDG.008.026 In teža zlatih obodcev, ki jih je izprosil, je bila tisoč in sedemsto seklov zlata, brez lunic in naušnic in škrlatnih oblačil, ki sta jih nosila madianska kralja, in brez verižic, ki so jih njih velblodi imeli okoli vratu.

8:27b.JDG.008.027 In Gideon je iz tega naredil naramnik in ga postavil v svojem mestu, v Ofri. In ves Izrael se je ondi vdajal nečistosti za njim; in to je bilo v zanko Gideonu in hiši njegovi.

8:28b.JDG.008.028 A Madianci so bili potlačeni pred Izraelovimi sinovi in niso več vzdignili glav svojih. In dežela je imela pokoj štirideset let v dnevih Gideonovih.

8:29b.JDG.008.029 In Jerub-baal, sin Joasov, je šel in prebival v svoji hiši.

8:30b.JDG.008.030 Imel pa je Gideon sedemdeset sinov, ki so prišli iz ledja njegovega, zakaj imel je mnogo žen.

8:31b.JDG.008.031 In priležnica njegova, ki je bila v Sihemu, mu je tudi rodila sina, in dal mu je ime Abimelek.

8:32b.JDG.008.032 In Gideon, sin Joasov, je umrl v lepi starosti in je bil pokopan v grobu očeta svojega Joasa v Ofri Abiezritov.

8:33b.JDG.008.033 Ko pa je umrl Gideon, brž so se odvrnili sinovi Izraelovi in nečistovali za Baali in si postavili Baal-berita za boga.

8:34b.JDG.008.034 In niso se spominjali sinovi Izraelovi GOSPODA, svojega Boga, ki jih je bil otel iz roke vseh njih sovražnikov vseokrog;tudi niso izkazali usmiljenja hiši Jerub-baal-Gideonovi, kakor je on storil vse dobro Izraelu.

8:35b.JDG.008.035 tudi niso izkazali usmiljenja hiši Jerub-baal-Gideonovi, kakor je on storil vse dobro Izraelu.

9

9:1b.JDG.009.001 Abimelek pa, sin Jerub-baalov, je šel v Sihem k bratom matere svoje, in ogovori jih in vse sorodništvo hiše očeta matere svoje, rekoč:

9:2b.JDG.009.002 Govorite, prosim, v ušesa vseh sihemskih meščanov: Kaj vam je bolje, da vam vlada sedemdeset mož, vsi sinovi Jerub-baalovi, ali da vam vlada eden? Pomnite tudi, da sem vaša kost in vaše meso.

9:3b.JDG.009.003 In govorili so bratje matere njegove vse te besede v ušesa vseh sihemskih meščanov. In nagnilo se je njih srce k Abimeleku, zakaj rekli so: Brat naš je.

9:4b.JDG.009.004 In dali so mu sedemdeset srebrnikov iz Baal-beritove hiše; in s temi si najme Abimelek praznoglavih in gizdavih mož, ki so hodili za njim.

9:5b.JDG.009.005 In pride v očeta svojega hišo v Ofri in umori brate svoje, sinove Jerub-baalove, sedemdeset mož na enem kamenu. Jotam pa, najmlajši sin Jerub-baalov, je ostal, ker se je bil skril.

9:6b.JDG.009.006 In zbero se vsi sihemski meščani in vsa družina v Milu in gredo ter postavijo Abimeleka za kralja pri spominskem hrastu, ki je v Sihemu.

9:7b.JDG.009.007 Ko to sporoče Jotamu, gre in stopi na vrh gore Garizima in povzdigne glas in zakliče, rekoč jim: Poslušajte me, gospoda sihemska, da Bog tudi vas sliši.

9:8b.JDG.009.008 Drevesa so šla, da si pomazilijo kralja, in so dejala oljki: Kraljuj nad nami!

9:9b.JDG.009.009 A oljka odgovori: Ali naj opustim maščobo svojo, s katero po meni časté Boga in človeka, in naj grem, da bi se vznašala nad drevesi?

9:10b.JDG.009.010 In drevesa reko smokovemu drevesu: Pridi ti in nam kraljuj!

9:11b.JDG.009.011 A smokva jim reče: Ali naj opustim sladkost svojo in svoj dobri sad in naj grem, da bi se vznašala nad drevesi?

9:12b.JDG.009.012 Nato reko drevesa vinski trti: Pridi ti in kraljuj nad nami!

9:13b.JDG.009.013 Vinska trta pa jim reče: Ali naj opustim sok svoj, ki razveseljuje Boga in človeka, in naj grem, da se vznašam nad drevesi?

9:14b.JDG.009.014 Reko torej vsa drevesa bodljiki: Pridi pa ti in nad nami kraljuj!

9:15b.JDG.009.015 In bodljika reče drevesom: Ako si me v resnici hočete pomaziliti za kralja, pridite, imejte zavetje pod senco mojo! Ako pa ne, naj pride ogenj iz bodljike in požre cedre libanonske.

9:16b.JDG.009.016 Ako ste torej zvesto in pošteno ravnali, da ste si za kralja postavili Abimeleka, in ako ste dobro storili Jerub-baalu in hiši njegovi, ako ste mu poplačali delo rok njegovih

9:17b.JDG.009.017 (zakaj moj oče se je bojeval za vas in žrtvoval življenje svoje in vas je rešil iz roke Madiancev;

9:18b.JDG.009.018 vi pa ste se danes vzdignili zoper očeta mojega hišo in ste umorili sinove njegove, sedemdeset mož na enem kamenu, in ste postavili Abimeleka, sina dekle njegove, za kralja sihemskim meščanom, ker je vaš brat):

9:19b.JDG.009.019 ako ste torej zvesto in pošteno ravnali z Jerub-baalom in s hišo njegovo ta dan, veselite se Abimeleka, tudi on naj se vas veseli!

9:20b.JDG.009.020 Ako pa ne, naj pride ogenj iz Abimeleka in požre sihemske meščane in hišo Milo, in pride naj ogenj iz sihemskih meščanov in iz hiše Mila in požre Abimeleka.

9:21b.JDG.009.021 Nato se umakne Jotam in pobegne, in uide v Beer in se ondi nastani, boječ se Abimeleka, brata svojega.

9:22b.JDG.009.022 Ko pa je vladal Abimelek Izraelu tri leta,

9:23b.JDG.009.023 pošlje Bog hudega duha med Abimeleka in sihemske meščane; in Sihemljani so izdajalsko ravnali z Abimelekom,

9:24b.JDG.009.024 da pride osveta za nasilstvo, storjeno sedemdesetim sinovom Jerub-baalovim, in se njih kri povrne na Abimeleka, njih brata, ki jih je umoril, in na sihemske meščane, ker so mu ojačili roke, da ubije svoje brate.

9:25b.JDG.009.025 In sihemski meščani so mu nastavili zasednike po vrhovih gorá, in ti so oplenjevali vse, ki so potovali mimo njih po cesti. In to se je sporočilo Abimeleku.

9:26b.JDG.009.026 Gaal pa, sin Ebedov, pride s svojimi brati in se preseli v Sihem; in meščani sihemski so se zanesli nanj.

9:27b.JDG.009.027 In gredo ven na njive in obirajo vinograde in tlačijo grozdje, in napravijo veselico ter gredo v svojega boga hišo in jedo in pijejo in preklinjajo Abimeleka.

9:28b.JDG.009.028 In Gaal, sin Ebedov, reče: Kdo je Abimelek, in kaj je Sihem, da bi mu služili? Ni li on sin Jerub-baalov? in Zebul, ni li njegov upravitelj? Služite rajši možem Hemorja, očeta Sihemovega! Ker zakaj bi mi služili onemu?

9:29b.JDG.009.029 O da bi bilo to ljudstvo pod mojo roko, in odpravil bi Abimeleka! In sporočijo Abimeleku: Pomnoži vojsko svojo in pridi!

9:30b.JDG.009.030 Ko pa zasliši Zebul, mestni poglavar, besede Gaala, sina Ebedovega, se razvname srd njegov.

9:31b.JDG.009.031 In v zvijači pošlje selstvo k Abimeleku in mu sporoči: Glej, Gaal, sin Ebedov, je prišel z brati svojimi v Sihem, in glej, silijo mesto, da se ti upre.

9:32b.JDG.009.032 Sedaj torej, vstani po noči in ljudstvo, ki je pri tebi, in napravi zasedo na polju.

9:33b.JDG.009.033 Zjutraj pa, ko vzide solnce, vstani zgodaj in plani na mesto; in glej, ko pride on in ljudstvo, ki je pri njem, tebi nasproti, lahko jim storiš, kar premoreš.

9:34b.JDG.009.034 In Abimelek vstane po noči in vse ljudstvo, ki je bilo pri njem, in se skrijejo v zasedi proti Sihemu v štirih četah.

9:35b.JDG.009.035 In Gaal, sin Ebedov, pride ven in se postavi ob vhodu v mestna vrata. Abimelek pa vstane iz zasede in ljudstvo, ki je bilo pri njem.

9:36b.JDG.009.036 In ko vidi Gaal ljudstvo, reče Zebulu: Glej, neko ljudstvo prihaja doli z vrhov gorá. Zebul pa mu odgovori: Vidiš senco gorá in zdi se ti, da so ljudje.

9:37b.JDG.009.037 A Gaal zatrdi zopet in reče: Glej, ljudstvo prihaja z viška dežele, in ena četa gre sem po cesti k Hrastu čarovnikovemu.

9:38b.JDG.009.038 Tedaj mu reče Zebul: Kje so zdaj usta tvoja, ki so dejala: Kdo je Abimelek, da bi mu služili? Ni li to tisto ljudstvo, ki si ga zaničeval? Sedaj pa pojdi vendar in bojuj se ž njim!

9:39b.JDG.009.039 In Gaal je šel na čelu sihemskih meščanov in se je bojeval zoper Abimeleka.

9:40b.JDG.009.040 Toda Abimelek ga zapodi v beg, in zbeži pred njim; in mnogo jih je popadalo ubitih na poti do mestnih vrat.

9:41b.JDG.009.041 In Abimelek je prebival v Arumi; Zebul pa je pregnal Gaala in brate njegove, da niso smeli bivati v Sihemu.

9:42b.JDG.009.042 In ko se drugi dan ljudstvo odpravi na polje, se to sporoči Abimeleku.

9:43b.JDG.009.043 In vzame svoje ljudstvo in ga razdeli v tri čete in preži v zasedi na polju; in pogleda, in glej, ljudstvo gre iz mesta, in plane nadnje ter jih pobije.

9:44b.JDG.009.044 Abimelek namreč in četa, ki je bila pri njem, jih zaskoči in se postavi ob vhodu v mestna vrata; drugi dve četi pa naskočita vse, ki so bili na polju, ter jih pobijeta.

9:45b.JDG.009.045 In Abimelek se je bojeval zoper mesto ves tisti dan in ga dobil, in je pobil ljudstvo, ki je bilo v njem; in mesto je razdejal in ga posul s soljo.

9:46b.JDG.009.046 Ko pa to slišijo vsi gospodje sihemskega gradiča, stopijo v hram hiše boga Berita.

9:47b.JDG.009.047 In sporoči se Abimeleku, da so se zbrali vsi gospodje sihemskega gradiča.

9:48b.JDG.009.048 In Abimelek gre na goro Zalmon, on in vse ljudstvo, ki je bilo ž njim; in vzame sekiro v roko in odseka vejo z drevja, jo vzdigne in položi na ramo svojo in veli ljudstvu, ki je bilo ž njim: Kar ste me videli storiti, hitro storite po moje.

9:49b.JDG.009.049 In odseka tudi vse ljudstvo, sleherni svojo vejo, in gredo za Abimelekom in polože veje okrog hrama in zažgo ž njimi hram, tako da poginejo vsi ljudje na sihemskem gradiču, okoli tisoč mož in žen.

9:50b.JDG.009.050 Potem gre Abimelek proti Tebezu in ga oblega in dobi.

9:51b.JDG.009.051 Ali sredi mesta je bil močan stolp, kamor so zbežali vsi možje in žene in vsi mestni prvaki, in so zaprli za sabo in stopili na stolpovo streho.

9:52b.JDG.009.052 In Abimelek pride do stolpa in se bojuje zoper njega in pristopi do samih duri v stolp, da jih zažge.

9:53b.JDG.009.053 Neka žena pa vrže vrhnji kamen ročnega mlina Abimeleku na glavo in mu razbije lobanjo.

9:54b.JDG.009.054 Tedaj pokliče Abimelek hitro mladeniča, ki mu je nosil orožje, in mu veli: Potegni svoj meč in me umori, da ne poreko o meni: Žena ga je ubila. In njegov hlapec ga prebode, da je umrl.

9:55b.JDG.009.055 Ko pa vidijo možje Izraelovi, da je Abimelek mrtev, odide vsak v svoj kraj.

9:56b.JDG.009.056 Tako je Bog poplačal Abimeleku zlo, ki ga je storil očetu svojemu, umorivši sedemdeset bratov svojih;tudi vse zlo sihemskih mož je Bog povrnil na njih glavo; in prišlo je nadnje prokletje Jotama, sina Jerub-baalovega.

9:57b.JDG.009.057 tudi vse zlo sihemskih mož je Bog povrnil na njih glavo; in prišlo je nadnje prokletje Jotama, sina Jerub-baalovega.

10

10:1b.JDG.010.001 In po Abimeleku je vstal, da reši Izraela, Tola, sin Pua, sina Dodovega, mož iz Isaharja; in prebival je v Samirju v Efraimskem gorovju.

10:2b.JDG.010.002 In sodil je Izraela trindvajset let, in je umrl in bil pokopan v Samirju.

10:3b.JDG.010.003 In po njem je vstal Jair, Gileadski; in je sodil Izraela dvaindvajset let.

10:4b.JDG.010.004 In imel je trideset sinov, ki so jezdili na tridesetih mladih oslih in so imeli trideset mest, ki se imenujejo Jairovi trgi do današnjega dne in so v pokrajini Gileadski.

10:5b.JDG.010.005 In Jair je umrl in je bil pokopan v Kamonu.

10:6b.JDG.010.006 In Izraelovi sinovi so še dalje delali, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, in služili so Baalom in Astartam in bogovom Sircev in bogovom Sidoncev in bogovom Moabcev in bogovom sinov Amonovih in bogovom Filistejcev, GOSPODA pa so zapustili ter mu niso služili.

10:7b.JDG.010.007 Tedaj se je vnela jeza GOSPODOVA zoper Izraela in jih je prodal v roko Filistejcev in v roko Amonovih sinov.

10:8b.JDG.010.008 In stiskali so in mučili Izraelove sinove tisto leto; osemnajst let so stiskali vse sinove Izraelove, ki so bili za Jordanom, v deželi Amorejcev, ki je v Gileadu.

10:9b.JDG.010.009 Vrhutega so Amonovi sinovi prešli Jordan, da se bojujejo z Judo in z Benjaminom in z Efraimovo hišo; in Izrael je bil silno stiskan.

10:10b.JDG.010.010 In sinovi Izraelovi so vpili h GOSPODU, govoreč: Grešili smo zoper tebe, kajti zapustili smo Boga svojega in služili Baalom.

10:11b.JDG.010.011 A GOSPOD reče sinovom Izraelovim: Nisem li vas rešil Egipčanov in Amorejcev, sinov Amonovih in Filistejcev?

10:12b.JDG.010.012 Tudi Sidonjani in Amalekovci in Maonci so vas stiskali, in ko ste vpili do mene, sem vas rešil njih roke.

10:13b.JDG.010.013 In vendar ste me zapustili in služili drugim bogovom; zato vas ne bom več rešil.

10:14b.JDG.010.014 Pojdite in kličite k bogovom, ki ste si jih izvolili: naj vas rešijo v dan stiske vaše.

10:15b.JDG.010.015 Sinovi Izraelovi pa reko GOSPODU: Grešili smo, stóri nam, karkoli se ti dobro zdi; samo reši nas, prosimo, tačas!

10:16b.JDG.010.016 In odpravili so tuje bogove izmed sebe in so služili GOSPODU. In njemu se je v srce smililo, da je Izrael tolikanj trpel.

10:17b.JDG.010.017 In Amonovi sinovi so se sklicali in so se utaborili v Gileadu. Sinovi Izraelovi pa so se zbrali in se utaborili v Micpi.In ljudstvo, gileadski prvaki, so dejali drug drugemu: Kdo se začne vojskovati zoper Amonove otroke? Ta bodi poglavar vsem prebivalcem v Gileadu!

10:18b.JDG.010.018 In ljudstvo, gileadski prvaki, so dejali drug drugemu: Kdo se začne vojskovati zoper Amonove otroke? Ta bodi poglavar vsem prebivalcem v Gileadu!

11

11:1b.JDG.011.001 Jefta pa, Gileadec, je bil močan junak, pa je bil nečistnice sin; in Gilead je rodil Jefta.

11:2b.JDG.011.002 Gileadova žena pa mu je rodila otrok, ali ko so te žene sinovi dorasli, pahnejo Jefta od sebe in mu reko: Ne boš ti dedoval v očeta našega hiši, ker si postranske žene sin.

11:3b.JDG.011.003 Tedaj zbeži Jefta pred brati svojimi in se nastani v Tobski deželi. In zbero se k njemu postopači in hodili so ž njim.

11:4b.JDG.011.004 Za nekaj časa pa so se vojskovali Amonovi sinovi z Izraelom.

11:5b.JDG.011.005 Ko so torej začeli Amonovi sinovi vojsko z Izraelom, se napotijo gileadski starejšine, da pripeljejo Jefta iz Tobske dežele.

11:6b.JDG.011.006 In reko Jeftu: Pridi in bodi nam poveljnik, da se bojujemo zoper Amonove sinove!

11:7b.JDG.011.007 Jefta pa odvrne starejšinam iz Gileada: Niste li vi me sovražili in me pehnili iz mojega očeta hiše? Zakaj pa ste prišli k meni zdaj, ko ste v nadlogi?

11:8b.JDG.011.008 In gileadski starejšine reko Jeftu: Zato smo se zdaj obrnili do tebe, da pojdeš z nami in se bojuješ zoper Amonove sinove, in bodi glava nam, vsem prebivalcem v Gileadu.

11:9b.JDG.011.009 Jefta reče gileadskim starejšinam: Ako me pripeljete domov, da se bom vojskoval s sinovi Amonovimi, in ako mi jih GOSPOD da v pest, ali vam bodem glava?

11:10b.JDG.011.010 Gileadski starejšine reko Jeftu: GOSPOD bodi med nami priča! Resnično storimo tako, kakor si govoril.

11:11b.JDG.011.011 Tedaj gre Jefta z gileadskimi starejšinami, in ljudstvo ga postavi za glavo in poveljnika nad seboj. In Jefta je govoril vse besede svoje pred GOSPODOM v Micpi.

11:12b.JDG.011.012 Nato pošlje Jefta selstvo do kralja Amonovih sinov in sporoči: Kaj imaš opraviti z mano, da si prišel k meni vojskovat se zoper mojo deželo?

11:13b.JDG.011.013 Kralj Amonovih sinov pa odgovori Jeftovim slom: Zato ker mi je Izrael vzel deželo, ko je prišel iz Egipta, od Arnona do Jaboka in tja do Jordana; zdaj torej mi jo povrni v miru!

11:14b.JDG.011.014 Jefta, pa pošlje zopet sle h kralju Amonovih sinov

11:15b.JDG.011.015 in mu sporoči: Tako pravi Jefta: Izrael ni vzel dežele Moabcev, ne dežele Amonovih sinov;

11:16b.JDG.011.016 temuč ko so Izraelci prišli iz Egipta in potovali po puščavi do Rdečega morja in dospeli v Kades,

11:17b.JDG.011.017 tedaj je poslal Izrael selstvo k edomskemu kralju, rekoč: Dovoli mi, prosim, iti skozi deželo tvojo, ali kralj edomski jih ni uslišal. Enako je sporočil kralju Moabcev, a ta tudi ni hotel; in Izraelu je bilo ostati v Kadesu.

11:18b.JDG.011.018 Potem je potoval po puščavi in obšel deželo Edomcev in deželo Moabcev in prišel ob vzhodni strani k pokrajini Moabcev, in raztaborili so se na oni strani Arnona; ali v pokrajino Moabcev niso prišli, ker Arnon je meja Moabcem.

11:19b.JDG.011.019 In Izrael je poslal poročnike k Sihonu, kralju Amorejcev, kralju v Hesbonu, in Izrael mu sporoči: Dovoli nam, prosim, iti skozi deželo tvojo do našega kraja.

11:20b.JDG.011.020 A Sihon ni zaupal Izraelu, da bi šel mirno čez mejo njegovo, ampak Sihon je zbral vse ljudstvo svoje in se je utaboril v Jahazu in se bojeval z Izraelom.

11:21b.JDG.011.021 GOSPOD pa, Bog Izraelov, je dal Sihona z vsem ljudstvom njegovim Izraelcem v roke, in porazili so jih. Tako je Izrael zasedel vso deželo Amorejcev, ki so bivali v tisti pokrajini.

11:22b.JDG.011.022 In posedli so vso pokrajino Amorejcev, od Arnona do Jaboka in od puščave do Jordana.

11:23b.JDG.011.023 Tako torej je GOSPOD, Bog Izraelov, razdedinil Amorejce pred ljudstvom svojim Izraelom, in ti hočeš zavzeti, kar je njegovo?

11:24b.JDG.011.024 Ni li prav, da vzameš tisto, kar ti da v posest Kamos, bog tvoj? Tudi mi hočemo obdržati, karkoli je pred nami pripravil v posest GOSPOD, Bog naš.

11:25b.JDG.011.025 Ali si mar kaj boljši od Balaka, sinu Ziporjevega, kralja Moabcev? ali se je on kdaj pravdal ali bojeval z Izraelom?

11:26b.JDG.011.026 Ker pa je Izrael že tristo let prebival v Hesbonu in po njegovih podložnih vaseh in v Aroerju in po podložnih vaseh njegovih in po vseh mestih, ki so poleg Arnona, zakaj jih niste pridobili sebi v tem času?

11:27b.JDG.011.027 Jaz torej se nisem pregrešil zoper tebe, a ti hudo ravnaš z menoj, da se vojskuješ zoper mene. GOSPOD, Sodnik, naj danes razsodi med sinovi Izraelovimi in sinovi Amonovimi!

11:28b.JDG.011.028 Ali kralj Amonovih sinov ni poslušal Jeftovih besed, ki mu jih je sporočil.

11:29b.JDG.011.029 Tedaj pride duh GOSPODOV nad Jefta, in ta preide Gilead in Manase in Micpo v Gileadu, in od Micpe v Gileadu preide proti Amonovim sinovom.

11:30b.JDG.011.030 In Jefta stori obljubo GOSPODU in reče: Če mi res daš Amonove sinove v roko,

11:31b.JDG.011.031 karkoli pride skozi duri hiše moje, meni naproti, ko se bom vračal v miru od sinov Amonovih, bodi GOSPODOVO, in hočem to darovati kot žgalno žrtev.

11:32b.JDG.011.032 Tako gre Jefta proti Amonovim sinovom, da se bojuje zoper nje; in GOSPOD jih da v roko njegovo.

11:33b.JDG.011.033 In porazil jih je od Aroerja do tja, koder se gre v Minit, dvajset mest, in tja do Abelkeramima, v velikem poboju. Tako so bili Amonovi sinovi potlačeni pred Izraelovimi sinovi.

11:34b.JDG.011.034 Ko se pa vrača Jefta v Micpo v dom svoj, glej, hči njegova mu pride naproti z bobnicami in plesom; in ona mu je bila edinica, razen nje ni imel ne sina, ne hčere.

11:35b.JDG.011.035 In ko jo ugleda, si raztrga oblačila in reče: Ah, hči moja! hudo si me ponižala, ena si teh, ki me žalijo; kajti odprl sem usta svoja proti GOSPODU, in ne morem preklicati.

11:36b.JDG.011.036 Ona pa mu reče: Oče moj, odprl si usta svoja proti GOSPODU, stóri mi torej, kakor je prišlo iz ust tvojih; samo da te je GOSPOD maščeval nad tvojimi sovražniki, Amonovimi sinovi.

11:37b.JDG.011.037 Še reče očetu svojemu: Stóri mi le-to: pusti me dva meseca, da odidem in pojdem doli v hribe in bom objokovala devištvo svoje z družicami svojimi.

11:38b.JDG.011.038 In ji veli: Pojdi. In odpusti jo za dva meseca. In ona odide s svojimi družicami in joče nad devištvom svojim po gorah.

11:39b.JDG.011.039 In ko mineta dva meseca, pride nazaj k očetu svojemu, in on ji stori, kakor je bil obljubil. In ona ni spoznala moža. In prišlo je v navado v Izraelu,da so hodile Izraelove hčere vsako leto slavit hčer Jefta Gileadskega, po štiri dni v letu.

11:40b.JDG.011.040 da so hodile Izraelove hčere vsako leto slavit hčer Jefta Gileadskega, po štiri dni v letu.

12

12:1b.JDG.012.001 A efraimski možje so se zbrali in prešli na sever [Ali: v Zafon.], in reko Jeftu: Zakaj si se šel bojevat zoper Amonove sinove in nas nisi poklical, da idemo s teboj? Sežgemo hišo tvojo nad teboj z ognjem!

12:2b.JDG.012.002 Jefta jim reče: Jaz in ljudstvo moje smo bili v hudem sporu z Amonovimi sinovi, in ko sem vas klical, mi niste pomogli iz njih roke.

12:3b.JDG.012.003 In videč, da mi niste v pomoč, sem izpostavil nevarnosti življenje svoje in šel proti Amonovim sinovom, in GOSPOD mi jih je dal v roko. Zakaj pa danes hodite gori k meni, da se bojujete z menoj?

12:4b.JDG.012.004 In Jefta zbere vse može iz Gileada in se vojskuje zoper Efraima. In gileadski možje udarijo Efraimce, ker so govorili: Begunci ste Efraimovi, vi Gileadovci, sredi Efraima in sredi Manaseja.

12:5b.JDG.012.005 In Gileadovci zasedejo jordanske brodove proti Efraimskim; in ko je bežečih Efraimskih kdo rekel: Daj, da grem na ono stran, mu vele možje iz Gileada: Si li Efraimec? in ako je rekel: Nisem,

12:6b.JDG.012.006 mu velé: Reci: Šibolet! on pa je rekel: Sibolet, ker ni pazil na pravo izreko. Tedaj ga zgrabijo in umorijo ob jordanskih brodovih. In padlo jih je tisti čas iz Efraima dvainštirideset tisoč.

12:7b.JDG.012.007 Jefta pa je sodil Izraela šest let. Potem je umrl Jefta Gileadec in je bil pokopan v enem izmed, gileadskih mest.

12:8b.JDG.012.008 Po njem je sodil Izraela Ibzan iz Betlehema.

12:9b.JDG.012.009 Ta je imel trideset sinov, in je vdal iz hiše svoje trideset hčera in trideset jih je vzel sinovom svojim oddrugod; in sodil je Izraela sedem let.

12:10b.JDG.012.010 In Ibzan je umrl in je bil pokopan v Betlehemu.

12:11b.JDG.012.011 In po njem je sodil Izraela Elon Zebulonovec; in sodil je Izraelu deset let.

12:12b.JDG.012.012 In Elon Zebulonovec je umrl in je bil pokopan v Ajalonu, v Zebulonovi deželi.

12:13b.JDG.012.013 In po njem je sodil Izraelu Abdon, sin Hilelov, Piratončan.

12:14b.JDG.012.014 Ta je imel štirideset sinov in trideset vnukov, ki so jezdili na sedemdesetih osličih; in sodil je Izraelu osem let.In Abdon, sin Hilelov, Piratončan, je umrl in je bil pokopan v Piratonu v Efraimovi deželi, na gorovju Amalekovcev.

12:15b.JDG.012.015 In Abdon, sin Hilelov, Piratončan, je umrl in je bil pokopan v Piratonu v Efraimovi deželi, na gorovju Amalekovcev.

13

13:1b.JDG.013.001 In sinovi Izraelovi so zopet delali, kar je bilo zlo v očeh GOSPODOVIH, in GOSPOD jih je dal Filistejcem v roko štirideset let.

13:2b.JDG.013.002 Bil pa je neki mož iz Zore, iz rodovine Danove, ki mu je bilo ime Manoah; in žena njegova je bila nerodovitna in ni rodila.

13:3b.JDG.013.003 In angel GOSPODOV se prikaže ženi in ji reče: Glej, nerodovitna si in ne rodiš; pa spočneš in porodiš sina.

13:4b.JDG.013.004 Sedaj pa varuj se, pravim, da ne piješ vina in močne pijače in ne ješ nič nečistega.

13:5b.JDG.013.005 Kajti glej, spočela boš in rodila sina, ki mu ne sme britev priti na glavo, zakaj deček bode nazirec [T. j. posvečenec] Božji od materinega telesa, in on začne reševati Izraela iz roke Filistejcev.

13:6b.JDG.013.006 In žena pride in pove možu svojemu, rekoč: Prišel je mož Božji k meni, in podoba njegova je bila kakor angela Božjega, silno strašna, da ga nisem vprašala, odkod je, pa on mi ni povedal, kako mu je ime;

13:7b.JDG.013.007 a dejal mi je: Glej, spočela boš in rodila sina, ne pij torej nič vina, ne močne pijače, in ne jej nič nečistega, zakaj deček bode nazirec Božji od materinega telesa do dne smrti svoje.

13:8b.JDG.013.008 Tedaj zaprosi Manoah GOSPODA in reče: O GOSPOD, prosim, daj, da pride mož Božji, ki si ga bil poslal, zopet k nama ter naju pouči, kako naj ravnava z dečkom, ki se bo rodil.

13:9b.JDG.013.009 In Bog je slišal glas Manoahov: in angel Božji pride zopet k ženi, ko je sedela na polju, a Manoah, mož njen, ni bil pri njej.

13:10b.JDG.013.010 Žena pa hitro teče, in naznani možu svojemu in mu reče: Glej, prikazal se mi je tisti mož, ki je bil prišel k meni ondan.

13:11b.JDG.013.011 In Manoah vstane in gre za ženo svojo, in pride k možu in mu reče: Ti li si tisti mož, ki si govoril z ženo? Odgovori: Sem.

13:12b.JDG.013.012 In reče Manoah: Ko se torej izpolnijo besede tvoje, kaj bodi pravilo za dečka in delo njegovo?

13:13b.JDG.013.013 In angel GOSPODOV reče Manoahu: Vsega, kar sem povedal ženi, naj se ona varuje.

13:14b.JDG.013.014 Naj ne uživa ničesar, kar pride iz vinske trte, niti ne pije vina, ne močne pijače in ne je nič nečistega; in vse, kar sem ji zapovedal, naj izpolnjuje.

13:15b.JDG.013.015 In Manoah reče angelu GOSPODOVEMU: Prosim, rada bi te pomudila, da ti pripraviva kozliča.

13:16b.JDG.013.016 Angel GOSPODOV pa reče Manoahu: Ko bi me tudi pomudil, ne bom jedel od tvojega kruha; če pa hočeš pripraviti žgalščino, jo moraš darovati GOSPODU. Manoah namreč ni vedel, da je bil angel GOSPODOV.

13:17b.JDG.013.017 In Manoah reče angelu GOSPODOVEMU: Kako ti je ime? da ti izkažemo čast, ko pride, kar si govoril.

13:18b.JDG.013.018 Angel GOSPODOV pa mu odgovori: Čemu pa vprašuješ po mojem imenu, ki je čudovito?

13:19b.JDG.013.019 Tedaj vzame Manoah kozliča z jedilno daritvijo in ga daruje na skali GOSPODU; in on je storil čudež, ko sta Manoah in žena njegova gledala.

13:20b.JDG.013.020 Zgodi se namreč, ko je ogenj plapolal proti nebu z oltarja, da odide gori angel GOSPODOV v plamenu oltarja, ko sta Manoah in žena njegova gledala; in padla sta na obraz svoj na tla.

13:21b.JDG.013.021 In ni se več prikazal angel GOSPODOV Manoahu in ženi njegovi. Tedaj je spoznal Manoah, da je bil angel GOSPODOV.

13:22b.JDG.013.022 In Manoah reče ženi svoji: Gotovo skoraj umrjeva, ker sva videla Boga.

13:23b.JDG.013.023 Ali žena njegova mu reče: Ko bi GOSPODU ugajalo usmrtiti naju, ne bi bil sprejel žgalne in jedilne daritve iz roke najine, tudi bi nama ne bil pokazal vsega tega, ne v tem času nama dal slišati takih reči!

13:24b.JDG.013.024 In žena je rodila sina in ga imenovala Samsona. In deček je rastel, in GOSPOD ga je blagoslovil.In duh GOSPODOV ga je začel izpodbadati v Danovem šatorišču, med Zoro in Estaolom.

13:25b.JDG.013.025 In duh GOSPODOV ga je začel izpodbadati v Danovem šatorišču, med Zoro in Estaolom.

14

14:1b.JDG.014.001 In Samson je šel doli v Timnato, in ondi je videl ženo izmed hčera Filistejcev.

14:2b.JDG.014.002 In ko pride gori, naznani očetu svojemu in materi svoji ter reče: Videl sem ženo v Timnati med hčerami Filistejcev, in sedaj mi jo vzemite za ženo!

14:3b.JDG.014.003 Nato mu reče oče njegov in mati njegova: Ni li žene med hčerami bratov tvojih ali med vsem našim ljudstvom, da greš in jemlješ ženo od Filistejcev, tistih neobrezancev? A Samson reče očetu svojemu: Njo mi vzemi, ker ta je prava mojim očem.

14:4b.JDG.014.004 Oče in mati njegova pa nista vedela, da je to od GOSPODA; kajti iskal je prilike zoper Filistejce. Ta čas so namreč Filistejci vladali Izraelu.

14:5b.JDG.014.005 Odpravi se torej Samson z očetom in materjo svojo doli v Timnato. In ko pridejo k timnatskim vinogradom, glej, mlad lev mu pride rjoveč nasproti.

14:6b.JDG.014.006 In duh GOSPODOV pride z močjo nad njega, da raztrga leva, kakor bi raztrgal kozliča, dasi ni ničesar imel v roki; pa ni povedal očetu svojemu ali materi svoji, kar je bil storil.

14:7b.JDG.014.007 In pride doli in govori s tisto ženo, in prava je bila očem Samsonovim.

14:8b.JDG.014.008 In za nekaj časa pride zopet, da jo vzame, in stopi s pota, da pogleda mrhovino tistega leva, in glej, roj čebel je bil v levovem truplu in med.

14:9b.JDG.014.009 In vzame si ga v roke in ga spotoma je, in ko pride k očetu svojemu in materi svoji, jima da, in tudi jesta; pa jima ni povedal, da je vzel med iz levovega trupla.

14:10b.JDG.014.010 In oče njegov pride doli k ženi, in Samson napravi ondi gostovanje; kajti tako je bilo v navadi pri mladeničih.

14:11b.JDG.014.011 In ko ga Filistejci ugledajo, mu pridružijo trideset tovarišev, da bodo pri njem.

14:12b.JDG.014.012 In Samson jim reče: Dovolite, da vam dam uganko: ako mi jo uganete in zadenete v sedmih dneh gostovanja, vam hočem dati trideset spodnjih oblek in trideset prazničnih oblačil.

14:13b.JDG.014.013 Ako je pa ne boste mogli uganiti, morate meni dati trideset spodnjih in trideset prazničnih oblačil. In mu reko: Zastavi uganko svojo, da jo čujemo!

14:14b.JDG.014.014 In on jim reče: Iz požeruha je prišlo jedilo, in iz močnega je prišla sladkost. In po treh dnevih niso mogli uganke rešiti.

14:15b.JDG.014.015 In sedmi dan reko Samsonovi ženi: Pregovori moža svojega, da nam razloži tisto uganko, sicer sežgemo tebe in tvojega očeta hišo z ognjem. Ste li nas zato sem povabili, da nas pripravite v uboštvo, ali kaj?

14:16b.JDG.014.016 Tedaj je plakala Samsonova žena pred njim, govoreč: Ti me le sovražiš in me ne ljubiš. Uganko si dal ljudstva mojega sinovom, a meni je nisi povedal. On pa ji reče: Glej, očetu svojemu in materi svoji nisem povedal, tebi naj pa razodenem?

14:17b.JDG.014.017 In plakala je pred njim sedem dni, dokler je trajalo njih gostovanje. In zgodi se sedmi dan, da ji razloži, ker ga je hudo nadlegovala. Ona pa izda uganko ljudstva svojega sinovom.

14:18b.JDG.014.018 Reko mu torej možje iz mesta sedmi dan, preden je zašlo solnce: Kaj je slajše nego med? in kaj močnejše nego lev? On pa jim reče: Ko bi ne bili orali z mojo junico, ne bi bili pogodili uganke moje.

14:19b.JDG.014.019 In duh GOSPODOV pride z močjo nad njega, in gre doli v Askelon in pobije trideset mož izmed njih, in vzame njih obleko in da praznična oblačila tistim, ki so razložili uganko. In jeza se mu razvname, in odide gori v očeta svojega hišo.Žena Samsonova pa je bila dana enemu izmed tovarišev njegovih, s katerim se je bil sprijateljil.

14:20b.JDG.014.020 Žena Samsonova pa je bila dana enemu izmed tovarišev njegovih, s katerim se je bil sprijateljil.

15

15:1b.JDG.015.001 Zgodi se pa za nekaj časa, v dneh pšenične žetve, da obišče Samson ženo svojo in ji prinese kozliča. In reče: Pojdem noter k ženi svoji v stanico. A ni mu dovolil njen oče vstopiti.

15:2b.JDG.015.002 In reče oče njen: Res sem mislil, da si ji postal sovražen, in sem jo dal tovarišu tvojemu. Ni li mlajša sestra njena lepša nego ona? Ta bodi tvoja namesto one.

15:3b.JDG.015.003 Nato jim reče Samson: Sedaj pa ne bodem kriv proti Filistejcem, ako jim bom škodo delal.

15:4b.JDG.015.004 In Samson odide in ulovi tristo lisic in vzame bakle in zveže po dve in dve za repe ter dene vselej baklo med dva repa

15:5b.JDG.015.005 in jih prižge z ognjem, in jih pusti v žito Filistejcev in požge tako snopje in še rastoče žito in tudi olivnike.

15:6b.JDG.015.006 Tedaj reko Filistejci: Kdo je to storil? In odgovore: Samson, zet Timnatejca, ker mu je vzel ženo in jo dal njegovemu tovarišu. In Filistejci pridejo ter sežgo njo in očeta njenega z ognjem.

15:7b.JDG.015.007 In Samson jim reče: Če tako delate, gotovo ne neham, dokler se ne maščujem nad vami!

15:8b.JDG.015.008 In jim razbije pleča in ledja s hudimi udarci. Potem gre dol in prebiva v skalni razpoki v Etamu.

15:9b.JDG.015.009 Tedaj pridero Filistejci gori in se ušatore na Judovem in se razprostro v Lehi.

15:10b.JDG.015.010 Možje Judovi pa reko: Zakaj ste prišli gori zoper nas? Odgovore: Prišli smo zvezat Samsona, da mu storimo, kakor je storil nam.

15:11b.JDG.015.011 Nato gre tri tisoč mož iz Jude doli k skalni razpoki v Etamu, in reko Samsonu: Ali ne veš, da nam vladajo Filistejci? Kaj je torej to, kar si nam storil? In jim reče: Kakor so oni storili meni, tako sem storil njim.

15:12b.JDG.015.012 Reko mu: Prišli smo doli te zvezat in izdat Filistejcem v roke. Samson jim veli: Prisezite mi, da me vi ne ubijete!

15:13b.JDG.015.013 Odgovore mu, rekoč: Nikar, hočemo te le zvezati in te njim dati v roke; res te ne umorimo. In so ga zvezali z dvema novima vrvema in ga peljali gori od skale.

15:14b.JDG.015.014 Ko pride v Leho, zavriskajo Filistejci in mu gredo naproti. A duh GOSPODOV pride z močjo nad njega, in vrvi na rokah njegovih postanejo kakor niti, ko jih ogenj osmodi, in vezila njegova padejo z rok njegovih.

15:15b.JDG.015.015 In najde čeljust oslovsko, še sirovo, ter iztegne roko in jo pobere in pobije ž njo tisoč mož.

15:16b.JDG.015.016 In Samson reče: Z oslovsko čeljustjo sem naredil eno kopo, dve kopi, z oslovsko čeljustjo sem pobil tisoč mož.

15:17b.JDG.015.017 In ko je to izrekel, vrže čeljust iz roke, in tisti kraj imenuje Ramat-lehi [T. j. Grič čeljusti.].

15:18b.JDG.015.018 Bil pa je silno žejen, in kliče h GOSPODU in reče: Ti si dal tako veliko rešitev po roki hlapca svojega, in sedaj da bi umrl žeje in padel neobrezancem v roke!

15:19b.JDG.015.019 Tedaj razkolje Bog votlino, ki je v Lehi, in priteče voda iz nje; in ko se napije, se mu povrne duh in oživi. Zatorej so jo imenovali Studenec kličočega, ki je v Lehi do današnjega dne.In on je sodil Izraela za časa Filistejcev dvajset let.

15:20b.JDG.015.020 In on je sodil Izraela za časa Filistejcev dvajset let.

16

16:1b.JDG.016.001 In Samson je šel v Gazo in ondi videl nečistnico in je stopil noter k njej.

16:2b.JDG.016.002 In povedalo se je Gažanom: Samson je prišel semkaj! In ga obkolijo in strežejo nanj vso noč ob mestnih vratih in se dogovore, da bodo tiho vso noč, češ, zjutraj, ko zasvita, ga umorimo!

16:3b.JDG.016.003 In Samson leži do polnoči; opolnoči pa vstane in zagrabi obe durnici mestnih vrat z obema podbojema in ju vzdigne z zapahi vred ter si ju zadene na ramo in odnese na vrh gore, ki je pred Hebronom.

16:4b.JDG.016.004 Potem pa se zaljubi v ženo v dolini Soreku, ki ji je bilo ime Delila.

16:5b.JDG.016.005 In knezi Filistejcev pridejo k njej ter ji reko: Pregovori ga in zvedi, v čem ima takovo veliko moč in s čim bi ga premagali, da ga zvežemo in ponižamo, in damo ti vsak tisoč in sto srebrnikov.

16:6b.JDG.016.006 Tedaj reče Delila Samsonu: Povej mi, prosim, v čem imaš veliko moč svojo in s čim bi te bilo zvezati, da te ukrote?

16:7b.JDG.016.007 In Samson ji reče: Ako me zvežejo s sedmimi novimi vrvmi, ki še niso posušene, oslabim in bom kakor drugi ljudje.

16:8b.JDG.016.008 Nato ji prineso knezi Filistejcev sedem novih vrvi, ki se še niso posušile, in ona ga zveže ž njimi.

16:9b.JDG.016.009 V izbi pri njej pa so sedeli na preži. In ona mu reče: Filistejci nad te, Samson! On pa raztrga vrvi, kakor pretrga kdo nit iz preje, če se dotakne ognja. In se ni zvedelo, v čem je njegova moč.

16:10b.JDG.016.010 In Delila reče Samsonu: Glej, norčeval si se z menoj in si mi lagal! Sedaj pa mi povej, prosim, s čim naj bi bil zvezan.

16:11b.JDG.016.011 In ji odgovori: Ako me močno zvežejo z novimi vrvmi, ki se še niso rabile, oslabim in bodem kakor drugi ljudje.

16:12b.JDG.016.012 Vzame torej Delila nove vrvi in ga zveže ž njimi ter mu reče: Filistejci nad te, Samson! V izbi pa so sedeli na preži. On pa raztrga vezi s svojih rok kakor nit.

16:13b.JDG.016.013 In Delila reče Samsonu: Doslej si se norčeval z menoj in mi lagal! Povej mi, s čim naj bi bil zvezan. Odgovori ji: Ako spleteš sedem kit glave moje z osnutkom na vratilu.

16:14b.JDG.016.014 In ona jih pribije s klinom in mu veli: Filistejci nad te, Samson! On pa se prebudi iz spanja in izdere klin z osnutkom in vratilo.

16:15b.JDG.016.015 In ona mu reče: Kako smeš reči, da me ljubiš, ko vendar srce tvoje ni z menoj? Že trikrat si se norčeval z menoj in mi nisi povedal, v čem je tvoja velika moč.

16:16b.JDG.016.016 In ko ga dan na dan nadleguje z besedami svojimi in ga pritiska, mu duša obnemore do smrti.

16:17b.JDG.016.017 Tedaj ji odkrije vse srce svoje in ji reče: Nikoli mi ni prišla britev na glavo, kajti posvečenec Božji sem od materinega telesa. Ko bi me obrili, me zapusti moč moja, da oslabim in bodem kakor katerikoli človek.

16:18b.JDG.016.018 In ko Delila vidi, da ji je razodel vse srce svoje, pošlje in pokliče kneze Filistejcev ter jim sporoči: Pridite še enkrat, zakaj razodel mi je vse srce svoje. Tedaj pridejo k njej knezi Filistejcev in prineso srebro s seboj.

16:19b.JDG.016.019 In ona ga uspi na krilu svojem in pokliče moža, ki odstriže sedem kit na glavi njegovi. In ona ga je prva obvladala, in moč njegova ga je zapustila.

16:20b.JDG.016.020 In mu reče: Filistejci nad te, Samson! In ko se prebudi iz spanja svojega, reče: Uidem, kakor sem čestokrat storil, in vsega se otresem! A ni vedel, da je GOSPOD odstopil od njega.

16:21b.JDG.016.021 Filistejci pa ga ujamejo in mu iztaknejo oči, in ga peljejo doli v Gazo ter ga zvežejo z bronastimi verigami; in je moral mleti v jetnišnici.

16:22b.JDG.016.022 Ali lasje na glavi so mu začeli rasti precej, ko je bil obrit.

16:23b.JDG.016.023 In knezi Filistejcev so se zbrali, da opravijo veliko daritev svojemu bogu Dagonu in se vesele; kajti rekli so: Naš bog nam je dal v pest Samsona, sovražnika našega.

16:24b.JDG.016.024 In ko ga vidi ljudstvo, hvalijo boga svojega, kajti reko: Naš bog nam je dal v pest sovražnika našega, ki je našo deželo pustošil in mnogo naših pobil.

16:25b.JDG.016.025 In ko se jim srce razveseli, reko: Pokličite Samsona, da igra pred nami. Pokličejo torej Samsona iz ječe, in igral je pred njimi. In postavili so ga med stebri.

16:26b.JDG.016.026 In Samson veli dečku, ki ga je peljal za roko: Pusti me in daj, da otipam stebre, ki je na njih hiša postavljena, da se nanje naslonim.

16:27b.JDG.016.027 Hiša pa je bila polna mož in žen. Tudi vsi knezi Filistejcev so bili tam in na strehi tri tisoč mož in žen, ki so gledali, kako je Samson igral.

16:28b.JDG.016.028 Samson pa kliče h GOSPODU in reče: O Gospod Jehova, spomni se me, prosim, in mi vsaj le to pot daj moč, o Bog, da se enkrat maščujem nad Filistejci za obe očesi svoji!

16:29b.JDG.016.029 In prime za oba srednja stebra, ki se je nanju hiša opirala, in se upre ob nju, v enega s svojo desno in v drugega z levo roko svojo.

16:30b.JDG.016.030 In Samson reče: Naj umrjem s Filistejci! In se nagne z vso močjo svojo, in hiša se zruši na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. In bilo je več mrtvih, ki jih je ubil v smrti svoji, nego njih, ki jih je pobil v življenju svojem.In pridejo doli bratje njegovi in vsa družina očeta njegovega, in ga vzdignejo in odneso gori in ga pokopljejo med Zoro in Estaolom v grobišču Manoaha, očeta njegovega. In on je sodil Izraela dvajset let.

16:31b.JDG.016.031 In pridejo doli bratje njegovi in vsa družina očeta njegovega, in ga vzdignejo in odneso gori in ga pokopljejo med Zoro in Estaolom v grobišču Manoaha, očeta njegovega. In on je sodil Izraela dvajset let.

17

17:1b.JDG.017.001 Bil je neki mož z Efraimskega gorovja, po imenu Miha.

17:2b.JDG.017.002 Ta reče materi svoji: Tistih tisoč in sto srebrnikov, ki so ti bili ukradeni in si zaradi njih izrekla kletev in to si govorila na moja ušesa – glej, tisto srebro je pri meni, jaz sem si ga vzel. In mati njegova reče: Blagoslovljen bodi, sin moj, od GOSPODA!

17:3b.JDG.017.003 In povrnil je tistih tisoč in sto srebrnikov materi svoji. In mati njegova reče: Posvetila sem res to srebro GOSPODU iz roke svoje za sina svojega, da se naredi rezana in ulita podoba; in zdaj ti ga povrnem.

17:4b.JDG.017.004 In povrnil je srebro materi svoji. Mati njegova pa vzame dvesto srebrnikov in jih da zlatarju, ki naredi iz njih rezano in ulito podobo; in ta je bila v Mihovi hiši.

17:5b.JDG.017.005 In Miha je imel hišo božjo in je napravil naramnik in hišne bogove in posvetil enega sinov svojih, da mu je bil duhovnik.

17:6b.JDG.017.006 V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu: vsakdo je delal, kar se mu je zdelo prav.

17:7b.JDG.017.007 In bil je mladenič iz Betlehema Judovega, rodovinske lasti Judove, ki je bil levit in je prebival ondi.

17:8b.JDG.017.008 Ta mož odide iz mesta, iz Betlehema Judovega, da se nastani, kjer dobi priliko. In ko potuje, pride na gorovje Efraimsko k hiši Mihovi.

17:9b.JDG.017.009 In Miha ga vpraša: Odkod greš? Odgovori mu: Levit sem iz Betlehema Judovega in potujem, da se nastanim, kjer dobim priliko.

17:10b.JDG.017.010 In Miha mu reče: Ostani pri meni in mi bodi oče in duhovnik, in dam ti na leto deset srebrnikov in obleko in živež tvoj. Levit torej vstopi

17:11b.JDG.017.011 in privoli ostati pri možu; in mladenič mu je bil kakor eden sinov njegovih.

17:12b.JDG.017.012 In Miha je posvetil levita, da mu bodi duhovnik; in bival je v hiši Mihovi.Miha pa je rekel: Sedaj vem, da mi bo GOSPOD dobro storil, ker mi je levit za duhovnika.

17:13b.JDG.017.013 Miha pa je rekel: Sedaj vem, da mi bo GOSPOD dobro storil, ker mi je levit za duhovnika.

18

18:1b.JDG.018.001 V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu. In v tistih dneh si je rod Danovcev iskal posesti, kjer bi prebival, zakaj do tistega časa niso dobili dediščine svoje med Izraelovimi rodovi.

18:2b.JDG.018.002 In sinovi Danovi pošljejo iz svoje rodovine pet mož iz vsega števila svojega, hrabrih mož iz Zore in iz Estaola, da ogledajo deželo in jo preiščejo, in jim reko: Pojdite in preiščite deželo. In pridejo v Efraimsko gorovje k Mihovi hiši, in tam prenočijo.

18:3b.JDG.018.003 Ko so bili pri družini Mihovi, spoznajo glas mladeniča levita, in stopijo k njemu in mu reko: Kdo te je pripeljal semkaj? in kaj delaš v tem kraju? in kaj imaš tukaj?

18:4b.JDG.018.004 On jim odgovori: Tako in tako je storil Miha z menoj in me je najel, da mu bodem duhovnik.

18:5b.JDG.018.005 In mu reko: Vprašaj Boga, prosimo, da vemo, če bomo imeli srečo na svojem potu, ki po njem gremo.

18:6b.JDG.018.006 Duhovnik jim odgovori: Pojdite v miru! Pred GOSPODOM je pot vaša, ki greste po njej.

18:7b.JDG.018.007 In tistih pet mož odide, in pridejo v Lais in vidijo tamošnje ljudstvo, da živi brezskrbno po načinu Sidoncev, pokojno in brez strahu, ker ni bilo nikogar v deželi, ki bi imel moč jih krotiti in ki bi jim kaj žalega storil, in bivajo daleč od Sidoncev in se z drugimi ljudmi ne družijo.

18:8b.JDG.018.008 Ko pridejo zopet k bratom svojim v Zoro in Estaol in jim njih bratje reko: Kako je?

18:9b.JDG.018.009 odgovore: Vstanite, pojdimo proti njim! Kajti ogledali smo deželo, in glejte, silno je dobra! Vi pa mirno sedite? Ne bodite leni, ampak pojdite in posedite deželo!

18:10b.JDG.018.010 Ko pojdete, pridete k brezskrbnemu ljudstvu in v prostrano deželo; kajti Bog vam jo je dal v roke, kraj, ki ničesar ne manjka v njem od vsega, kar je na zemlji.

18:11b.JDG.018.011 In odrine odondod iz rodovine Danovcev, iz Zore in Estaola, šeststo mož z orožjem, pripravljenih na boj.

18:12b.JDG.018.012 In gredo gori in se utabore v Kirjat-jearimu na Judovem; zato se je imenoval ta kraj do današnjega dne Danov tabor, ki je za Kirjat-jearimom.

18:13b.JDG.018.013 In odtod gredo dalje v gorovje Efraimsko in pridejo k Mihovi hiši.

18:14b.JDG.018.014 Tedaj izpregovori tistih pet mož, ki so bili šli ogledovat deželo Lais, in reko bratom svojim: Veste, da je v teh hišah naramnik in hišni bogovi ter rezana in ulita podoba? In sedaj premislite, kaj vam je storiti.

18:15b.JDG.018.015 In krenejo tja ter pridejo v hišo mladeniča levita, ob Mihovem domu, in ga vprašajo, kako se mu godi?

18:16b.JDG.018.016 Tistih šeststo mož pa, pripravljenih z orožjem na boj, ki so bili izmed Danovih sinov, je stalo pred vrati.

18:17b.JDG.018.017 In petero mož, ki so bili šli ogledovat deželo, gre gori, in stopijo noter in vzemo rezano podobo, naramnik in hišne bogove in ulito podobo. Medtem stoji duhovnik pred vrati pri tistih šeststo možeh, pripravljenih z orožjem na boj.

18:18b.JDG.018.018 In ko oni gredo v Mihovo hišo in prineso rezano podobo, naramnik, hišne malike in ulito podobo, jim reče duhovnik: Kaj delate?

18:19b.JDG.018.019 Oni mu reko: Molči, položi roko na usta, pa pojdi z nami in nam bodi oče in duhovnik! Kaj je boljše zate, da si duhovnik enega moža družini ali da bodeš duhovnik celemu rodu in rodovini v Izraelu?

18:20b.JDG.018.020 In duhovniku se vzraduje srce, in vzame naramnik in hišne malike in rezano podobo ter stopi med ljudstvo.

18:21b.JDG.018.021 In obrnejo se ter odidejo, ko so poslali pred sabo otročiče, živino in kar so imeli vrednosti.

18:22b.JDG.018.022 Ko so pa bili že daleč od Mihove hiše, se zbero možje, ki so bivali v hišah okoli Mihovega doma, in dohité Danove sinove.

18:23b.JDG.018.023 In kličejo za Danovimi sinovi. Ti pa obrnejo svoje obličje in reko Mihu: kaj ti je, da greš s takim krdelom?

18:24b.JDG.018.024 In reče: Moje bogove, ki sem si jih naredil, ste vzeli, in duhovnika, pa ste ušli! Kaj imam še? In vi še vprašujete: Kaj ti je?

18:25b.JDG.018.025 Sinovi Danovi pa mu reko: Ne nadleguj nas s svojim vpitjem, da se ne spuste nad vas razkačeni možje, in izgubiš življenje svoje in družine svoje življenje!

18:26b.JDG.018.026 In sinovi Danovi gredo svojim potem; Miha pa, videč, da mu so premočni, se obrne in gre nazaj v hišo svojo.

18:27b.JDG.018.027 Oni pa, ko so vzeli to, kar je bil Miha naredil, in njega, ki mu je bil duhovnik, pridejo v Lais nad ljudstvo pokojno in brezskrbno in ga udarijo z ostrino meča, in mesto zažgo z ognjem.

18:28b.JDG.018.028 In ni jim bilo rešitelja, zakaj daleč je bilo od Sidona in niso imeli zveze z drugimi ljudmi; in bilo je v dolini, ki se vije proti Bet-rehobu. Oni pa zopet sezidajo mesto in se nastanijo v njem

18:29b.JDG.018.029 in mu dado ime Dan, po imenu očeta svojega Dana, ki se je rodil Izraelu; a poprej se je mesto imenovalo Lais.

18:30b.JDG.018.030 In sinovi Danovi so si ondi postavili tisto rezano podobo. In Jonatan, sin Gersona, sina Mojzesovega, on in sinovi njegovi so bili duhovniki rodu Danovemu do časa, ko so šli v jetništvo prebivalci dežele.Tako so si postavili Mihovo rezano podobo, ki jo je bil naredil, in stala je ves čas, dokler je bila hiša Božja v Silu.

18:31b.JDG.018.031 Tako so si postavili Mihovo rezano podobo, ki jo je bil naredil, in stala je ves čas, dokler je bila hiša Božja v Silu.

19

19:1b.JDG.019.001 In v tistih dneh, ko ni bilo kralja v Izraelu, se zgodi, da si neki levit, ki je bival v zadnji strani Efraimskega gorovja, vzame priležnico iz Betlehema Judovega.

19:2b.JDG.019.002 Ta priležnica pa je proti njemu nečisto živela in mu je pobegnila v svojega očeta hišo, v Betlehem Judov, in ondi je bila štiri mesece.

19:3b.JDG.019.003 Tedaj se vzdigne njen mož in gre za njo, da bi ji govoril na srce in jo pripeljal nazaj; in s seboj je imel hlapca in dva osla. In ona ga vpelje v svojega očeta hišo. Ko ga vidi dekletin oče, ga sprejme z veseljem.

19:4b.JDG.019.004 In tast njegov, dekletin oče, ga je zadržal, da je ostal pri njem tri dni; in jedli so in pili in ondi nočevali.

19:5b.JDG.019.005 Četrti dan pa vstanejo zgodaj zjutraj in se odpravljajo na pot. A dekletin oče reče možu hčere svoje: Okrepčaj si dušo z grižljajem kruha, potem pojdite!

19:6b.JDG.019.006 Sedeta torej in jesta in pijeta obadva skupaj; in dekletin oče reče možu: Izvoli, prosim, ostati čez noč, in srce ti bodi dobre volje.

19:7b.JDG.019.007 A mož vstane in hoče iti. Ali tast njegov ga primora, da se vrne in ondi prenoči.

19:8b.JDG.019.008 Zarana petega dne pa vstane, da odrine. A dekletin oče veli: Okrepčaj si, prosim, dušo in pomudite se, dokler se dan nagne. In jesta obadva vkup.

19:9b.JDG.019.009 In ko mož vstane, da odide s priležnico svojo in s hlapcem svojim, mu reče tast njegov, dekletin oče: Glej, dan se je že nagnil, večer nastaja, ostanite tu, prosim, čez noč; glej, dan skoraj mine, prenoči tu in srce ti bodi dobre volje! In jutri se odpravite zgodaj na svoj pot, da prideš na dom svoj.

19:10b.JDG.019.010 A mož ni hotel ostati to noč, temuč vstane in odide in dospe proti Jebusu (ki je Jeruzalem) in ž njim dva obložena osla in priležnica njegova.

19:11b.JDG.019.011 Ko pa pridejo blizu Jebusa, je dan skoraj minil. In hlapec reče gospodarju svojemu: Pojdi, prosim, krenimo v to mesto Jebusejcev in prenočimo v njem!

19:12b.JDG.019.012 Gospodar pa mu reče: Ne pojdemo v mesto tujcev, ki ni od sinov Izraelovih, ampak pojdimo dalje v Gibeo.

19:13b.JDG.019.013 Še reče hlapcu svojemu: Pojdi, da se prihližamo nekateremu teh selišč in prenočimo v Gibei ali v Rami.

19:14b.JDG.019.014 Gredo torej naprej svojim potem, in solnce jim zaide prav pri Gibei, ki je last Benjaminova.

19:15b.JDG.019.015 In krenejo tja, da prenočijo v Gibei. In ko pride noter, sede na ulico v mestu; in ni bilo nikogar, ki bi jih vzel čez noč pod streho.

19:16b.JDG.019.016 Ali glej, star mož prihaja zvečer s polja od dela svojega, in ta mož je tudi bil z Efraimskega gorovja in je bival kot tujec v Gibei; ljudje tega mesta pa so bili Benjaminci.

19:17b.JDG.019.017 In ko povzdigne oči in zagleda popotnika na ulici, reče tisti starec: Kam si namenjen? in odkod prihajaš?

19:18b.JDG.019.018 In mu odgovori: Gremo iz Betlehema Judovega na zadnjo stran Efraimskega gorovja, odkoder sem. Potoval sem pa v Betlehem Judov in zdaj grem k hiši GOSPODOVI, a nikogar ni, ki bi me vzel pod streho.

19:19b.JDG.019.019 Saj imamo slame in krme za osla svoja, tudi kruha in vina zame in za deklo tvojo in za hlapca, ki je s služabnikoma tvojima; ne manjka nam ničesar.

19:20b.JDG.019.020 Stari mož reče: Mir ti! Vsekakor naj oskrbim jaz, česar ti treba; le na ulici ne nočuj!

19:21b.JDG.019.021 In ga vpelje v hišo svojo in da osloma krme, in umijejo si noge, in jedli so in pili.

19:22b.JDG.019.022 In ko je njih srce bilo že dobre volje, glej, mestni možje, hudobni zanikarneži, obsujejo hišo in tolčejo ob duri in govore hišnemu gospodarju, tistemu starcu: Pripelji ven moža, ki je prišel v hišo tvojo, da ga spoznamo!

19:23b.JDG.019.023 In mož, hišni gospodar, gre ven k njim in jim reče: Nikar, bratje moji, ne storite hudega, prosim; potem ko je ta mož stopil v hišo mojo, ne počenjajte nesramnosti!

19:24b.JDG.019.024 Glejte, moja hči, še devica, in njegova priležnica: ti naj vam pripeljem ven, in osramotite ju in jima storite, kar vam ugaja; ali zoper tega moža ne storite take nesramnosti!

19:25b.JDG.019.025 A možje ga niso hoteli poslušati. Tedaj zgrabi mož priležnico svojo in jim jo pripelje ven; in so jo spoznali in nesramno ž njo ravnali celo noč do jutra, in so jo šele pustili, ko se je dan zasvetil.

19:26b.JDG.019.026 In žena pride ob svitu in pade ob vhodu v moževo hišo, kjer je bil njen gospodar, in tam leži do svetlega dne.

19:27b.JDG.019.027 Njen gospodar pa vstane zjutraj in odpre hišna vrata in stopi ven, da pojde svojim potem, in glej, žena, priležnica njegova, leži pred vrati hiše in roke njene na pragu.

19:28b.JDG.019.028 In ji veli: Vstani, pojdimo! A ni bilo odgovora. Tedaj jo mož vzame na osla, in vstane in odrine v svoj kraj.

19:29b.JDG.019.029 In ko pride domov, vzame nož in zgrabi priležnico svojo ter jo razseka po njenih kosteh na dvanajst kosov in jih pošlje v vse Izraelove kraje.In vsi, ki so videli, so rekli: Kaj takega se ni storilo in se ni videlo od časa, ko so Izraelovi sinovi odšli iz Egiptovske dežele, do tega dne. Pomislite to, dajte svet in govorite!

19:30b.JDG.019.030 In vsi, ki so videli, so rekli: Kaj takega se ni storilo in se ni videlo od časa, ko so Izraelovi sinovi odšli iz Egiptovske dežele, do tega dne. Pomislite to, dajte svet in govorite!

20

20:1b.JDG.020.001 Nato se odpravijo vsi sinovi Izraelovi, in vsa občina se zbere kakor en mož, od Dana tja do Bersebe, z Gileadsko pokrajino, pred GOSPODOM v Micpi.

20:2b.JDG.020.002 In poglavarji vsega ljudstva, vseh rodov Izraelovih, so se sešli v zboru ljudstva Božjega, štiristo tisoč pešcev, ki so izdirali meč.

20:3b.JDG.020.003 Sinovi Benjaminovi so pa slišali, da so se sešli sinovi Izraelovi gori v Micpi. In sinovi Izraelovi reko: Povejte, kako se je zgodilo to zlo?

20:4b.JDG.020.004 In levit, mož žene, ki je bila umorjena, odgovori in reče: Prišel sem s priležnico svojo v Gibeo, ki je Benjaminova, da bi tam prenočil.

20:5b.JDG.020.005 A meščani v Gibei so se vzdignili zoper mene in so po noči obdali hišo zaradi mene; mene so mislili umoriti, mojo priležnico pa so sramotili, da je umrla.

20:6b.JDG.020.006 Tedaj sem vzel priležnico svojo in jo razkrojil v kose in razposlal po vsej deželi dediščine Izraelove; kajti storili so grdobo in nesramnost v Izraelu.

20:7b.JDG.020.007 Poglejte, vi vsi sinovi Izraelovi, govorite tu in dajte svet!

20:8b.JDG.020.008 Tedaj vstane vse ljudstvo kakor en mož in reče: Nihče izmed nas ne sme iti v šator svoj, nihče naj se ne vrne v hišo svojo!

20:9b.JDG.020.009 A to zdaj storimo Gibei: pojdemo proti njim, kakor določi kocka!

20:10b.JDG.020.010 Vzemimo po deset mož iz sto in po sto iz tisoč in po tisoč iz deset tisoč od vseh rodov Izraelovih, da prinašajo hrano ljudstvu, ki naj gre nad Gibeo Benjaminovo in jim stori, kakor zasluži njih nesramnost, ki so jo storili v Izraelu.

20:11b.JDG.020.011 Tedaj so se zbrali vsi Izraelovi možje zoper tisto mesto, združeni kakor en mož.

20:12b.JDG.020.012 In Izraelovi rodovi pošljejo može po vseh Benjaminovih rodovinah, da sporoče: Kakšna hudobnost je to, ki se je med vami zgodila?

20:13b.JDG.020.013 Sedaj pa nam izročite tiste hudobne zanikarneže, ki so v Gibei, da jih usmrtimo in odpravimo hudobo izmed Izraela! A Benjaminci niso hoteli slušati glasu bratov svojih, sinov Izraelovih.

20:14b.JDG.020.014 Ampak sinovi Benjaminovi se zbero iz svojih mest pri Gibei, da bi šli v boj zoper sinove Izraelove.

20:15b.JDG.020.015 In tisti dan so bili sešteti sinovi Benjaminovi iz mest: šestindvajset tisoč mož, ki so izdirali meč, razen prebivalcev v Gibei, katerih je bilo naštetih sedemsto izbraniln mož.

20:16b.JDG.020.016 Med vsem tem ljudstvom je bilo sedemsto izbranih mož, levičnikov; vsi so znali s pračo kamene v las metati, ne da bi zgrešili.

20:17b.JDG.020.017 In mož Izraelovih, brez Benjamincev, je bilo seštetih štirikrat sto tisoč mož, ki so izdirali meč; vsi ti so bili vojščaki.

20:18b.JDG.020.018 In sinovi Izraelovi vstanejo in gredo gori v Betel in vprašajo Boga in reko: Kdo naj gre iz nas prvi vojskovat se s sinovi Benjaminovimi? In GOSPOD veli: Juda naj gre prvi.

20:19b.JDG.020.019 Zjutraj torej vstanejo sinovi Izraelovi in se utabore proti Gibei.

20:20b.JDG.020.020 In možje Izraelovi gredo v boj zoper Benjamince in se razvrste v bitko ž njimi pri Gibei.

20:21b.JDG.020.021 Sinovi Benjaminovi pa planejo iz Gibee in tisti dan pobijejo na tla iz Izraelcev dvaindvajset tisoč mož.

20:22b.JDG.020.022 Ali ljudstvo, možje Izraelovi, se ohrabre med seboj in se zopet razvrste v bitko ob kraju, kjer so se razvrstili prvi dan.

20:23b.JDG.020.023 In Izraelovi sinovi so šli gori in plakali pred GOSPODOM do večera in vprašali so GOSPODA, rekoč: Ali naj zopet grem bojevat se s sinovi Benjamina, brata svojega? GOSPOD veli: Pojdite gori zoper nje!

20:24b.JDG.020.024 In sinovi Izraelovi se približajo Benjaminovim sinovom drugi dan.

20:25b.JDG.020.025 In Benjaminci planejo proti njini iz Gibee drugi dan, in zopet pobijejo na tla iz sinov Izraelovih osemnajst tisoč mož, ki so vsi izdirali meč.

20:26b.JDG.020.026 Nato gredo gori vsi sinovi Izraelovi in vse ljudstvo in pridejo v Betel in plakajo in ostanejo ondi pred GOSPODOM, in so se postili tisti dan do večera in so darovali žgalne in mirovne daritve pred GOSPODOM.

20:27b.JDG.020.027 In sinovi Izraelovi vprašajo GOSPODA (zakaj skrinja zaveze Božje je tam bila v tistih dneh,

20:28b.JDG.020.028 in Pinehas, sin Eleazarja, sina Aronovega, je stal pred njo tiste dni), rekoč: Ali naj zopet grem, da se bojujem s sinovi Benjamina, brata svojega, ali naj mirujem? In GOSPOD veli: Pojdite gori, zakaj jutri vam jih dam v roke.

20:29b.JDG.020.029 In Izrael postavi zasede proti Gibei vseokrog.

20:30b.JDG.020.030 Nato gredo sinovi Izraelovi gori proti Benjaminovim sinovom tretji dan in razvrste se zoper Gibeo kakor poprej.

20:31b.JDG.020.031 In sinovi Benjaminovi pridero proti ljudstvu, in ko se oddaljijo od mesta, začno pobijati nekatere iz ljudstva kakor poprej ob cestah, katerih ena gre gori v Betel, druga pa v Gibeo na polju, in usmrte okoli trideset mož iz Izraela.

20:32b.JDG.020.032 Tedaj reko sinovi Benjaminovi: Padajo pred nami kakor prvikrat. A sinovi Izraelovi reko: Bežimo, da jih odpeljemo od mesta na ceste!

20:33b.JDG.020.033 In vstanejo sinovi Izraelovi s svojega kraja in se razvrste pri Baaltamarju; Izraelci, skriti v zasedi, pa planejo s svojega mesta, s planjave Gebe.

20:34b.JDG.020.034 In pridere proti Gibei deset tisoč izbranih mož iz vsega Izraela, in bitka je postala trda, a oni niso vedeli, da hiti nesreča nadnje.

20:35b.JDG.020.035 In GOSPOD je udaril Benjamina pred sinovi Izraelovimi, da so sinovi Izraelovi pobili tisti dan iz Benjamincev petindvajset tisoč in sto mož, ki so vsi izdirali meč.

20:36b.JDG.020.036 In sinovi Benjaminovi so videli, da so poraženi. Kajti možje Izraelovi so dali Benjamincem prostora, ker so se zanesli na zasede, ki so jih bili postavili proti Gibei.

20:37b.JDG.020.037 In zasedniki so hiteli in naskočili Gibeo in so se namerili na mesto in vse pobili z ostrino meča.

20:38b.JDG.020.038 Dogovorili so se pa možje Izraelovi z zasedniki, da napravijo, da se vali kvišku velik dim iz mesta.

20:39b.JDG.020.039 In obrnejo se možje Izraelovi v bitki, in Benjaminci jih začno biti in pomore iz Izraela okoli trideset mož; mislili so namreč: Zopet so poraženi pred nami kakor v prejšnji bitki.

20:40b.JDG.020.040 Ko pa se iz mesta začne dim dvigati kakor steber, se Benjaminci ozro, in glej, vse mesto gre v plamenu proti nebu.

20:41b.JDG.020.041 V tem se obrnejo možje Izraelovi, in možje Benjaminovi se prestrašijo, zakaj videli so, da jih je nesreča dohitela.

20:42b.JDG.020.042 Krenili so sicer pred možmi Izraelovimi na pot k puščavi, ali vojska je pritiskala za njimi; in tisti, ki pridejo iz mest, jih obkolijo in pobijejo.

20:43b.JDG.020.043 In obsujejo Benjamince od vseh strani, jih podijo in jih poteptajo na njih počivališču tja do one strani ob Gibei proti solnčnemu vzhodu.

20:44b.JDG.020.044 In padlo je iz Benjamina osemnajst tisoč mož, vsi ti so bili hrabri možje.

20:45b.JDG.020.045 In obrnejo se in beže proti puščavi, k Rimonski skali. Ali na tej cesti so jih pobili pet tisoč mož in so jim bili trdo za petami tja do Gidoma in so pobili izmed njih dva tisoč mož.

20:46b.JDG.020.046 Tako je bilo vseh, ki so tisti dan padli iz Benjamina, petindvajset tisoč mož, ki so izdirali meč in so bili vsi hrabri možje.

20:47b.JDG.020.047 Samo šeststo mož se obrne in zbeži v puščavo, k Rimonski skali, in ostanejo na Rimonski skali štiri mesece.A možje Izraelovi se zopet obrnejo na sinove Benjaminove in pobijejo z ostrino meča, kar jih je bilo v mestu, živino in vse, kar zasačijo; tudi vsa mesta, na katera so naleteli, požgo z ognjem.

20:48b.JDG.020.048 A možje Izraelovi se zopet obrnejo na sinove Benjaminove in pobijejo z ostrino meča, kar jih je bilo v mestu, živino in vse, kar zasačijo; tudi vsa mesta, na katera so naleteli, požgo z ognjem.

21

21:1b.JDG.021.001 In možje Izraelovi so prisegli v Micpi, rekoč: Nihče izmed nas ne sme dati hčere svoje Benjamincu za ženo!

21:2b.JDG.021.002 In ljudstvo pride v Betel in sedi ondi pred Bogom do večera, in povzdignejo glasove svoje in silno plakajo.

21:3b.JDG.021.003 In reko: O GOSPOD, Bog Izraelov, zakaj se je zgodilo to v Izraelu, da danes manjka enega rodu v Izraelu?

21:4b.JDG.021.004 Drugo jutro pa vstane ljudstvo zgodaj, in zgrade ondi oltar in darujejo žgalne in mirovne žrtve.

21:5b.JDG.021.005 In sinovi Izraelovi reko: Je li kdo iz vseh rodov Izraelovih, ki ni prišel sem v zbor h GOSPODU? Zakaj izrekli so bili veliko prokletje nad onim, ki ne bi prišel gori v Micpo h GOSPODU, rekši: Gotovo mora umreti.

21:6b.JDG.021.006 In sinovi Izraelovi so se kesali zaradi Benjamina, brata svojega, in dejali: Danes je bil odsekan en rod od Izraela!

21:7b.JDG.021.007 Kako naj storimo, da tisti, ki so ostali, dobodo žene? Kajti prisegli smo pri GOSPODU, da jim od svojih hčera ne damo žen!

21:8b.JDG.021.008 Zato vprašajo: Ali je kdo iz rodov Izraelovih, ki ni prišel gori h GOSPODU v Micpo? In glej, nihče ni prišel iz Jabesa v Gileadu v tabor k zborovanju.

21:9b.JDG.021.009 Kajti ko so prešteli ljudstvo, glej, ni bilo ne enega iz prebivalcev v Gileadskem Jabesu.

21:10b.JDG.021.010 In pošlje občina tja dvanajst tisoč najboljših junakov in jim zapove, rekoč: Pojdite in pobijte z ostrino meča prebivalce v Gileadskem Jabesu z ženami in otročiči!

21:11b.JDG.021.011 Ali to je stvar, ki jo storite: Pomorite vse moške in vsako ženo, ki se je združila z možem.

21:12b.JDG.021.012 In dobe med prebivalci v Gileadskem Jabesu štiristo hčera, ki so bile device in niso poznale moža v združenju; te pridejo v tabor v Silo, ki je v Kanaanski deželi.

21:13b.JDG.021.013 In pošlje vsa občina in naroči govoriti s sinovi Benjaminovimi, ki so bili na Rimonski skali, in jim ponudi mir.

21:14b.JDG.021.014 Benjaminci se torej vrnejo tisti čas, in oni jim dado žene, ki so jih ohranili pri življenju izmed žen v Gileadskem Jabesu; toda ni jih jim bilo zadosti.

21:15b.JDG.021.015 In ljudstvo se je kesalo zaradi Benjamina, ker je GOSPOD storil pretrgo v rodovih Izraelovih.

21:16b.JDG.021.016 Tedaj reko starejšine občine: Kako naj storimo, da dobé preostali žene, ker so žene iztrebljene iz Benjamina?

21:17b.JDG.021.017 In reko: Dediščina mora ostati tistim, ki so zbežali iz Benjamina, da se ne zatre rod iz Izraela.

21:18b.JDG.021.018 Toda mi jim ne moremo dati hčer svojih za žene; zakaj sinovi Izraelovi so prisegli, rekoč: Proklet bodi, kdor da ženo Benjamincem!

21:19b.JDG.021.019 Reko torej: Glejte, praznik GOSPODOV je vsako leto v Silu, ki je severno od Betela, na vzhodni strani ceste, ki drži iz Betela gori v Sihem, in južno od Lebone.

21:20b.JDG.021.020 In naroče sinovom Benjaminovim, rekoč: Pojdite in prežite po vinogradih!

21:21b.JDG.021.021 Ko boste pa videli, da gredo hčere iz Sila na ples, planite iz vinogradov in si vsak ulóvi ženo iz silskih hčera ter odidite v deželo Benjaminovo!

21:22b.JDG.021.022 Ko pa pridejo njih očetje ali bratje pravdat se z nami, jim porečemo: Dajte jih v darilo nam; kajti za vsakega nismo dobili žene v boju; saj njim jih niste dali, sicer bi zdaj bili krivi.

21:23b.JDG.021.023 In sinovi Benjaminovi so storili tako in si vzeli žene, po številu svojem, iz plesalk, ki so jih ugrabili, in šli so in se vrnili v dediščino svojo in so zgradili mesta ter prebivali v njih.

21:24b.JDG.021.024 Sinovi Izraelovi so se pa razšli odtod tisti čas, vsak v svoj rod in k rodovini svoji, in vsak je šel odtod v dediščino svojo.V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu: vsakdo je delal, kar se mu je zdelo prav.

21:25b.JDG.021.025 V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu: vsakdo je delal, kar se mu je zdelo prav.