Numbers (Slovene)

1

1:1b.NUM.001.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu v puščavi Sinajski, v shodnem šatoru, prvi dan drugega meseca, drugo leto potem, ko so bili šli iz dežele Egiptovske, rekoč:

1:2b.NUM.001.002 Poizvedita število vse občine sinov Izraelovih, po njih rodovinah, po hišah njih zarodnikov, po številu imen, vse moške, od glave do glave;

1:3b.NUM.001.003 od dvajsetih let in više, vse, ki morejo na vojsko iti v Izraelu, seštejta jih po njih trumah ti in Aron.

1:4b.NUM.001.004 In pri vaju bodi mož iz vsakega rodu, ki je glava hiši očetov svojih.

1:5b.NUM.001.005 In ta so imena mož, ki naj stoje pri vaju: iz Rubena: Elizur, sin Šedeurjev;

1:6b.NUM.001.006 iz Simeona: Šelumiel, sin Zurišadajev;

1:7b.NUM.001.007 iz Jude: Nahson, sin Aminadabov;

1:8b.NUM.001.008 iz Isaharja: Netanel, sin Zuarjev;

1:9b.NUM.001.009 iz Zebulona: Eliab, sin Helonov;

1:10b.NUM.001.010 iz sinov Jožefovih: iz Efraima Elišama, sin Amihudov; iz Manaseja, Gamaliel, sin Pedazurjev;

1:11b.NUM.001.011 iz Benjamina: Abidan, sin Gideonijev;

1:12b.NUM.001.012 iz Dana: Ahiezer, sin Amišadajev;

1:13b.NUM.001.013 iz Aserja: Pagiel, sin Okranov;

1:14b.NUM.001.014 iz Gada: Eliasaf, sin Deguelov;

1:15b.NUM.001.015 iz Neftalija: Ahira, sin Enanov.

1:16b.NUM.001.016 Ti so bili pooblaščenci občine, knezi rodovom očetov svojih, glave tisočim Izraelovim.

1:17b.NUM.001.017 Mojzes torej in Aron vzameta te može, ki so zaznamenjani po imenih,

1:18b.NUM.001.018 in skličeta vso občino prvi dan drugega meseca. In izpovedovali so rod svoj po svojih rodovinah, po hišah očetov svojih, po številu imen, od dvajsetih let in više, od glave do glave.

1:19b.NUM.001.019 Kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu, tako jih je preštel v puščavi Sinajski.

1:20b.NUM.001.020 In bilo je sinov Rubena, Izraelovega prvenca, rojenih po njih rodovinah, po hišah njih zarodnikov, po številu imen od glave do glave, vseh moških od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:21b.NUM.001.021 preštetih iz roda Rubenovega šestinštirideset tisoč in petsto.

1:22b.NUM.001.022 Iz sinov Simeonovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, tistih, ki so bili šteti po številu imen, od glave do glave, vseh moških od dvajsetih let in više, kar jih moglo iti na vojsko:

1:23b.NUM.001.023 preštetih iz rodu Simeonovega je bilo devetinpetdeset tisoč in tristo.

1:24b.NUM.001.024 Iz sinov Gadovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, vseh, ki so mogli iti na vojsko:

1:25b.NUM.001.025 preštetih iz rodu Gadovega je bilo petinštirideset tisoč šeststo in petdeset.

1:26b.NUM.001.026 Iz sinov Judovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:27b.NUM.001.027 preštetih iz rodu Judovega je bilo štiriinsedemdeset tisoč in šeststo.

1:28b.NUM.001.028 Iz sinov Isaharjevih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:29b.NUM.001.029 preštetih iz rodu Isaharjevega je bilo štiriinpetdeset tisoč in štiristo.

1:30b.NUM.001.030 Iz sinov Zebulonovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po njih očetov hišah, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:31b.NUM.001.031 preštetih iz rodu Zebulonovega je bilo sedeminpetdeset tisoč in štiristo.

1:32b.NUM.001.032 Iz sinov Jožefovih, in sicer iz sinov Efraimovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po njih očetov hišah, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:33b.NUM.001.033 preštetih iz rodu Efraimovega je bilo štirideset tisoč in petsto.

1:34b.NUM.001.034 Iz sinov Manasejevih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:35b.NUM.001.035 preštetih iz rodu Manasejevega je bilo dvaintrideset tisoč in dvesto.

1:36b.NUM.001.036 Iz sinov Benjaminovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po njih očetov hišah, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je mogli iti na vojsko:

1:37b.NUM.001.037 preštetih iz rodu Benjaminovega je bilo petintrideset tisoč in štiristo.

1:38b.NUM.001.038 Iz sinov Danovih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:39b.NUM.001.039 preštetih iz rodu Danovega je bilo dvainšestdeset tisoč in sedemsto.

1:40b.NUM.001.040 Iz sinov Aserjevih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:41b.NUM.001.041 preštetih iz rodu Aserjevega je bilo edeninštirideset tisoč in petsto.

1:42b.NUM.001.042 Iz sinov Neftalijevih, njih zarojencev po njih rodovinah, po hišah njih očetov, po številu imen, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko:

1:43b.NUM.001.043 preštetih iz rodu Neftalijevega je bilo triinpetdeset tisoč in štiristo.

1:44b.NUM.001.044 To so sešteti, ki so jih šteli Mojzes in Aron in knezi Izraelovi, katerih je bilo dvanajst: vsak njih je zastopal očetov svojih hišo.

1:45b.NUM.001.045 Bilo je torej vseh, ki so bili šteti iz sinov Izraelovih po hišah očetov svojih, od dvajsetih let in više, kar jih je moglo iti na vojsko v Izraelu:

1:46b.NUM.001.046 vseh preštetih je bilo šeststointri tisoč in petsto in petdeset.

1:47b.NUM.001.047 Levitov pa po rodu njih očetov niso šteli ž njimi vred.

1:48b.NUM.001.048 Govoril je namreč GOSPOD Mojzesu, rekoč:

1:49b.NUM.001.049 Samo rodú Levijevega ne štej, tudi njih števila ne poizveduj med sinovi Izraelovimi;

1:50b.NUM.001.050 temuč postavi levite nad šatorom pričevanja ter nad vsemi pripravami njegovimi in nad vsem, kar pripada k njemu: oni naj nosijo šator in vse priprave njegove, in oni naj mu služijo in okoli šatora naj taborujejo.

1:51b.NUM.001.051 In kadar bode šatoru odriniti, naj ga razložé leviti; kadar bo pa treba šator razpeti, naj ga postavijo leviti; nepoklicanec pa, ki se približa, mora umreti.

1:52b.NUM.001.052 In sinovi Izraelovi naj razpenjajo šatore svoje vsak na svojem šatorišču in vsak pri svojem praporu, po svojih trumah.

1:53b.NUM.001.053 A leviti naj si razpenjajo šatore okoli prebivališča pričevanja, da ne pride srd nad občino sinov Izraelovih; leviti naj bodo torej na stražah, da strežejo šatoru pričevanja.In sinovi Izraelovi so storili po vsem, kakor je bil zapovedal GOSPOD Mojzesu: prav tako so storili.

1:54b.NUM.001.054 In sinovi Izraelovi so storili po vsem, kakor je bil zapovedal GOSPOD Mojzesu: prav tako so storili.

2

2:1b.NUM.002.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

2:2b.NUM.002.002 Sinovi Izraelovi naj stavijo šatore svoje vsakteri pri svojem praporu, ob znamenjih hiš očetov svojih; v smeri proti shodnemu šatoru kroginkrog naj si razpenjajo šatore.

2:3b.NUM.002.003 Ob vzhodu proti jutru naj taborujejo tisti, ki so od prapora tabora Judovega, po trumah svojih, in vojvoda sinov Judovih bodi Nahson, sin Aminadabov.

2:4b.NUM.002.004 In vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo štiriinsedemdeset tisoč in šeststo.

2:5b.NUM.002.005 In poleg njega naj taborujeta rod Isaharjev, in vojvoda sinov Isaharjevih bodi Netanel, sin Zuarjev;

2:6b.NUM.002.006 in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo štiriinpetdeset tisoč in štiristo;

2:7b.NUM.002.007 in rod Zebulonov, in vojvoda sinov Zebulonovih bodi Eliab, sin Helonov;

2:8b.NUM.002.008 in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo sedeminpetdeset tisoč in štiristo.

2:9b.NUM.002.009 Vseh, ki so bili šteti od Judovega tabora, je bilo sto in šestinosemdeset tisoč in štiristo, po trumah svojih. Oni naj hodijo spredaj.

2:10b.NUM.002.010 Na južni strani bodi prapor tabora Rubenovega po svojih trumah, in vojvoda sinov Rubenovih bodi Elizur, sin Šedeurjev.

2:11b.NUM.002.011 In vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo šestinštirideset tisoč in petsto.

2:12b.NUM.002.012 In poleg njega naj taborujeta rod Simeonov, in vojvoda sinov Simeonovih bodi Šelumiel, sin Zurišadajev;

2:13b.NUM.002.013 in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo devetinpetdeset tisoč in tristo;

2:14b.NUM.002.014 in rod Gadov, in vojvoda sinov Gadovih bodi Eliasaf, sin Reguelov,

2:15b.NUM.002.015 in vojske njegove, seštetih med njimi, je bilo petinštirideset tisoč in šeststo in petdeset.

2:16b.NUM.002.016 Vseh, ki so bili šteti od tabora Rubenovega, je bilo stoedeninpetdeset tisoč in štiristo in petdeset, po njih trumah. In ti naj hodijo kot drugi voj.

2:17b.NUM.002.017 In potem naj gre shodni šator s taborom levitov sredi taborov: kakor bodo utaborjeni, tako naj se odpravijo na potovanje, vsakteri na svojem mestu, pri svojih praporih.

2:18b.NUM.002.018 Na zahodni strani bodi prapor tabora Efraimovega po svojih trumah, in vojvoda sinov Efraimovih bode Elišama, sin Amihudov.

2:19b.NUM.002.019 In vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo štirideset tisoč in petsto.

2:20b.NUM.002.020 In poleg njega bodi rod Manasejev, in vojvoda sinov Manasejevih bo Gamaliel, sin Pedazurjev,

2:21b.NUM.002.021 in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo dvaintrideset tisoč in dvesto;

2:22b.NUM.002.022 in rod Benjaminov, in vojvoda sinov Benjaminovih bodi Abidan, sin Gideonijev,

2:23b.NUM.002.023 in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo petintrideset tisoč in štiristo.

2:24b.NUM.002.024 Vseh, ki so bili šteti od tabora Efraimovega, je bilo stoinosem tisoč in sto, po svojih trumah. In ti naj hodijo kot tretji voj.

2:25b.NUM.002.025 Na severni strani bodi prapor tabora Danovega po svojih trumah, in vojvoda sinov Danovih bodi Ahiezer, sin Amišadajev.

2:26b.NUM.002.026 In vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo dvainšestdeset tisoč in sedemsto.

2:27b.NUM.002.027 In poleg njega bodi rod Aserjev, in vojvoda sinov Aserjevih bo Pagiel, sin Okranov;

2:28b.NUM.002.028 in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo edeninštirideset tisoč in petsto;

2:29b.NUM.002.029 in rod Neftalijev, in vojvoda sinov Neftalijevih bodi Ahira, sin Enanov,

2:30b.NUM.002.030 in vojske njegove, seštetih izmed njih, je bilo triinpetdeset tisoč in štiristo.

2:31b.NUM.002.031 Vseh, ki so bili šteti od tabora Danovega, je bilo stosedeminpetdeset tisoč in šeststo. Ti naj hodijo poslednji po praporih svojih.

2:32b.NUM.002.032 Ti so, ki so bili šteti iz sinov Izraelovih po hišah svojih zarodnikov: vseh seštetih v taborih, po njih trumah, je bilo šeststo tri tisoč, petsto in petdeset.

2:33b.NUM.002.033 Leviti pa niso bili všteti v čislo sinov Izraelovih, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.In sinovi Izraelovi so storili po vsem, kar je bil GOSPOD ukazal Mojzesu: prav tako so stavili šatore pri svojih praporih in prav tako se odpravljali na potovanje, vsak po svoji rodovini, pri očetov svojih družini.

2:34b.NUM.002.034 In sinovi Izraelovi so storili po vsem, kar je bil GOSPOD ukazal Mojzesu: prav tako so stavili šatore pri svojih praporih in prav tako se odpravljali na potovanje, vsak po svoji rodovini, pri očetov svojih družini.

3

3:1b.NUM.003.001 Ti pa so rodovi Arona in Mojzesa ob času, ko je GOSPOD govoril z Mojzesom na gori Sinaju.

3:2b.NUM.003.002 In ta so imena sinov Aronovih: Nadab prvenec, in Abihu, Eleazar in Itamar.

3:3b.NUM.003.003 Ta so imena sinov Aronovih pomaziljenih duhovnikov, ki so bili posvečeni, da opravljajo duhovniško službo.

3:4b.NUM.003.004 Nadab pa in Abihu sta umrla pred GOSPODOM, ko sta darovala tuj ogenj pred GOSPODOM, v puščavi Sinajski, in nista imela otrok; Eleazar in Itamar sta torej služila za duhovnika pod nadzorstvom Arona, očeta svojega.

3:5b.NUM.003.005 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

3:6b.NUM.003.006 Pripelji bliže rod Levijev in postavi jih pred Arona duhovnika, da mu strežejo.

3:7b.NUM.003.007 In naj bodo na straži zanj in na straži za vso občino pred shodnim šatorom, da opravljajo službo pri prebivališču;

3:8b.NUM.003.008 in naj pazijo na vse priprave v shodnem šatoru ter bodo marljivi na straži za sinove Izraelove, da opravljajo službo pri prebivališču.

3:9b.NUM.003.009 In daj levite Aronu in sinovom njegovim: njemu so v last dani izmed sinov Izraelovih.

3:10b.NUM.003.010 Arona pa in sinove njegove postavi, da imajo na skrbi duhovniško službo svojo; nepoklicanec pa, ki se približa, mora umreti.

3:11b.NUM.003.011 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

3:12b.NUM.003.012 Glej, vzel sem si levite izmed sinov Izraelovih namesto vsega prvorojenega, kar predere maternico med sinovi Izraelovimi; zatorej so leviti moji.

3:13b.NUM.003.013 Zakaj prvorojeno vse je moje; v dan, ko sem udaril vse prvorojeno v deželi Egiptovski, sem posvetil zase vse prvence v Izraelu, od človeka do živali, naj bodo moji. Jaz sem GOSPOD.

3:14b.NUM.003.014 In GOSPOD je govoril Mojzesu v puščavi Sinajski, rekoč:

3:15b.NUM.003.015 Seštej sinove Levijeve po hišah njih očetov, po njih rodovinah; štej pa vse moške, mesec dni stare in više.

3:16b.NUM.003.016 Mojzes jih torej prešteje po besedi GOSPODOVI, kakor mu je bilo ukazano.

3:17b.NUM.003.017 In ti so bili sinovi Levijevi po svojih imenih: Gerson, Kahat in Merari.

3:18b.NUM.003.018 In ta so imena sinov Gersonovih po njiju rodovinah: Libni in Simej.

3:19b.NUM.003.019 In sinovi Kahatovi po svojih rodovinah: Amram in Izhar, Hebron in Uziel.

3:20b.NUM.003.020 In sinova Merarijeva po rodovinah svojih: Mahli in Musi. To so rodovine levitov po hišah njih očetov.

3:21b.NUM.003.021 Od Gersona je bila rodovina Libnijskih in Simejskih; ti sta rodovini Gersonovcev.

3:22b.NUM.003.022 Sešteti pa izmed njih, po številu vseh moških, mesec dni starih in više, seštetih je bilo sedem tisoč in petsto.

3:23b.NUM.003.023 Rodovini Gersonovcev sta taborili ob zadnji strani Šatora, proti zahodu.

3:24b.NUM.003.024 In vojvoda očetove hiše Gersonovcev je bil Eliasaf, sin Laelov.

3:25b.NUM.003.025 In v oskrbovanje sinom Gersonovim dano pri shodnem šatoru: prebivališče in šator, njegova odeja in zavesa za vhod v shodni šator

3:26b.NUM.003.026 in zastori ob dvorišču in zavesa za vrata na dvorišče, ki obdaja prebivališče in oltar, in njegove vrvi za vso službo pri njem.

3:27b.NUM.003.027 Od Kahata je bila rodovina Amramovcev in rodovina Izharjevcev in rodovina Hebronskih in rodovina Uzielskih: to so rodovine Kahatovcev.

3:28b.NUM.003.028 Po številu vseh moških, mesec dni starih in više, jih je bilo osem tisoč in šeststo, pripravljenih za stražo svetišča.

3:29b.NUM.003.029 Rodovine sinov Kahatovih so taborile ob strani prebivališča proti jugu.

3:30b.NUM.003.030 In vojvoda očetove hiše Kahatovih rodovin je bil Elizafan, sin Uzielov.

3:31b.NUM.003.031 In v oskrbovanje jim dana skrinja in miza in svečnik in oltarja in posode svetišča, s katerimi službujejo, in zavesa in karkoli nanese služba pri tem.

3:32b.NUM.003.032 Eleazar pa, sin Arona duhovnika, je bil prvak vojvodam levitov in nadzornik njim, ki so na straži stregli svetišču.

3:33b.NUM.003.033 Od Merarija je bila rodovina Mahlijevih in rodovina Musijevih; ti sta rodovini Merarijevi.

3:34b.NUM.003.034 In seštetih izmed njih, po številu vseh moških, mesec dni starih in više, je bilo šest tisoč in dvesto.

3:35b.NUM.003.035 In vojvoda očetove hiše rodovin Merarijevih je bil Zuriel, sin Abihailov. Oni sta taborili na strani prebivališča proti severu.

3:36b.NUM.003.036 In v oskrbniško službo sinov Merarijevih so izročene deske od prebivališča in njegovi zapahi in stebri ter podstave njegove in vse priprave njegove in karkoli se rabi v službi pri njem;

3:37b.NUM.003.037 in stebri, ki so okoli dvorišča, in njih podstavki, kolčki in vrvi.

3:38b.NUM.003.038 Pred prebivališčem ob vzhodu pa, pred shodnim šatorom proti solnčnemu izhodu, so taborili Mojzes in Aron in sinovi njegovi in so stregli službi v svetišču namesto sinov Izraelovih. Nepoklicanec pa, ki se približa, mora umreti.

3:39b.NUM.003.039 Vseh seštetih levitov, ki sta jih seštela Mojzes in Aron po ukazu GOSPODOVEM, po njih rodovinah, vseh moških, mesec dni starih in više, je bilo dvaindvajset tisoč.

3:40b.NUM.003.040 In GOSPOD veli Mojzesu: Preštej vse prvorojene moške med sinovi Izraelovimi, mesec dni stare in više, in poizvedi število njih imen.

3:41b.NUM.003.041 In vzemi zame levite - jaz sem GOSPOD - namesto vseh prvencev med sinovi Izraelovimi, živino levitov pa namesto vseh prvencev med živino sinov Izraelovih.

3:42b.NUM.003.042 Tedaj sešteje Mojzes, kakor mu je GOSPOD ukazal, vse prvorojence med sinovi Izraelovimi.

3:43b.NUM.003.043 In bilo je vseh moških prvencev po številu imen, mesec dni starih in više, vseh seštetih je bilo dvaindvajset tisoč, dvesto in triinsedemdeset.

3:44b.NUM.003.044 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

3:45b.NUM.003.045 Vzemi levite namesto vseh prvencev med sinovi Izraelovimi in živino levitov namesto njih živine, in moji naj bodo leviti. Jaz sem GOSPOD.

3:46b.NUM.003.046 In za odkup tistih dvesto in triinsedemdesetih prvencev sinov Izraelovih, ki jih je več nego levitov,

3:47b.NUM.003.047 vzemi pet seklov za sleherno glavo; le po seklu svetišča jih sprejemaj (v ta sekel gre dvajset ger).

3:48b.NUM.003.048 In daj te denarje, s katerimi se odkupi onih presežno število, Aronu in sinovom njegovim.

3:49b.NUM.003.049 Vzame torej Mojzes odkupnino od tistih, ki so presegali število odrešenih po levitih;

3:50b.NUM.003.050 od prvencev sinov Izraelovih je vzel denar, tisoč tristo petinšestdeset seklov, po seklu svetišča;in Mojzes je dal odkupnino Aronu in sinovom njegovim, po ukazu GOSPODOVEM, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

3:51b.NUM.003.051 in Mojzes je dal odkupnino Aronu in sinovom njegovim, po ukazu GOSPODOVEM, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

4

4:1b.NUM.004.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

4:2b.NUM.004.002 Poizvedita število sinov Kahatovih med sinovi Levijevimi, po njih rodovinah, po hišah njih očetov,

4:3b.NUM.004.003 od tridesetletnih do petdesetletnih, vsakega, ki gre k vojski, da bi opravljal delo pri shodnem šatoru.

4:4b.NUM.004.004 To je služba sinov Kahatovih v shodnem šatoru, pri najsvetejšem:

4:5b.NUM.004.005 Kadar se vzdigne tabor, naj stopi Aron in sinovi njegovi v svetišče ter snamejo ločilno zagrinjalo in vanje zavijejo skrinjo pričevanja

4:6b.NUM.004.006 in jo še ogrnejo z odejo iz jazbečevih kož, vrhu nje pa razprostro prt, ves iz višnjeve tkanine, in naj ob njo vtaknejo drogova njena.

4:7b.NUM.004.007 In čez mizo kruhov obličja naj razprostro višnjev prt ter denejo nanjo sklede, torila, konvice in vrčke za pitno daritev, in neprenehljiv kruh naj ostane na njej;

4:8b.NUM.004.008 in čez to vse naj razgrnejo karmezinast prt ter ga pokrijejo z odejo iz jazbečevih kož, in njena drogova naj vtaknejo vanjo.

4:9b.NUM.004.009 In vzamejo naj višnjev prt ter zagrnejo svečnik za razsvetljavo in svetilnice njegove in utrinjala in lončke za utrinke in vse posode za olje, s katerimi se mu služi;

4:10b.NUM.004.010 in naj ga denejo in vse posode njegove v odejo iz jazbečevih kož ter ga postavijo na nosila.

4:11b.NUM.004.011 In čez zlati oltar naj razprostro višnjev prt in ga zavijejo v odejo iz jazbečevih kož ter vanj vtaknejo droga njegova.

4:12b.NUM.004.012 Nato naj vzamejo vse službene priprave, s katerimi opravljajo službo v svetišču, in naj jih denejo v višnjev prt ter jih zavijejo v odejo iz jazbečevih kož in jih polože na nosila.

4:13b.NUM.004.013 Potem naj oltar očistijo pepela ter razprostro čezenj zagorelordeč prt

4:14b.NUM.004.014 in denejo nanj vse priprave njegove, s katerimi se opravlja služba ob njem, ponve za žerjavico, vilice, lopate, čaše, vse posode oltarjeve; in naj razgrnejo čezenj odejo iz jazbečevih kož ter vanj vtaknejo droga njegova.

4:15b.NUM.004.015 Ko pa to dovrše Aron in sinovi njegovi ter zavijejo svetišče in vse priprave svetišča, ko bo skoraj začel potovati tabor, naj pristopijo sinovi Kahatovi, da poneso svetišče, ali naj se ga ne dotaknejo, da ne umro. To je kar, bodo nosili sinovi Kahatovi od shodnega šatora.

4:16b.NUM.004.016 Eleazar pa, sin Arona duhovnika, imej nadzorstvo nad oljem za svetilo in blagodišečim kadilom in neprestano jedilno daritvijo in mazilnim oljem, nadzorstvo nad vsem prebivališčem in vsem, kar je v njem, nad svetiščem in njega pripravami.

4:17b.NUM.004.017 In GOSPOD je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

4:18b.NUM.004.018 Pazite, da se ne iztrebi pokolenje rodovin Kahatovih izmed levitov;

4:19b.NUM.004.019 ampak to jim storite, da živé in ne umrjejo, kadar pristopajo k najsvetejšemu: Aron in sinovi njegovi naj gredo v svetišče ter odkažejo vsakemu, kar bo delal in kar bo nosil.

4:20b.NUM.004.020 Oni sami pa naj ne hodijo noter gledat svetih reči niti za trenotek, da ne umrjejo.

4:21b.NUM.004.021 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

4:22b.NUM.004.022 Poizvedi število tudi sinov Gersonovih po hišah njih očetov, po njih rodovinah,

4:23b.NUM.004.023 od tridesetletnih do petdesetletnih jih seštej, vsakega, ki gre po vojaško služit, da opravlja delo pri shodnem šatoru.

4:24b.NUM.004.024 To je služba Gersonovih rodovin, ko strežejo in nosijo bremena:

4:25b.NUM.004.025 Nosijo naj preproge prebivališča in shodni šator, namreč njegovo odejo in odejo iz jazbečevih kož, ki je vrhu nje, in zaveso ob vhodu v shodni šator

4:26b.NUM.004.026 in zastore okoli dvorišča in zaveso pri vratih na dvorišče, ki obdaja šator in oltar kroginkrog, in njih vrvi in vse priprave za njih službo; in karkoli je treba delati pri tem, naj opravijo.

4:27b.NUM.004.027 Po ukazu Arona in sinov njegovih naj se vrši vsa služba sinov Gersonovih v vsem, kar bodo nosili in kar bodo delali; in poverite jim v stražo, kar jim je nositi.

4:28b.NUM.004.028 To je služba rodovin Gersonovcev pri shodnem šatoru; in njih straža bodi pod nadzorstvom Itamarja, sina Arona duhovnika.

4:29b.NUM.004.029 Sinove Merarijeve pa seštej po njih rodovinah, po hišah njih očetov,

4:30b.NUM.004.030 od tridesetletnih do petdesetletnih jih seštej, vsakega, ki gre k vojski, da bi opravljal delo pri shodnem šatoru.

4:31b.NUM.004.031 In to jim je poverjeno, da stražijo in nosijo v vsej službi svoji pri shodnem šatoru: deske od prebivališča in njih zapahe in stebre in podstave

4:32b.NUM.004.032 in stebre, ki so okoli dvorišča, in njih podstavke in kolčke in vrvi, z vsem njih orodjem in z vsem, kar je treba streči pri njih; in po imenu jim odštejte orodje, ki naj ga stražijo in nosijo.

4:33b.NUM.004.033 To je služba rodovin sinov Merarijevih, kolikor so dolžni služiti pri shodnem šatoru pod nadzorstvom Itamarja, sina Arona duhovnika.

4:34b.NUM.004.034 In Mojzes in Aron in prvaki občine so sešteli Kahatove sinove po njih rodovinah in po njih očetovskih hišah,

4:35b.NUM.004.035 od tridesetletnih do petdesetletnih, vsakega, ki gre k vojski, za delo pri shodnem šatoru;

4:36b.NUM.004.036 in seštetih je bilo, po njih rodovinah, dva tisoč sedemsto in petdeset.

4:37b.NUM.004.037 Ti so, ki so bili šteti iz rodovin Kahatovih, vsi, ki so služili pri shodnem šatoru, katere sta seštela Mojzes in Aron, kakor je bil zapovedal GOSPOD po Mojzesu.

4:38b.NUM.004.038 In preštetih iz sinov Gersonovih, po njih rodovinah in po hišah njih očetov,

4:39b.NUM.004.039 od tridesetletnih do petdesetletnih, vsi, ki so šli k vojski, za delo pri shodnem šatoru,

4:40b.NUM.004.040 tistih katere so sešteli po njih rodovinah, po hišah njih očetov, je bilo dva tisoč in šeststo in trideset.

4:41b.NUM.004.041 Ti so bili šteti iz rodovin Gersonovcev, vsi, ki so služili pri shodnem šatoru, katere sta seštela Mojzes in Aron, kakor je bil zapovedal GOSPOD.

4:42b.NUM.004.042 In seštetih iz rodovin sinov Merarijevih, po njih rodovinah, po hišah njih očetov,

4:43b.NUM.004.043 od tridesetletnih do petdesetletnih, vsak, ki je šel k vojski, za delo pri shodnem šatoru,

4:44b.NUM.004.044 tistih, katere so sešteli po njih rodovinah, je bilo tri tisoč in dvesto.

4:45b.NUM.004.045 Ti so bili sešteti iz rodovin Merarijevih, katere sta seštela Mojzes in Aron, kakor je bil zapovedal GOSPOD po Mojzesu.

4:46b.NUM.004.046 Vseh seštetih iz levitov, katere so sešteli Mojzes in Aron in prvaki Izraelovi, po njih rodovinah in po hišah njih očetov,

4:47b.NUM.004.047 od tridesetletnih do petdesetletnih, vsi, ki so prišli opravljat delo službe in nosit bremena pri shodnem šatoru,

4:48b.NUM.004.048 tistih, katere so sešteli, je bilo osem tisoč in petsto in osemdeset.Po ukazu GOSPODOVEM jih je postavil Mojzes, vsakterega k službi njegovi in k bremenu njegovemu, in vsak je bil postavljen, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

4:49b.NUM.004.049 Po ukazu GOSPODOVEM jih je postavil Mojzes, vsakterega k službi njegovi in k bremenu njegovemu, in vsak je bil postavljen, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

5

5:1b.NUM.005.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

5:2b.NUM.005.002 Zapovej sinovom Izraelovim, naj odpravijo iz tabora vsakega gobavca in vsakega, ki ima tok in kdorkoli se je onečistil pri mrliču;

5:3b.NUM.005.003 bodisi mož ali žena, odpravite jih, ven za taborišče jih pošljite, da ne bi oskrunjali taborov svojih, sredi katerih prebivam jaz.

5:4b.NUM.005.004 In sinovi Izraelovi so storili tako in jih odpravili ven za taborišče; kakor je bil govoril GOSPOD Mojzesu, tako so storili sinovi Izraelovi.

5:5b.NUM.005.005 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

5:6b.NUM.005.006 Véli sinovom Izraelovim: Ako mož ali žena stori katerikoli grehov, ki ž njimi ljudje zagreše nezvestobo proti GOSPODU, in duša ta je kriva:

5:7b.NUM.005.007 tedaj naj pripozna greh, ki ga je storila, in naj da povračilo za krivdo svojo v celem znesku in pridene še peti del k temu, in naj da onemu, zoper katerega se je pregrešila.

5:8b.NUM.005.008 Če pa ni po dotičniku sorodnika, ki bi se mu dalo povračilo za krivdo, naj se da povračilo za krivdo GOSPODU in naj pripade duhovniku, razen ovna sprave, s katerim se izvrši poravnava za krivca.

5:9b.NUM.005.009 Tudi vsak dar povzdignjenja od vseh svetih reči sinov Izraelovih, ki ga prineso duhovniku, bode njegov.

5:10b.NUM.005.010 In vsakega človeka posvečene reči pripadejo duhovniku; karkoli kdo da duhovniku, bodi njegovo.

5:11b.NUM.005.011 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

5:12b.NUM.005.012 Govóri sinom Izraelovim in jim reci: Čigar žena se razuzda in se mu izneveri,

5:13b.NUM.005.013 in drug mož se ž njo telesno združi, in bi bilo skrito očem njenega moža, ker se je na skrivnem oskrunila, ter bi ne bilo priče zoper njo in ne bi bila zasačena;

5:14b.NUM.005.014 in njega obide duh ljubosumnosti in bi sumnil o ženi svoji, in ona bi bila oskrunjena; ali pa ga obide duh ljubosumnosti in bi sumnil o ženi svoji, in ona bi ne bila oskrunjena:

5:15b.NUM.005.015 tedaj naj pripelje mož ženo svojo k duhovniku ter prinese zaradi nje dar, desetino efe ječmenove moke, toda naj ne vlije vanjo olja in tudi ne dene nanjo kadila; zakaj jedilna daritev ljubosumnosti je, jedilna daritev spomina, ki spominja krivice.

5:16b.NUM.005.016 In duhovnik jo privedi bliže in postavi pred GOSPODA;

5:17b.NUM.005.017 nato zajmi svete vode v prsteno posodo ter vzemi prahu, ki je na tleh prebivališča, in ga deni v vodo.

5:18b.NUM.005.018 Potem postavi ženo pred GOSPODA in ji razkrij glavo in ji daj v roke jedilno daritev spomina, ki je jedilna daritev ljubosumnosti; a v roki duhovnikovi bodi grenka voda, ki povzroča prokletstvo.

5:19b.NUM.005.019 Nato naj jo duhovnik zaroti in reče ženi: Ako nihče ni ležal s teboj in nisi zašla v nečistoto od moža svojega, bodi prosta te grenke vode, ki povzroča prokletstvo;

5:20b.NUM.005.020 ako pa si zašla od moža svojega in se oskrunila in se je kdo združil s teboj razen moža tvojega -

5:21b.NUM.005.021 tedaj naj zaroti duhovnik ženo s preklinjajočo prisego in ji reče: GOSPOD naj te postavi v prokletstvo in zarotitev med ljudstvom tvojim s tem, da ti zgnijo bedra in oteče trebuh!

5:22b.NUM.005.022 Izteče naj ta voda, ki povzroča prokletstvo, v telo tvoje in stori, da ti oteče trebuh in zgnijo bedra. In žena naj reče: Amen, amen!

5:23b.NUM.005.023 Nato napiši duhovnik te kletve na list in jih speri v tisto grenko vodo,

5:24b.NUM.005.024 in daj piti ženi grenko vodo, ki povzroča prokletstvo, da gre vanjo voda prokletstva in ji napravi grenkobo.

5:25b.NUM.005.025 In vzemi duhovnik jedilno daritev ljubosumnosti iz ženine roke, in majaj jedilno daritev pred GOSPODOM in jo prinesi k oltarju.

5:26b.NUM.005.026 Nato vzemi duhovnik prgišče jedilne daritve kot njen spomin in zažgi to na oltarju, in potem naj da ženi piti vode.

5:27b.NUM.005.027 In ko se napije vode, se zgodi, ako se je oskrunila in zagrešila nezvestobo proti možu svojemu, da ji ta voda prokletstva, ko pride vanjo, napravi grenkobo, in trebuh ji oteče in bedra ji segnijejo; žena pa bode v kletev med svojim ljudstvom.

5:28b.NUM.005.028 Ako pa se ni oskrunila in je čista, ji ne bo nič škodilo in prejme zarod.

5:29b.NUM.005.029 To je postava za ljubosumnost, ko se žena razuzda od svojega moža in se oskruni;

5:30b.NUM.005.030 ali pa če obide moža duh ljubosumnosti in sumni o ženi svoji: tedaj naj postavi ženo pred GOSPODA, in duhovnik naj ž njo ravna po vsej tej postavi.In mož bode prost krivice, tista žena pa naj nosi krivico svojo.

5:31b.NUM.005.031 In mož bode prost krivice, tista žena pa naj nosi krivico svojo.

6

6:1b.NUM.006.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

6:2b.NUM.006.002 Govori sinom Izraelovim in reci: Ko se mož ali žena odmeni s tem, da stori obljubo nazirca [T. j. odločenec ali posvečenec.], da se posveti GOSPODU,

6:3b.NUM.006.003 naj se zdržuje vina in močne pijače; ne pije naj kisa iz vina ali kisa iz močne pijače, tudi naj ne pije soka iz grozdja ter ne jé sirovih ali suhih grozdov.

6:4b.NUM.006.004 Dokler traja nazirstvo [Odločitev ali posvečenje.] njegovo, naj ne jé ničesar, kar je narejeno od vinske trte, od pečkov do tropin.

6:5b.NUM.006.005 Dokler traja obljuba nazirstva njegovega, naj ne pride britev na glavo njegovo; dokler se ne dopolnijo dnevi, za katere se je posvetil GOSPODU, je svet; pusti naj, da prosto rasto lasje na glavi njegovi.

6:6b.NUM.006.006 Vse dni, za katere se je posvetil GOSPODU, naj se ne približa mrliču.

6:7b.NUM.006.007 Pri očetu svojem in pri materi svoji, pri bratu svojem in sestri svoji naj se ne onečisti, kadar umrjejo; zakaj posvečenje Boga njegovega je na glavi njegovi.

6:8b.NUM.006.008 Vse dni svojega nazirstva je svet GOSPODU.

6:9b.NUM.006.009 Ako pa kdo zraven njega nenadoma naglo umrje in se mu s tem onečisti posvečena glava, naj si ostriže glavo v dan očiščevanja svojega, sedmi dan naj jo ostriže.

6:10b.NUM.006.010 In osmi dan naj prinese dve grlici ali dva golobiča k duhovniku, k vratom shodnega šatora.

6:11b.NUM.006.011 Duhovnik pa vzemi eno v daritev za greh in drugo vžgalno daritev in izvrši poravnavo zanj, da se je pregrešil ob mrliču; on pa naj posveti glavo svojo.

6:12b.NUM.006.012 In vnovič naj posveti GOSPODU dneve nazirstva svojega ter prinese enoletno jagnje v daritev za krivdo; ali poprejšnji dnevi so neveljavni, ker je bilo ognušeno nazirstvo njegovo.

6:13b.NUM.006.013 To je postava za nazirca: Ko se dopolnijo dnevi nazirstva njegovega, naj pride k vratom shodnega šatora;

6:14b.NUM.006.014 prinese pa naj GOSPODU darilo svoje: enoletno jagnje brez hibe v žgalno daritev, enoletno ovco brez hibe v daritev za greh in ovna brez madeža v mirno daritev,

6:15b.NUM.006.015 in koš opresnikov, kolačev iz bele moke, zamešene z oljem, in nekvašenih mlincev, pomazanih z oljem, ž njih jedilno in pitno daritvijo vred.

6:16b.NUM.006.016 Duhovnik pa naj jih prinese pred obličje GOSPODOVO ter daruje njegovo daritev za greh in žgalščino;

6:17b.NUM.006.017 ovna naj daruje GOSPODU kot mirovno daritev s košem nekvašenih kruhov vred; tudi naj daruje duhovnik jedilno in pitno daritev njegovo.

6:18b.NUM.006.018 In nazirec naj ostriže posvečeno glavo svojo ob vhodu v shodni šator; potem naj vzame lase posvečene glave svoje in jih dene na ogenj, ki je pod mirovno daritvijo.

6:19b.NUM.006.019 Duhovnik pa vzemi kuhano ovnovo pleče, opresen kolač iz koša in opresen mlinec ter položi to nazircu na roke, potem ko si je ostrigel glavo nazirstva svojega;

6:20b.NUM.006.020 in duhovnik majaj to kot daritev majanja pred GOSPODOM; sveto je duhovniku s prsmi majanja in s plečem povzdignjenja vred. In potem sme nazirec piti vino.

6:21b.NUM.006.021 To je postava za nazirca, ki stori obljubo, in to je daritev njegova GOSPODU zaradi posvečenja svojega, razen tega, kar sicer premore; po svoji obljubi, kakor je obljubil, naj stori po postavi posvečenja svojega.

6:22b.NUM.006.022 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

6:23b.NUM.006.023 Govóri Aronu in sinovom njegovim in véli: Takole blagoslavljajte sinove Izraelove, govoreč jim:

6:24b.NUM.006.024 GOSPOD te blagoslóvi in te varuj!

6:25b.NUM.006.025 GOSPOD razsvétli obličje svoje proti tebi in ti bodi milostiv!

6:26b.NUM.006.026 GOSPOD obrni obličje svoje milo k tebi in ti daj mir!Tako naj kličejo ime moje nad sinove Izraelove, in jaz jih hočem blagosloviti.

6:27b.NUM.006.027 Tako naj kličejo ime moje nad sinove Izraelove, in jaz jih hočem blagosloviti.

7

7:1b.NUM.007.001 In zgodi se v dan, ko je Mojzes končal urejevanje prebivališča, ko ga je pomazilil in posvetil z vsemi pripravami njegovimi, tudi oltar z vsemi njegovimi pripravami, ko jih je bil pomazilil in posvetil,

7:2b.NUM.007.002 da so darovali knezi Izraelovi, poglavarji hiš očetov svojih; ti so bili knezi rodov, postavljeni nad seštetimi.

7:3b.NUM.007.003 In pripeljali so darila svoja pred GOSPODA: šest pokritih voz in dvanajst volov; dva kneza sta dala en voz in enega vola sleherni izmed njih, in pripeljali so jih pred prebivališče.

7:4b.NUM.007.004 Tedaj ogovori GOSPOD Mojzesa, rekoč:

7:5b.NUM.007.005 Vzemi to od njih, da bodi v službo shodnega šatora, in daj levitom, vsakemu primerno službi njegovi.

7:6b.NUM.007.006 Vzame torej Mojzes vozove in vole ter jih da levitom.

7:7b.NUM.007.007 Dva voza in štiri vole izroči sinovom Gersonovim, primerno njih službi;

7:8b.NUM.007.008 štiri voze in osem volov pa izroči sinovom Merarijevim, primerno njih službi, pod nadzorstvom Itamarja, sina Arona duhovnika.

7:9b.NUM.007.009 Ali sinovom Kahatovim ne da od tega, zakaj služba svetišča jim je bila naložena: na ramah so ga nosili.

7:10b.NUM.007.010 In prinesli so knezi dar oltarjevega posvečenja v dan, ko je bil maziljen, in darovali so darilo svoje pred oltarjem.

7:11b.NUM.007.011 Tedaj reče GOSPOD Mojzesu: Naj prinese darilo svoje vsak knez v svoj dan za posvečenje oltarja.

7:12b.NUM.007.012 Prvi dan je prinesel darilo svoje Nahson, sin Aminadabov, iz Judovega rodu.

7:13b.NUM.007.013 In darilo njegovo je bilo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, zamešene z oljem, v jedilno daritev,

7:14b.NUM.007.014 torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:15b.NUM.007.015 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:16b.NUM.007.016 kozel v daritev za greh,

7:17b.NUM.007.017 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Nahsona sina Aminadabovega.

7:18b.NUM.007.018 Drugi dan je daroval Netanel, sin Zuarjev, knez Isaharjev.

7:19b.NUM.007.019 In prinesel je v darilo svoje srebrno skledo, stointrideset seklov težko, srebrno kupo iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, zamešene z oljem, v jedilno daritev,

7:20b.NUM.007.020 torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:21b.NUM.007.021 mladega voliča, ovna, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:22b.NUM.007.022 kozla v daritev za greh,

7:23b.NUM.007.023 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Netanela, sina Zuarjevega.

7:24b.NUM.007.024 Tretji dan Eliab, sin Helonov, knez sinov Zebulonovih.

7:25b.NUM.007.025 Darilo njegovo je bilo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem omešene, v jedilno daritev,

7:26b.NUM.007.026 torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:27b.NUM.007.027 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:28b.NUM.007.028 kozel v daritev za greh,

7:29b.NUM.007.029 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Eliaba, sina Helonovega.

7:30b.NUM.007.030 Četrti dan knez sinov Rubenovih, Elizur, sin Šedeurjev.

7:31b.NUM.007.031 Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem omešene, v jedilno daritev,

7:32b.NUM.007.032 torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:33b.NUM.007.033 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno žrtev,

7:34b.NUM.007.034 kozel v daritev za greh,

7:35b.NUM.007.035 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Elizurja, sina Šedeurjevega.

7:36b.NUM.007.036 Peti dan knez sinov Simeonovih, Šelumiel, sin Zurišadajev.

7:37b.NUM.007.037 Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem zamešene, v jedilno daritev,

7:38b.NUM.007.038 torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:39b.NUM.007.039 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:40b.NUM.007.040 kozel v daritev za greh,

7:41b.NUM.007.041 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Šelumielovo, sina Zurišadajevega.

7:42b.NUM.007.042 Šesti dan knez sinov Gadovih, Eliasaf, sin Deguelov.

7:43b.NUM.007.043 Njegovo darilo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem omešene, v jedilno daritev,

7:44b.NUM.007.044 torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:45b.NUM.007.045 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:46b.NUM.007.046 kozel v daritev za greh,

7:47b.NUM.007.047 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Eliasafa, sina Deguelovega.

7:48b.NUM.007.048 Sedmi dan knez sinov Efraimovih, Elišama, sin Amihudov.

7:49b.NUM.007.049 Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem zamešene, v jedilno daritev,

7:50b.NUM.007.050 torilce iz desetih seklov zlata, polno kadila,

7:51b.NUM.007.051 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalno daritev,

7:52b.NUM.007.052 kozel v daritev za greh,

7:53b.NUM.007.053 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Elišama, sina Amihudovega.

7:54b.NUM.007.054 Osmi dan knez sinov Manasejevih, Gamaliel, sin Pedazurjev.

7:55b.NUM.007.055 Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, z oljem omešene, v jedilno daritev,

7:56b.NUM.007.056 torilce iz zlata, deset seklov težko, polno kadila,

7:57b.NUM.007.057 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:58b.NUM.007.058 kozel v daritev za greh,

7:59b.NUM.007.059 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Gamaliela, sina Pedazurjevega.

7:60b.NUM.007.060 Deveti dan knez sinov Benjaminovih, Abidan, sin Gideonijev.

7:61b.NUM.007.061 Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, umešene z oljem, v jedilno daritev,

7:62b.NUM.007.062 torilce zlato, deset seklov težko, polno kadila,

7:63b.NUM.007.063 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:64b.NUM.007.064 kozel v daritev za greh,

7:65b.NUM.007.065 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Abidana, sina Gideonijevega.

7:66b.NUM.007.066 Deseti dan knez sinov Danovih, Ahiezer, sin Amišadajev.

7:67b.NUM.007.067 Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, omešene z oljem, v jedilno daritev,

7:68b.NUM.007.068 torilce zlato, deset seklov težko, polno kadila,

7:69b.NUM.007.069 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:70b.NUM.007.070 kozel v daritev za greh,

7:71b.NUM.007.071 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Ahiezerja, sina Amišadajevega.

7:72b.NUM.007.072 Enajsti dan knez sinov Aserjevih, Pagiel, sin Okranov.

7:73b.NUM.007.073 Darilo njegovo: skleda srebrna, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, omešene z oljem, v jedilno daritev,

7:74b.NUM.007.074 zlato torilce, deset seklov težko, polno kadila,

7:75b.NUM.007.075 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:76b.NUM.007.076 kozel v daritev za greh,

7:77b.NUM.007.077 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Pagiela, sina Okranovega.

7:78b.NUM.007.078 Dvanajsti dan knez sinov Neftalijevih, Ahira, sin Enanov.

7:79b.NUM.007.079 Darilo njegovo: srebrna skleda, stointrideset seklov težka, srebrna kupa iz sedemdesetih seklov, po seklu svetišča, obe polni bele moke, umešene z oljem, v jedilno daritev,

7:80b.NUM.007.080 zlato torilce, deset seklov težko, polno kadila,

7:81b.NUM.007.081 mlad volič, oven, enoletno jagnje v žgalščino,

7:82b.NUM.007.082 kozel v daritev za greh,

7:83b.NUM.007.083 in v mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet enoletnih jagnjet. To je bilo darilo Ahira, sina Enanovega.

7:84b.NUM.007.084 To je bil dar ob posvečenju oltarja v dan, ko je bil maziljen, od knezov Izraelovih: dvanajst srebrnih skled, dvanajst srebrnih kup, dvanajst zlatih torilc;

7:85b.NUM.007.085 vsaka skleda iz stointridesetih seklov srebra, vsaka kupa iz sedemdesetih seklov: vse srebro teh posod dva tisoč štiristo seklov, po seklu svetišča.

7:86b.NUM.007.086 Tistih dvanajst zlatih torilc, polnih kadila, je vsako imelo deset seklov, po seklu svetišča: vsega zlata teh torilc je bilo stoindvajset seklov.

7:87b.NUM.007.087 Vse govedi v žgalno daritev je bilo dvanajst volov, dvanajst ovnov, enoletnih jagnjet dvanajst in k njim pristojna jedilna daritev; in dvanajst kozlov v daritev za greh.

7:88b.NUM.007.088 V mirovno daritev je bilo govedi štiriindvajset volov, šestdeset ovnov, kozlov šestdeset in enoletnih jagnjet šestdeset. To je bilo posvečenje oltarja, potem ko je bil maziljen.In kadar je Mojzes šel v shodni šator, da bi govoril ž Njim, tedaj je slišal Glas, govoreč k njemu iznad pokrova skrinje pričevanja, iz sredi dveh kerubov; in On je govoril k njemu.

7:89b.NUM.007.089 In kadar je Mojzes šel v shodni šator, da bi govoril ž Njim, tedaj je slišal Glas, govoreč k njemu iznad pokrova skrinje pričevanja, iz sredi dveh kerubov; in On je govoril k njemu.

8

8:1b.NUM.008.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

8:2b.NUM.008.002 Govóri Aronu in mu reci: Ko prižgeš svetilnice, naj svetijo sedmere svetilnice proti ospredju svečnika.

8:3b.NUM.008.003 In Aron je storil tako: prižgal je svetilnice njegove, da bi svetile proti ospredju svečnika, kakor je bil GOSPOD ukazal Mojzesu.

8:4b.NUM.008.004 In takšno je bilo svečnikovo delo: tolkljano delo iz zlata je bilo, deblo njegovo in cvetice njegove so bile tolkljane; po vzorcu, ki ga je bil GOSPOD pokazal Mojzesu, ga je naredil.

8:5b.NUM.008.005 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

8:6b.NUM.008.006 Vzemi levite izmed sinov Izraelovih ter jih očisti.

8:7b.NUM.008.007 In takole stóri ž njimi pri njih očiščevanju: Poškropi jih z očiščevalno vodo, oni pa naj si obrijejo vse telo z britvijo in opero oblačila svoja, da bodo čisti.

8:8b.NUM.008.008 Nato naj vzamejo mladega voliča in jedilno daritev, ki gre k njemu, belo moko, umešeno z oljem, in drugega voliča mladega vzemi v daritev za greh.

8:9b.NUM.008.009 In véli levitom, naj pristopijo pred shodni šator, in skliči vso občino sinov Izraelovih.

8:10b.NUM.008.010 Nato postavi levite pred GOSPODA; sinovi Izraelovi pa naj polože roke svoje na levite.

8:11b.NUM.008.011 In Aron naj daruje levite pred GOSPODOM kot daritev majanja od sinov Izraelovih, da opravljajo službo GOSPODOVO.

8:12b.NUM.008.012 In leviti naj polože roke svoje voličema na glavo, in eden naj se daruje v daritev za greh, drugi pa v žgalščino GOSPODU, da se stori poravnava za levite.

8:13b.NUM.008.013 In postavi levite pred Arona in sinove njegove ter jih daruj kot daritev majanja GOSPODU.

8:14b.NUM.008.014 Tako odločiš levite izmed sinov Izraelovih, da bodo moji leviti.

8:15b.NUM.008.015 Potem naj nastopijo leviti, da strežejo shodnemu šatoru, ko si jih očistil in daroval kot daritev majanja.

8:16b.NUM.008.016 Zakaj dani so, meni so dani izmed sinov Izraelovih; namesto vsega, kar prodira maternico, namesto vsega prvorojenega sinov Izraelovih sem si jih vzel.

8:17b.NUM.008.017 Zakaj moji so vsi prvenci sinov Izraelovih, med ljudmi in med živino: v dan, ko sem udaril vse prvorojeno v deželi Egiptovski, sem si jih posvetil zase.

8:18b.NUM.008.018 Levite pa sem si vzel namesto vseh prvorojencev sinov Izraelovih;

8:19b.NUM.008.019 in dal sem levite v dar Aronu in sinovom njegovim izmed sinov Izraelovih, da opravljajo službo sinov Izraelovih pri shodnem šatoru ter služijo v spravo za sinove Izraelove, da ne zadene sinov Izraelovih kaznilen udarec, kadar se sinovi Izraelovi bližajo svetišču.

8:20b.NUM.008.020 In tako so storili Mojzes in Aron in sinovi Izraelovi z leviti: prav kakor je GOSPOD Mojzesu zapovedal za levite, tako so storili sinovi Izraelovi.

8:21b.NUM.008.021 In leviti so se očistili greha ter oprali oblačila svoja, in Aron jih je daroval kot daritev majanja pred GOSPODOM ter storil poravnavo zanje v njih očiščenje.

8:22b.NUM.008.022 Potem so šli leviti opravljat službo svojo v shodnem šatoru pred Aronom in pred sinovi njegovimi. Kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu zastran levitov, tako so jim storili.

8:23b.NUM.008.023 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

8:24b.NUM.008.024 To je, kar velja levitom: Od petindvajsetega leta in više naj prihajajo po vojaško služit v službi pri shodnem šatoru.

8:25b.NUM.008.025 A po petdesetem letu naj stopijo iz vojaške službe svoje in ne služijo več;samo pomaga naj vsak bratom svojim pri shodnem šatoru, da so marljivi na stražah, ali službe naj se ne loti. Tako narédi z leviti pri njih službovanju.

8:26b.NUM.008.026 samo pomaga naj vsak bratom svojim pri shodnem šatoru, da so marljivi na stražah, ali službe naj se ne loti. Tako narédi z leviti pri njih službovanju.

9

9:1b.NUM.009.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu v puščavi Sinajski prvi mesec drugega leta, ko so bili šli iz dežele Egiptovske in rekel:

9:2b.NUM.009.002 Gotovo naj sinovi Izraelovi praznujejo pasho v njej določenem času!

9:3b.NUM.009.003 Štirinajsti dan tega meseca, proti večeru, jo obhajajte v njej določenem času; po vseh njenih postavah in naredbah jo praznujte.

9:4b.NUM.009.004 Tedaj ogovori Mojzes sinove Izraelove, da naj pripravijo velikonočno jagnje.

9:5b.NUM.009.005 In obhajali so pasho v prvem mesecu štirinajsti dan proti večeru v puščavi Sinajski; kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu, tako so vse storili sinovi Izraelovi.

9:6b.NUM.009.006 Bilo je pa nekaj mož, ki so se onečistili z mrličem in niso mogli praznovati pashe tisti dan. Ti stopijo tisti dan pred Mojzesa in Arona

9:7b.NUM.009.007 ter ga ogovore: Mi smo nečisti zaradi mrliča; zakaj bi bili prikrajšani, da ne smemo prinesti darila GOSPODOVEGA v določenem času med sinovi Izraelovimi?

9:8b.NUM.009.008 In Mojzes jim reče: Počakajte, hočem slišati, kaj vam GOSPOD zapove.

9:9b.NUM.009.009 In GOSPOD je govoril Mojzesu takole:

9:10b.NUM.009.010 Govori sinovom Izraelovim in reci: Če se kdo onečisti pri mrtvem ali pa bo na daljnem potu, bodisi iz vas ali prihodnjih rodov vaših, vendar naj napravi velikonočno jagnje GOSPODU:

9:11b.NUM.009.011 drugega meseca štirinajsti dan proti večeru naj ga taki obhajajo, z opresnim kruhom in grenkimi zelišči naj ga jedo;

9:12b.NUM.009.012 nič naj ga ne puste do jutra, tudi nobene kosti v njem naj ne zlomijo; natančno po postavi pashe naj se ravnajo.

9:13b.NUM.009.013 Kdor pa je čist in ni na potovanju, a opusti praznovati pasho, tega duša bodi iztrebljena izmed ljudstva njegovega; kajti darila GOSPODOVEGA ni prinesel v določenem času, greh svoj naj nosi ta mož.

9:14b.NUM.009.014 Ako pa biva med vami tujec in hoče praznovati pasho GOSPODU, naj se ravna po postavi pashe in njenih naredbah. Ista vam veljaj postava za tujca in za rojaka.

9:15b.NUM.009.015 V dan pa, ko je bilo postavljeno prebivališče, je pokril oblak prebivališče, šator pričevanja; in od večera do jutra je bila nad prebivališčem kakor podoba ognja.

9:16b.NUM.009.016 Tako je bilo vsekdar: oblak ga je pokrival in po noči podoba ognja.

9:17b.NUM.009.017 In kadar se je vzdignil oblak iznad Šatora, precej so se odpravili sinovi Izraelovi, in na mestu, kjer je počival oblak, ondi so se utaborili sinovi Izraelovi.

9:18b.NUM.009.018 Na povelje GOSPODOVO so odpotovali sinovi Izraelovi in na povelje njegovo so se utaborili; dokler je počival oblak nad prebivališčem, so taborili.

9:19b.NUM.009.019 In ko je bil oblak na prebivališču veliko dni, so stregli sinovi Izraelovi na straži GOSPODOVI, in niso odhajali.

9:20b.NUM.009.020 In če je ostal oblak nad prebivališčem le malo dni: na povelje GOSPODOVO so ostali v šatorih in na povelje GOSPODOVO so šli na pot.

9:21b.NUM.009.021 In če je bil oblak le od večera do jutra: ko se je vzdignil oblak zjutraj, so se odpravili; ali če je bil dan in noč: kadar se je vzdignil, so se tudi odpravili.

9:22b.NUM.009.022 Ako pa je dva dni ali mesec dni ali več časa oblak počival nad prebivališčem, so ostali sinovi Izraelovi v šatorih in niso potovali; a brž, ko se je vzdignil, so se odpravili.Na povelje GOSPODOVO so razpenjali šatore in na povelje GOSPODOVO so potovali; stregli so na straži GOSPODOVI, kakor je zapovedal GOSPOD po Mojzesu.

9:23b.NUM.009.023 Na povelje GOSPODOVO so razpenjali šatore in na povelje GOSPODOVO so potovali; stregli so na straži GOSPODOVI, kakor je zapovedal GOSPOD po Mojzesu.

10

10:1b.NUM.010.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

10:2b.NUM.010.002 Naredi si dve srebrni trobenti, s tolkljanim delom ju naredi, in uporabljaj ju v sklicevanje občine in kadar se kliče vojska na odhod.

10:3b.NUM.010.003 Kadar se zatrobi na obe, naj se zbere občina vsa k tebi pred vhodom shodnega šatora.

10:4b.NUM.010.004 Kadar pa se zatrobi na eno, naj se zbero k tebi knezi, glave tisočev Izraelovih.

10:5b.NUM.010.005 Kadar pa bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so v šatorih proti jutru.

10:6b.NUM.010.006 Ko pa v drugič bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so ušatorjene proti poldnevu. Kadar odhajajo naj trobijo bučno.

10:7b.NUM.010.007 Ko se pa sklicuje zbor, tudi trobite, a ne bučno.

10:8b.NUM.010.008 In sinovi Aronovi, duhovniki, naj trobijo na trobenti, in ti naj vam bodeta v večno postavo za prihodnje rodove vaše.

10:9b.NUM.010.009 In kadar pojdete v deželi svoji na vojsko zoper zatiralca, ki vam bode sovražen, trobite bučno s trobentama, in pridete v spomin pred GOSPODOM, Bogom svojim, in rešeni boste sovražnikov svojih.

10:10b.NUM.010.010 In v dan veselja svojega, ob določenih praznikih in ob mlajih svojih trobite na trobenti pri svojih žgalnih in mirovnih daritvah, in bodeta vam v spomin pred Bogom vašim. Jaz sem GOSPOD, Bog vaš.

10:11b.NUM.010.011 In zgodilo se je v drugem letu, drugi mesec, dvajsetega dne tega meseca, da se je vzdignil oblak iznad prebivališča pričevanja,

10:12b.NUM.010.012 in sinovi Izraelovi so se odpravili po svojih krdelih iz puščave Sinajske, in oblak se je ustavil v puščavi Paranski.

10:13b.NUM.010.013 Tedaj so prvič šli na pot po ukazu GOSPODOVEM, danem Mojzesu.

10:14b.NUM.010.014 In najprej je odrinil prapor tabora sinov Judovih s trumami svojimi: nad vojsko njegovo je bil Nahson, sin Aminadabov,

10:15b.NUM.010.015 in nad vojsko rodú sinov Isaharjevih je bil Netanel, sin Zuarjev,

10:16b.NUM.010.016 in nad vojsko rodú sinov Zebulonovih Eliab, sin Helonov.

10:17b.NUM.010.017 Medtem so razdeli prebivališče, in sinovi Gersonovi in Merarijevi so odrinili, noseč prebivališče.

10:18b.NUM.010.018 Nato je odrinil prapor tabora Rubenovega s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elizur, sin Šedeurjev,

10:19b.NUM.010.019 in nad vojsko rodú sinov Simeonovih Šelumiel, sin Zurišadajev,

10:20b.NUM.010.020 in nad vojsko rodú sinov Gadovih Eliasaf, sin Deguelov.

10:21b.NUM.010.021 Potem so odrinili Kahatovci, noseč svetišče. Oni pa so postavljali prebivališče, dokler so ti prišli.

10:22b.NUM.010.022 Za njimi je odrinil prapor tabora sinov Efraimovih s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elišama, sin Amihudov,

10:23b.NUM.010.023 in nad vojsko rodu sinov Manasejevih Gamaliel, sin Pedazurjev,

10:24b.NUM.010.024 in nad vojsko rodú sinov Benjaminovih Abidan, sin Gideonijev.

10:25b.NUM.010.025 Naposled je odrinil s krdeli svojimi prapor tabora sinov Danovih, zadnji voj vseh taborov: in nad vojsko njegovo je bil Ahiezer, sin Amišadajev,

10:26b.NUM.010.026 in nad vojsko rodú sinov Aserjevih Pagiel, sin Okranov,

10:27b.NUM.010.027 in nad vojsko rodú sinov Neftalijevih Ahira, sin Enanov.

10:28b.NUM.010.028 To je način odhodov sinov Izraelovih s svojimi vojskami, in tako so potovali.

10:29b.NUM.010.029 In Mojzes reče Hobabu, sinu Reguela Madianskega, tasta Mojzesovega: Popotujemo v kraj, o katerem je rekel GOSPOD: Vam ga hočem dati. Pojdi z nami, in dobro ti bomo storili, kajti dobro je GOSPOD obljubil Izraelu.

10:30b.NUM.010.030 On pa mu odgovori: Ne pojdem z vami, ampak odidem v deželo svojo in k sorodstvu svojemu.

10:31b.NUM.010.031 In reče: Ne zapústi nas, prosim; zakaj ti veš, kje naj taborimo v puščavi, in nam bodeš vodnik.

10:32b.NUM.010.032 Ako pojdeš z nami, gotovo izkažemo, karkoli nam GOSPOD stori dobrega, isto tudi tebi.

10:33b.NUM.010.033 In potovali so tri dni hoda od gore GOSPODOVE, in skrinja zaveze GOSPODOVE je šla pred njimi tri dni pota, da jim najde počivališče.

10:34b.NUM.010.034 Oblak GOSPODOV pa je bil po dnevi nad njimi, ko so šli iz tabora.

10:35b.NUM.010.035 In bilo je, kadar je skrinja šla na pot, da je dejal Mojzes: Vstani, o GOSPOD, in naj se razkropé sovražniki tvoji, in tisti, ki te sovražijo, naj bežé pred obličjem tvojim.Kadar pa je počivala, je dejal: Vrni se, o GOSPOD, k miriadam tisočev Izraelovih.

10:36b.NUM.010.036 Kadar pa je počivala, je dejal: Vrni se, o GOSPOD, k miriadam tisočev Izraelovih.

11

11:1b.NUM.011.001 In ko je ljudstvo tožilo, govoreč hudo na ušesa GOSPODU, in je GOSPOD slišal, se razsrdi, in vname se ogenj GOSPODOV med njimi ter požre najzadnji del tabora.

11:2b.NUM.011.002 In ljudstvo vpije k Mojzesu, in Mojzes moli h GOSPODU, in ogenj ugasne.

11:3b.NUM.011.003 In imenovali so ta kraj Tabera [T. j. požar.], ker se je razvnel ogenj GOSPODOV med njimi.

11:4b.NUM.011.004 Mešana druhal pa, ki je bila med njimi, se je vdala poželjivosti, pa tudi sinovi Izraelovi so vnovič jokali in govorili: Kdo nam da najesti se mesa?

11:5b.NUM.011.005 Spominjamo se na ribe, ki smo jih jedli v Egiptu brezplačno, in kumare in dinje in luk in čebulo in česen.

11:6b.NUM.011.006 Sedaj pa je duša naša suha; ničesar nimamo tu, samo tisto mano vidijo naše oči. -

11:7b.NUM.011.007 Mana pa je bila kakor koriandrovo seme in barva njena kakor bdelijeva.

11:8b.NUM.011.008 Ljudstvo jo je hodilo pobirat in jo mlelo v mlinčkih ali trlo v možnarjih in kuhalo v loncih in pripravljalo iz nje kolače, in njen okus je bil kakor na olju pečenih kolačev.

11:9b.NUM.011.009 in ko je po noči padala rosa na šatorišče, je padala mana ž njo vred. -

11:10b.NUM.011.010 Tedaj čuje Mojzes, da ljudstvo joče po rodovinah svojih, vsakteri pri šatora svojega vratih; in razvname se srd GOSPODOV silno, in tudi Mojzesu se vidi prehudo.

11:11b.NUM.011.011 In reče Mojzes GOSPODU: Zakaj tako hudo ravnaš s hlapcem svojim? In zakaj nisem našel usmiljenja v tvojih očeh, da mi nakladaš težo vsega tega ljudstva?

11:12b.NUM.011.012 Sem li mar jaz spočel vse to ljudstvo ali ga rodil, da mi praviš: Nosi jih v naročju svojem, kakor nosi pestunja dojenčka, v deželo, ki si jo s prisego obljubil njih očetom?

11:13b.NUM.011.013 Odkod naj vzamem mesa, da ga dam vsemu temu ljudstvu? Kajti jokajo pred mano ter govore: Daj nam mesa, da jemo!

11:14b.NUM.011.014 Ne morem sam nositi vsega tega ljudstva, ker mi je pretežko.

11:15b.NUM.011.015 Ako pa hočeš tako z menoj ravnati, rajši me, prosim, usmrti, če sem našel usmiljenje v tvojih očeh, da ne gledam nesreče svoje! Tedaj veli GOSPOD Mojzesu:

11:16b.NUM.011.016 Zberi mi sedemdeset mož iz starejšin Izraelovih, o katerih veš, da so starejšine ljudstva in oblastniki njegovi, in privedi jih k shodnemu šatoru, in naj stojé tam pri tebi.

11:17b.NUM.011.017 Jaz pa stopim doli in bom ondi govoril s teboj, in vzamem od duha, ki je nad teboj, ter ga dam nadnje, da nosijo s teboj težo ljudstva, da ne bi tebe samega težilo.

11:18b.NUM.011.018 Ljudstvu pa véli: Posvetite se za jutri, in jedli boste meso; zakaj jokali ste na ušesa GOSPODU in govorili: Kdo nam da jesti mesa? Res se nam je v Egiptu dobro godilo. Zato vam da GOSPOD mesa, da boste jedli;

11:19b.NUM.011.019 ne eden dan ga boste jedli, ne dva, ne pet, ne deset, ne dvajset dni,

11:20b.NUM.011.020 marveč cel mesec dni, dokler vam ne poleze iz nosa in se vam zgnusi, zato ker ste zaničevali GOSPODA, ki je sredi vas, in jokali pred njim, govoreč: Zakaj smo šli iz Egipta?

11:21b.NUM.011.021 In Mojzes reče: Šeststo tisoč mož pešcev je tega ljudstva, med katerim jaz bivam, in ti praviš: Dam jim mesa, da ga uživajo mesec dni!

11:22b.NUM.011.022 Pokolje li se toliko ovac in goved, da jim bode zadosti? Ali se jim bodo semkaj zbrale vse ribe morja, da jim bode zadosti?

11:23b.NUM.011.023 GOSPOD pa reče Mojzesu: Je li mar roka GOSPODOVA prekratka? Zdaj pa boš videl, ali se ti zgodi po moji besedi ali ne.

11:24b.NUM.011.024 Mojzes torej gre ven ter sporoči ljudstvu besede GOSPODOVE, in zbere sedemdeset mož iz starejšin ljudstva in jih postavi okoli Šatora.

11:25b.NUM.011.025 In GOSPOD stopi doli v oblaku ter govori ž njim in vzame od duha, ki je bil nad njim, in ga da nad sedemdesetere starejšine. In zgodi se, ko počije duh nad njimi, da so prorokovali, pozneje pa nič več.

11:26b.NUM.011.026 A v taboru sta ostala še dva moža, enemu ime Eldad in drugemu ime Medad, in duh je počil nad njima; bila sta namreč tudi med zapisanimi, a nista šla ven k Šatoru; in prorokovala sta v taborišču.

11:27b.NUM.011.027 Pa priteče deček in sporoči Mojzesu, rekoč: Eldad in Medad prorokujeta v taborišču!

11:28b.NUM.011.028 Tedaj izpregovori Jozue, sin Nunov, strežnik Mojzesov od mladosti svoje, in reče: Gospod moj Mojzes, brani jima!

11:29b.NUM.011.029 Mojzes pa mu reče: Kaj si tako vnet zame? O da bi vse ljudstvo GOSPODOVO bili proroki, da bi GOSPOD dal duha svojega nadnje!

11:30b.NUM.011.030 In Mojzes krene proti taboru, on in starejšine Izraelovi.

11:31b.NUM.011.031 Tedaj pride veter od GOSPODA in prinese prepelice od morja sem in jih spusti, da leté nad taboriščem, dan hoda po tej strani in dan hoda po oni strani okrog taborišča, dva komolca visoko nad zemljo.

11:32b.NUM.011.032 In ljudstvo vstane in nabirajo prepelice ves ta dan in vso noč in ves drugi dan. In kdor je najmanj nabral, je imel deset homerov; in razobešajo jih povsod okoli šatorišča.

11:33b.NUM.011.033 Še je bilo meso med njih zobmi, še ni bilo požrto, ko se vname srd GOSPODOV zoper ljudstvo, in GOSPOD udari ljudstvo s silno veliko šibo.

11:34b.NUM.011.034 In imenovali so ime tega kraja Grobovi poželjivosti, ker so ondi pokopali ljudstvo, ki se je vdalo poželjivosti.Od Grobov poželjivosti je ljudstvo popotovalo v Hazerot, in ostali so v Hazerotu.

11:35b.NUM.011.035 Od Grobov poželjivosti je ljudstvo popotovalo v Hazerot, in ostali so v Hazerotu.

12

12:1b.NUM.012.001 In Mirjama in Aron sta govorila zoper Mojzesa zaradi kušitske žene, ki si jo je vzel; kajti oženil se je s kušitsko ženo.

12:2b.NUM.012.002 In govorila sta: Ali je res GOSPOD govoril samo z Mojzesom? Ne govori li tudi z nami? In GOSPOD je slišal.

12:3b.NUM.012.003 Bil pa je ta mož, Mojzes, zelo krotek, bolj kot vsi ljudje, ki so bili na zemlji.

12:4b.NUM.012.004 In zdajci veli GOSPOD Mojzesu, Aronu in Mirjami: Pridite vi trije ven k shodnemu šatoru. In pridejo ti trije.

12:5b.NUM.012.005 In GOSPOD pride doli v oblakovem stebru in stopi k šatorovim vratom in pokliče Arona in Mirjamo. In pristopita oba.

12:6b.NUM.012.006 In veli: Poslušajta besede moje: Če je kdo med vami prorok, njemu se dam jaz, GOSPOD, na znanje v prikazni, v sanjah bom govoril ž njim.

12:7b.NUM.012.007 Ali nikar tako hlapec moj, Mojzes; on je vsej hiši moji zvest.

12:8b.NUM.012.008 Od ust do ust govorim ž njim, očitno in ne s temnimi besedami, in vidi podobo GOSPODOVO. Zakaj se torej nista bala govoriti zoper služabnika mojega, zoper Mojzesa?

12:9b.NUM.012.009 In vname se srd GOSPODOV zoper njiju, ter odide.

12:10b.NUM.012.010 In oblak se umakne iznad šatora. In glej, Mirjama je gobava, bela kakor sneg. In Aron se obrne k Mirjami, in glej, gobava je.

12:11b.NUM.012.011 In Aron reče Mojzesu: Ah, gospod moj, prosim, ne nakladaj nama greha, ker sva nespametno ravnala in se pregrešila.

12:12b.NUM.012.012 Da ne bodi ona, prosim, kako mrtvo dete, čigar meso je napol trhlo, ko pride iz telesa matere svoje.

12:13b.NUM.012.013 Tedaj zavpije Mojzes h GOSPODU, rekoč: O Bog mogočni, prosim, ozdravi jo!

12:14b.NUM.012.014 In GOSPOD reče Mojzesu: Ako bi ji bil njen oče pljunil v obraz, ali bi se ne morala sramovati sedem dni? Bodi torej zaprta zunaj taborišča sedem dni, in potem naj bo zopet sprejeta.

12:15b.NUM.012.015 In zaprli so Mirjamo zunaj taborišča sedem dni. Ljudstvo pa ni šlo naprej, dokler ni bila Mirjama zopet sprejeta.Potem se je odpravilo ljudstvo iz Hazerota, in utaborili so se v puščavi Paranski.

12:16b.NUM.012.016 Potem se je odpravilo ljudstvo iz Hazerota, in utaborili so se v puščavi Paranski.

13

13:1b.NUM.013.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

13:2b.NUM.013.002 Odpošlji može, da naj ogledajo deželo Kanaansko, ki jo dam sinovom Izraelovim; iz vsakega rodu njih očetov pošljite po enega moža, in sleherni bodi prvak med njimi.

13:3b.NUM.013.003 Nato jih je poslal Mojzes iz puščave Paranske po ukazu GOSPODOVEM, samo take može, ki so bili glave Izraelovim sinovom.

13:4b.NUM.013.004 In ta so njih imena: za rod Rubenov Šamua, sin Zakurjev;

13:5b.NUM.013.005 za rod Simeonov Šafat, sin Horijev;

13:6b.NUM.013.006 za rod Judov Kaleb, sin Jefunov;

13:7b.NUM.013.007 za rod Isaharjev Igal, sin Jožefov;

13:8b.NUM.013.008 za rod Efraimov Hozea, sin Nunov;

13:9b.NUM.013.009 za rod Benjaminov Palti, sin Rafujev;

13:10b.NUM.013.010 za rod Zebulonov Gadiel, sin Sodijev;

13:11b.NUM.013.011 za rod Jožefov od rodu Manasejevega Gadi, sin Susijev;

13:12b.NUM.013.012 za rod Danov Amiel, sin Gemalijev;

13:13b.NUM.013.013 za rod Aserjev Setur, sin Mihaelov;

13:14b.NUM.013.014 za rod Neftalijev Nahbi, sin Vofsijev;

13:15b.NUM.013.015 za rod Gadov Guel, sin Makijev.

13:16b.NUM.013.016 To so imena mož, ki jih je Mojzes poslal ogledovat deželo; Hozea pa, sina Nunovega, je imenoval Mojzes Jozueta.

13:17b.NUM.013.017 In ko jih je Mojzes pošiljal ogledovat deželo Kanaansko, jim reče: Pojdite tod skozi Južno stran in stopite na gore,

13:18b.NUM.013.018 in oglejte si deželo, kakova je, ter ljudstvo, ki prebiva v njej, je li krepko ali slabotno, ga je li malo ali mnogo,

13:19b.NUM.013.019 in kakšna je dežela, ki prebivajo v njej, je li dobra ali slaba, in kakšna so mesta, ki bivajo v njih, ali v šatorih ali v trdnjavah;

13:20b.NUM.013.020 in kakšna zemlja, je li mastna ali puhličasta, ima li drevja ali ne. Hrabri bodite in prinesite sadu tiste dežele. Bil je pa čas zgodnjega grozdja.

13:21b.NUM.013.021 Šli so torej gori in ogledali deželo od puščave Zinske tja do Rehoba, kjer se gre v Hamat.

13:22b.NUM.013.022 Nato so šli skozi Južno stran in prispeli v Hebron, in tu so bili Ahiman, Sesaj in Talmaj, otroci Enakovi. Hebron pa je bil sezidan sedem let poprej nego Zoan v Egiptu.

13:23b.NUM.013.023 In prišli so do potoka Eškola in tu odrezali mladiko z enim grozdom, in nesli so ga na drogu po dva moža; nesli so tudi margaranovih jabolk in smokev.

13:24b.NUM.013.024 Ta kraj se je imenoval potok Eškol [T. j. Grozdovec.] zaradi grozda, ki so ga ondi odrezali sinovi Izraelovi.

13:25b.NUM.013.025 In ko so ogledali deželo, se vrnejo po štiridesetih dnevih,

13:26b.NUM.013.026 in gredo ter pridejo k Mojzesu in Aronu in k vsej občini Izraelovi v puščavo Paransko, v Kades; in prineso njima in vsej občini poročilo ter jim pokažejo sad dežele.

13:27b.NUM.013.027 In pripovedujejo mu, govoreč: Prišli smo v deželo, kamor si nas poslal, in zares teče v njej mleko in med, in to je njen sad.

13:28b.NUM.013.028 Toda močno ljudstvo je, ki prebiva v njej, in mesta so trdna in prevelika, in vrhutega smo tam videli otroke Enakove.

13:29b.NUM.013.029 Amalek prebiva v pokrajini na jugu, Hetejci pa in Jebusejci in Amorejci prebivajo v gorah, a Kanaanci prebivajo ob morju in poleg Jordana.

13:30b.NUM.013.030 A Kaleb je tolažil ljudstvo pred Mojzesom in rekel: Dajte, da gremo gori in jo posedemo, zakaj prav lahko jo obvladamo.

13:31b.NUM.013.031 Ali možje, ki so bili šli gori ž njim, reko: Nikakor ne moremo iti gori proti tistemu ljudstvu, kajti močnejši so od nas.

13:32b.NUM.013.032 In spravili so v slab glas deželo, ki so jo ogledali, med sinovi Izraelovimi, govoreč: Dežela, skozi katero smo šli, da si jo ogledamo, je dežela, ki požira prebivalce svoje, in kar smo videli ljudstva v njej, vsi so možje visoke postave.Videli smo tam tudi velikane, sinove Enakove, ki so iz velikanov, in zdelo se nam je, da smo kakor kobilice, in taki smo tudi bili v njih hočeh.

13:33b.NUM.013.033 Videli smo tam tudi velikane, sinove Enakove, ki so iz velikanov, in zdelo se nam je, da smo kakor kobilice, in taki smo tudi bili v njih hočeh.

14

14:1b.NUM.014.001 Tedaj zažene vsa občina krik in vpije, in ljustvo prejoka celo noč.

14:2b.NUM.014.002 In vsi sinovi Izraelovi mrmrajo zoper Mojzesa in Arona, in vsa občina jima govori: O da bi bili umrli v deželi Egiptovski ali da bi poginili v tej puščavi!

14:3b.NUM.014.003 In zakaj nas vodi GOSPOD v to deželo, da pademo pod mečem? Žene naše in otročiči naši pridejo v plen: ni li nam bolje vrniti se v Egipt?

14:4b.NUM.014.004 In drug govori drugemu: Postavimo si poglavarja in pojdimo nazaj v Egipt?

14:5b.NUM.014.005 Tedaj padeta Mojzes in Aron z obličjem na zemljo pred vsem zborom občine sinov Izraelovih.

14:6b.NUM.014.006 Jozue pa, sin Nunov, in Kaleb, sin Jefunov, ki sta tudi bila med ogledniki dežele, raztrgata oblačila svoja

14:7b.NUM.014.007 in rečeta vsej množici Izraelovih sinov: Dežela, ki smo jo prehodili, da si jo ogledamo, je jako dobra.

14:8b.NUM.014.008 Če bomo po volji GOSPODU, nas pripelje v tisto deželo ter nam jo dá, deželo, ki v njej teče mleko in med.

14:9b.NUM.014.009 Samo ne upirajte se GOSPODU, tudi se ne bojte ljudstva tiste dežele, kajti pojemo jih kakor kruh. Njih zaslomba se je od njih umeknila, a z nami je GOSPOD, ne bojte se jih.

14:10b.NUM.014.010 Tedaj se zgovarja vsa množica, da ju posujejo s kamenjem. Ali slava GOSPODOVA se prikaže ob shodnem šatoru vsem sinovom Izraelovim.

14:11b.NUM.014.011 In GOSPOD reče Mojzesu: Doklej me bo zaničevalo to ljudstvo? in doklej ne bodo verovali v me po vseh tistih znamenjih, ki sem jih storil med njimi?

14:12b.NUM.014.012 Udariti jih hočem s kugo in zatreti, tebe pa storim v narod večji in močnejši, kakor je ta.

14:13b.NUM.014.013 A Mojzes reče GOSPODU: Ali Egipčani bodo to slišali, zakaj odpeljal si ljudstvo to v moči svoji izmed njih.

14:14b.NUM.014.014 In povedali bodo to prebivalcem te dežele, ki so čuli, da si ti, GOSPOD, sredi tegale ljudstva, da se ti, GOSPOD, daješ videti iz obličja v obličje in da oblak tvoj stoji nad njimi in ti greš pred njimi v oblakovem stebru po dnevi in v ognjenem stebru po noči.

14:15b.NUM.014.015 Ako torej usmrtiš to ljudstvo kakor enega moža, bodo govorili poganski narodi, ki so čuli tak glas o tebi, takole:

14:16b.NUM.014.016 Ker GOSPODU ni bilo moči privesti tega ljudstva v deželo, ki jim jo s prisego obljubil, jih je pomoril v puščavi.

14:17b.NUM.014.017 Naj se torej, prosim, velika izkaže moč GOSPODOVA, kakor si govoril, rekoč:

14:18b.NUM.014.018 GOSPOD je počasen za jezo in obilen v milosti, on odpušča krivico in prestopek, a krivca nikakor ne šteje za nedolžnega, temuč obiskuje očetov krivico na otrocih, v tretjem in četrtem pokolenju.

14:19b.NUM.014.019 Odpústi, prosim, krivico tega ljudstva po veliki milosti svoji in kakor si prizanašal temu ljudstvu od Egipta do semkaj.

14:20b.NUM.014.020 In GOSPOD reče: Odpustil sem, kakor si dejal.

14:21b.NUM.014.021 Ali zares, kakor živim in kakor bo slave GOSPODOVE napolnjena vsa zemlja:

14:22b.NUM.014.022 ker so me vsi tisti možje, ki so videli slavo mojo in znamenja moja, katera sem storil v Egiptu in v puščavi, sedaj že desetkrat izkušali in glasu mojega niso poslušali,

14:23b.NUM.014.023 nikakor ne bodo videli dežele, za katero sem prisegel njih očetom; vsi, ki so me zaničevali, je ne bodo videli.

14:24b.NUM.014.024 Ampak služabnika svojega Kaleba, ker je bil v njem drug duh in je zvesto hodil za menoj, njega hočem privesti v deželo, v katero je bil šel, in seme njegovo jo bo imelo v lasti.

14:25b.NUM.014.025 Amalekovci pa in Kanaanci prebivajo v oni dolini; jutri se obrnite in pojdite v puščavo po potu k Rdečemu morju.

14:26b.NUM.014.026 In GOSPOD ogovori Mojzesa in Arona, rekoč:

14:27b.NUM.014.027 Kako dolgo naj prenašam to hudo množico, ki mrmra zoper mene? Slišal sem mrmranje sinov Izraelovih, koliko so godrnjali zoper mene.

14:28b.NUM.014.028 Véli jim: Kakor res živim, pravi GOSPOD: kakor ste govorili na ušesa moja, prav tako vam hočem storiti!

14:29b.NUM.014.029 V tej puščavi bodo popadala trupla vaša; in kar vas je seštetih po vsem številu vašem, od dvajsetletnih in više, ki ste mrmrali zoper mene,

14:30b.NUM.014.030 nikoli ne pridete v deželo, za katero sem povzdignil roko in prisegel, da vam dam prebivati v njej, razen Kaleba, sina Jefunovega, in Jozueta, sina Nunovega.

14:31b.NUM.014.031 Vaše otročiče pa, o katerih ste dejali, da pridejo v plen, nje popeljem tja, in uživali bodo deželo, ki ste jo vi zavrgli.

14:32b.NUM.014.032 A vaša trupla bodo popadala v tej puščavi.

14:33b.NUM.014.033 In otroci vaši bodo pastirjevali po puščavi štirideset let in nosili kazen nečistosti vaše, dokler ne bo vaših trupel konec v puščavi.

14:34b.NUM.014.034 Po številu štiridesetih dni, v katerih ste ogledovali deželo, za vsak dan eno leto, morate nositi krivice svoje štirideset let, in spoznate, kaj je to, ko se jaz odvrnem.

14:35b.NUM.014.035 Jaz GOSPOD sem govoril; gotovo storim to vsej tej hudobni množici, ki se je zbrala zoper mene. V tej puščavi naj vzamejo konec in tu pomrjejo.

14:36b.NUM.014.036 In možje, ki jih je bil Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so, ko so se bili vrnili, napeljali vso občino, da godrnja zoper njega, s tem, da so dali slab glas o deželi,

14:37b.NUM.014.037 ti možje, pravim, ki so v slab glas pripravili deželo, so umrli od šibe pred GOSPODOM.

14:38b.NUM.014.038 A Jozue, sin Nunov, in Kaleb, sin Jefunov, sta ostala živa izmed onih mož, ki so bili šli ogledovat deželo.

14:39b.NUM.014.039 In Mojzes je govoril te besede vsem sinovom Izraelovim, in ljudstvo je silno žalovalo.

14:40b.NUM.014.040 In vstanejo navsezgodaj ter odrinejo na vrh gorovja in reko: Glej, tu smo in hočemo iti v kraj, ki ga je GOSPOD obljubil; zakaj grešili smo.

14:41b.NUM.014.041 Mojzes pa reče: Zakaj tako prestopate besedo GOSPODOVO? Ne boste v tem imeli sreče.

14:42b.NUM.014.042 Ne hodite tja gori, zakaj GOSPOD ni sredi vas; da vas ne pobijejo sovražniki vaši.

14:43b.NUM.014.043 Kajti Amalekovci in Kanaanci so tu pred vami, in padli boste pod mečem; ker ste se odvrnili, ne hoteč iti za GOSPODOM, ne bode GOSPOD z vami.

14:44b.NUM.014.044 Oni pa so vendar v svoji prevzetnosti šli vrh gorovja; ali GOSPODOVA skrinja zaveze in Mojzes se nista genila iz taborišča.Tedaj pridejo Amalekovci in Kanaanci, ki so prebivali na onem gorovju, in jih porazijo ter razkrope prav do Horme.

14:45b.NUM.014.045 Tedaj pridejo Amalekovci in Kanaanci, ki so prebivali na onem gorovju, in jih porazijo ter razkrope prav do Horme.

15

15:1b.NUM.015.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

15:2b.NUM.015.002 Govóri sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo domovanja svojega, ki vam jo dam,

15:3b.NUM.015.003 in se namenite prinesti GOSPODU ognjeno daritev, bodisi žgalščino ali klalščino, v izpolnjenje posebne obljube, ali v prostovoljen dar, ali v daritev ob praznikih vaših, da pripravite prijeten duh GOSPODU od govedi ali drobnice:

15:4b.NUM.015.004 kdor hoče darovati darilo svoje GOSPODU, naj prinese kot jedilno daritev desetinko bele moke, omešene s četrtino hina olja,

15:5b.NUM.015.005 in vina v pitno daritev prinesi četrtino hina pri žgalščini ali klalščini, za vsako jagnje.

15:6b.NUM.015.006 Ali za ovna prinesi kot jedilno daritev dve desetinki bele moke, omešene s tretjino hina olja;

15:7b.NUM.015.007 in kot pitno daritev prinesi tretjino hina vina, v prijeten duh GOSPODU.

15:8b.NUM.015.008 Ako pa hočeš darovati vola v žgalščino ali klalščino kot posebno obljubo ali kot mirovno daritev GOSPODU,

15:9b.NUM.015.009 naj se z volom vred daruje jedilna daritev, tri desetinke bele moke, omešene s polovico hina olja,

15:10b.NUM.015.010 kot pitno daritev pa prinesi polovico hina vina; to bodi ognjena daritev GOSPODU v prijeten duh.

15:11b.NUM.015.011 Tako naj se stori pri vsakem volu, vsakem ovnu, vsaki ovci ali kozi.

15:12b.NUM.015.012 Kolikorkoli jih boste darovali, pri slehernem storite takisto po njih številu.

15:13b.NUM.015.013 Vsak deželjan naj to izvršuje prav tako, ko prinaša ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU.

15:14b.NUM.015.014 In če biva tujec pri vas ali kdorkoli bi bil med vami v prihodnjih rodovih vaših in hoče prinesti ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU, prav tako naj opravi, kakor vi opravljate.

15:15b.NUM.015.015 O zbor, ena postava veljaj za vas in za tujca, gostujočega pri vas, večna postava vam od roda do roda: kakor vi, bodi tujec pred GOSPODOM.

15:16b.NUM.015.016 En zakon in ena pravica veljajta vam in tujcu, ki gostuje pri vas.

15:17b.NUM.015.017 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

15:18b.NUM.015.018 Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo, v katero vas vodim,

15:19b.NUM.015.019 in boste uživali kruh dežele, poklonite dar povzdignjenja GOSPODU:

15:20b.NUM.015.020 od prvine testa svojega dajte kolač kot dar povzdignjenja; darujte ga, kakor darujete dar povzdignjenja od gumna svojega.

15:21b.NUM.015.021 Od prvine testa svojega prinašajte dar povzdignjenja GOSPODU od roda do roda.

15:22b.NUM.015.022 In ako se nehotoma pregrešite in ne izpolnite katere teh zaspovedi, ki jih je GOSPOD govoril Mojzesu,

15:23b.NUM.015.023 vseh reči, ki vam jih je GOSPOD zapovedal po Mojzesu, od dne, ko je ukazal GOSPOD, in poslej po vseh prihodnjih rodovih vaših:

15:24b.NUM.015.024 ako se torej kaj zgodi po pomoti, brez vednosti občine, naj daruje vsa občina mladega voliča kot žgalno daritev v prijeten duh GOSPODU z jedilno in pitno daritvijo, ki pristoji, kakor je določeno, in kozla v daritev za greh.

15:25b.NUM.015.025 In duhovnik naj stori poravnavo za vso sinov Izraelovih občino, in bo jim odpuščeno; zakaj pomota je bila, in oni so prinesli darilo svoje, ognjeno daritev GOSPODU in daritev za greh pred obličje GOSPODOVO, za pomoto svojo.

15:26b.NUM.015.026 In vsej občini sinov Izraelovih bode odpuščeno, tudi tujcu, ki biva med njimi, ker je to bil vsega ljudstva pregrešek po pomoti.

15:27b.NUM.015.027 Ako se pa poedinec pregreši po pomoti, naj daruje enoletno kozo v daritev za greh.

15:28b.NUM.015.028 In duhovnik naj stori poravnavo za dušo, ki se je pomotila, nehotoma storivši greh pred GOSPODOM, da jo spravi, in bo ji odpuščeno.

15:29b.NUM.015.029 En zakon veljaj za tiste, ki store kaj po pomoti, za rojaka med sinovi Izraelovimi in za tujca, ki biva med njimi.

15:30b.NUM.015.030 Toda če kdo kaj stori nalašč, bodisi domačin ali tujec, zasmehuje grdo GOSPODA; tak bodi iztrebljen izmed ljudstva svojega.

15:31b.NUM.015.031 Zakaj besedo GOSPODOVO je zaničeval in prelomil zapoved njegovo; tak mora biti iztrebljen, krivica njegova ostani na njem.

15:32b.NUM.015.032 In ko so bili sinovi Izraelovi v puščavi, zaloté moža, ki je nabiral drva sobotni dan.

15:33b.NUM.015.033 In tisti, ki so ga zasačili, ko je nabiral drva, ga privedejo k Mojzesu in Aronu in k vsej občini.

15:34b.NUM.015.034 In ga denejo v zapor, ker ni bilo natanko določeno, kaj naj se stori ž njim.

15:35b.NUM.015.035 Tedaj veli GOSPOD Mojzesu: Umreti mora ta mož; s kamenjem naj ga posuje vsa občina zunaj taborišča.

15:36b.NUM.015.036 Odpelje ga torej vsa občina ven iz tabora ter ga posuje s kamenjem, da je umrl, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

15:37b.NUM.015.037 In govoril je GOSPOD Mojzesu, rekoč:

15:38b.NUM.015.038 Govóri sinovom Izraelovim in jim véli, naj si delajo šopke na voglih svojih plaščev po vseh rodovih svojih ter naj privežejo šopek k vsakemu voglu z višnjevo vrvico.

15:39b.NUM.015.039 In imejte te šopke za to, da se, videč jih spominjate vseh zapovedi GOSPODOVIH ter jih izpolnjujete in da se ne vdajate srcu svojemu in očem svojim, ki vas vlečejo v nezvestobo,

15:40b.NUM.015.040 ampak da se spominjate vseh zapovedi mojih ter jih izpolnjujete in sveti bodete Bogu svojemu.Jaz sem GOSPOD, Bog vaš, ki sem vas odpeljal iz dežele Egiptovske, da bi vam bil Bog; jaz sem GOSPOD, Bog vaš.

15:41b.NUM.015.041 Jaz sem GOSPOD, Bog vaš, ki sem vas odpeljal iz dežele Egiptovske, da bi vam bil Bog; jaz sem GOSPOD, Bog vaš.

16

16:1b.NUM.016.001 Korah pa, sin Izharja, sinu Kahata, sinu Levijevega, se poprime upora in Datan in Abiram, sinova Eliabova, in On, sin Peletov, sinovi Rubenovi;

16:2b.NUM.016.002 in se vzdignejo proti Mojzesu z dvestoinpetdesetimi možmi izmed sinov Izraelovih, ki so bili prvaki v občini, pooblaščenci zbora, možje imenitni.

16:3b.NUM.016.003 In zbero se zoper Mojzesa in Arona in ju ogovore: Dosti vama naj bo! Zakaj vsa občina, vsi so svetniki, in GOSPOD je sredi njih. Zakaj se vidva povzdigujeta nad zbor GOSPODOV?

16:4b.NUM.016.004 In ko Mojzes to sliši, pade na obraz svoj.

16:5b.NUM.016.005 In izpregovori Korahu in vsej družbi njegovi, rekoč: Jutri pokaže GOSPOD, kdo je njegov in kdo je svet in se Mu sme bližati; njemu, kogar si izvoli, veli, naj se Mu bliža.

16:6b.NUM.016.006 Storite to: Vzemite si kadilnice, Korah in vsa družba njegova,

16:7b.NUM.016.007 in vložite vanje ognja ter denite nanj kadila jutri pred GOSPODOM; in mož, ki si ga izvoli GOSPOD, ta bodi svetnik. Dosti naj vam bode, sinovi Levijevi.

16:8b.NUM.016.008 In Mojzes reče Korahu: Čujte, pravim, sinovi Levijevi!

16:9b.NUM.016.009 Ali vam je premalo, da je prav vas Bog Izraelov odločil iz občine Izraelove, veleč, da bodite blizu njega, da bi opravljali službo pri prebivališču GOSPODOVEM ter stopali pred občino, da jim strežete?

16:10b.NUM.016.010 Premalo li je da je k sebi dovolil pristop tebi in vsem bratom tvojim s teboj? Iščete li še tudi duhovništva?

16:11b.NUM.016.011 Zares, prav zoper GOSPODA ste se zbrali, ti in vsa družba tvoja. Kaj neki je Aron, da zoper njega mrmrate?

16:12b.NUM.016.012 In Mojzes pošlje klicat Datana in Abirama, sinova Eliabova; a odvrneta: Midva ne greva tja gori.

16:13b.NUM.016.013 Je li premalo, da si nas peljal iz dežele, v kateri teče mleko in med, da nas pomoriš v puščavi? Hočeš li se vzdigniti celo še za vladarja nad nami?

16:14b.NUM.016.014 Saj nas nisi pripeljal v deželo, v kateri teče mleko in med, in nisi nam dal njiv in vinogradov v posest! Hočeš li še oči izdreti tem ljudem? Midva ne greva tja gori.

16:15b.NUM.016.015 Tedaj se silno razsrdi Mojzes in reče GOSPODU: Ne ozri se na njih jedilno daritev. Niti osliča nisem vzel od njih in nikoli nikomur izmed njih nisem storil kaj žalega.

16:16b.NUM.016.016 Nato veli Mojzes Korahu: Ti in vsa družba tvoja stopite jutri pred GOSPODA, ti, oni in Aron,

16:17b.NUM.016.017 in vsakteri vzemi kadilnico svojo in deni vanjo kadila, in prinesite pred GOSPODA vsak svojo kadilnico, torej dvestoinpetdeset kadilnic, tudi ti in Aron, vsak svojo kadilnico.

16:18b.NUM.016.018 Vzame torej vsak svojo kadilnico ter položi vanjo ognja in dene nanj kadila, in postavijo se pri vhodu shodnega šatora z Mojzesom in Aronom.

16:19b.NUM.016.019 In Korah zbere zoper njiju vso občino pred vhod shodnega šatora. A slava GOSPODOVA se prikaže vsej množici.

16:20b.NUM.016.020 Tedaj ogovori GOSPOD Mojzesa in Arona, rekoč:

16:21b.NUM.016.021 Ločita se iz te občine, da jih namah pokončam!

16:22b.NUM.016.022 Ona pa padeta na obličje svoje ter vzklikneta: O Bog mogočni, Bog duhov vsega mesa! Ta eden greši, in hočeš se li jeziti nad občino vso?

16:23b.NUM.016.023 Nato veli GOSPOD Mojzesu:

16:24b.NUM.016.024 Govori občini in reci: Umeknite se iz okoliša šatora Korahovega, Datanovega in Abiramovega.

16:25b.NUM.016.025 In Mojzes vstane in gre k Datanu in Abiramu, in starejšine Izraelovi ga spremljajo.

16:26b.NUM.016.026 In ogovori občino, rekoč: Odstopite, prosim, od šatorov teh brezbožnih ljudi in ne doteknite se nobene njih reči, da ne poginete v vseh njih grehih.

16:27b.NUM.016.027 In umaknejo se od bivališč Koraha, Datana in Abirama na vseh straneh; Datan in Abiram pa prideta ven ter se postavita ob vhodu šatorov svojih s svojima ženama in s sinovi in otročiči svojimi.

16:28b.NUM.016.028 In Mojzes reče: Po tem spoznate, da me je GOSPOD poslal, da naj izvršim vsa ta dela, in da niso prišla iz mojega srca:

16:29b.NUM.016.029 Ako umrjo ti z navadno smrtjo vseh ljudi in bodo kaznovani, kakor se kaznujejo vsi ljudje, tedaj me ni poslal GOSPOD.

16:30b.NUM.016.030 Ako pa ustvari GOSPOD novo stvar, da odpre zemlja svoje žrelo ter jih požre z vsem, kar imajo, da se živi pogreznejo v kraj mrtvih: tedaj spoznajte, da so ti možje zaničevali GOSPODA.

16:31b.NUM.016.031 In zgodi se, brž ko je izgovoril vse te besede, da razpoknejo tla pod njimi,

16:32b.NUM.016.032 in zemlja odpre svoje žrelo ter jih požre ž njih družinami in vsemi pristaši Korahovimi in z vsem, kar so imeli.

16:33b.NUM.016.033 Tako se pogreznejo z vsem, kar so imeli, živi v kraj mrtvih [Hebr. šeol.], in zemlja se zapre nad njimi, in poginili so izmed občine.

16:34b.NUM.016.034 In vsi Izraelci, ki so bili okoli njih, zbeže ob njih vpitju; zakaj dejali so: Da nas ne požre zemlja!

16:35b.NUM.016.035 Pa tudi ogenj šine od GOSPODA in požre tistih dvesto in petdeset mož, ki so darovali kadilo.

16:36b.NUM.016.036 Tedaj ogovori GOSPOD Mojzesa, rekoč:

16:37b.NUM.016.037 Véli Eleazarju, sinu Arona duhovnika, naj pobere kadilnice na pogorišču, ogenj pa raztresi tja daleč; kajti posvečene so,

16:38b.NUM.016.038 namreč kadilnice onih grešnikov, ki so grešili zoper duše svoje, in razkuj jih na široke ploče v prevleko oltarja; ker so v njih darovali pred GOSPODOM, zato so svete, in naj bodo v znamenje sinovom Izraelovim.

16:39b.NUM.016.039 Vzame torej Eleazar, duhovnik, bronaste kadilnice, v katerih so darovali tisti, ki jih je požrl ogenj, in jih razkuje v prevleko oltarja:

16:40b.NUM.016.040 za spomin sinovom Izraelovim, da naj ne pristopa zažigat kadila pred GOSPODOM noben nepoklicanec, ki ni iz rodu Aronovega, ker bi se mu zgodilo kakor Korahu in družbi njegovi - kakor mu je bil naročil GOSPOD po Mojzesu.

16:41b.NUM.016.041 A drugi dan je mrmrala vsa občina sinov Izraelovih zoper Mojzesa in Arona, govoreč: Vidva sta usmrtila ljudstvo GOSPODOVO.

16:42b.NUM.016.042 In zgodi se, ko se je vsa množica zbirala zoper Mojzesa in Arona, da se ozro proti shodnemu šatoru, in glej, oblak ga pokrije in slava GOSPODOVA se prikaže.

16:43b.NUM.016.043 V tem prideta Mojzes in Aron k pročelju shodnega šatora.

16:44b.NUM.016.044 In GOSPOD ogovori Mojzesa, rekoč:

16:45b.NUM.016.045 Umeknita se izmed te občine, da jih namah pokončam. Tedaj padeta na obličje svoje;

16:46b.NUM.016.046 In Mojzes veli Aronu: Vzemi kadilnico svojo in položi vanjo ognja z oltarja in deni nanj kadila in hitro nesi med občino ter stóri spravo zanje, zakaj jeza je že prišla od GOSPODA, šiba že razsaja.

16:47b.NUM.016.047 Aron jo vzame, kakor je Mojzes rekel, in teče med zbor, in glej, šiba je že pokončavala med ljudstvom, in dene vanjo kadila ter stori spravo.

16:48b.NUM.016.048 In stal je med mrtvimi in živimi, in šiba je bila ustavljena.

16:49b.NUM.016.049 Tistih pa, ki so umrli v tem pomoru, je bilo štirinajst tisoč in sedemsto, razen onih, ki so umrli zaradi Koraha.In Aron se vrne k Mojzesu k vratom shodnega šatora, in šiba je bila ustavljena.

16:50b.NUM.016.050 In Aron se vrne k Mojzesu k vratom shodnega šatora, in šiba je bila ustavljena.

17

17:1b.NUM.017.001 GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

17:2b.NUM.017.002 Govori sinovom Izraelovim in vzemi od njih palice, eno za vsako očetovsko hišo, od vseh njih knezov po hišah njih očetov, torej dvanajst palic, in vsakega ime zapiši na palico njegovo.

17:3b.NUM.017.003 Ime Aronovo pa zapiši na palico Levijevo; zakaj ena palica bode za vsakega, ki je glava v očetovski hiši.

17:4b.NUM.017.004 In položi jih v shodni šator pred pričevanje, kjer se shajam z vami.

17:5b.NUM.017.005 In zgodi se, da njemu, kogar si izvolim, razcvete palica; tako utolažim in zvalim od sebe mrmranje sinov Izraelovih, s katerim mrmrajo zoper vaju.

17:6b.NUM.017.006 In Mojzes govori to sinovom Izraelovim, in vsi njih knezi mu izroče palice, za vsakega kneza eno, po njih očetovskih hišah, dvanajst palic, tudi Aronova palica je bila med njimi.

17:7b.NUM.017.007 Mojzes pa položi te palice pred GOSPODA v šator pričevanja.

17:8b.NUM.017.008 In drugi dan pride Mojzes v šator pričevanja, in glej: palica Aronova za hišo Levijevo je bila v cvetu: pognala je brstje in cvetje in rodila zrele mandlje.

17:9b.NUM.017.009 In prinese Mojzes vse palice izpred GOSPODA vsem sinovom Izraelovim, in so jih videli in vsak je prejel palico svojo.

17:10b.NUM.017.010 GOSPOD pa reče Mojzesu: Palico Aronovo nesi nazaj pred pričevanje, da se ohrani v znamenje za te uporne otroke; da napraviš konec njih mrmranju pred menoj, da ne umrjejo.

17:11b.NUM.017.011 Mojzes stori tako; kakor mu je GOSPOD zapovedal, tako stori.

17:12b.NUM.017.012 In sinovi Izraelovi ogovore Mojzesa, rekoč: Glej, mrjemo in ginemo, da, mi vsi poginemo!Kdorkoli se približa, kdor pristopi k prebivališču GOSPODOVEMU, umrje. Je li torej nam vsem poginiti?

17:13b.NUM.017.013 Kdorkoli se približa, kdor pristopi k prebivališču GOSPODOVEMU, umrje. Je li torej nam vsem poginiti?

18

18:1b.NUM.018.001 In GOSPOD reče Aronu: Ti in sinovi tvoji in očeta tvojega hiša s teboj boste nosili pregrehe zoper svetišče; ti pa in sinovi tvoji boste nosili pregrehe duhovstva svojega.

18:2b.NUM.018.002 Tudi brate svoje, rod Levijev, rod očeta svojega, postavi bliže Bogu pri sebi, da se te oklepajo in ti strežejo; ali ti in sinovi tvoji s teboj bodite pred šatorom pričevanja.

18:3b.NUM.018.003 In naj strežejo v tvoji straži in v straži vsega šatora; samo naj se ne bližajo posodam svetišča in oltarju, da ne umrjo, ne oni, ne vi.

18:4b.NUM.018.004 Naj bodo torej združeni s teboj in naj strežejo v straži shodnega šatora, za vsako službo pri šatoru; nepoklicanec pa naj se vanj ne približa.

18:5b.NUM.018.005 Tako strezite v straži pri svetišču in oltarju, da ne pride več jeza nad sinove Izraelove.

18:6b.NUM.018.006 Saj jaz sem, glejte, vzel levite, brate vaše, izmed sinov Izraelovih: vam so v dar, GOSPODU dani v last, da opravljajo službo pri shodnem šatoru.

18:7b.NUM.018.007 Ti pa in sinovi tvoji pazite na duhovsko službo svojo pri vsakterem opravilu ob oltarju in notri za pregrinjalom; tako torej služite. Kot službo vam dajem duhovništvo v darilo. Nepoklicanec pa, ki se približa, mora umreti.

18:8b.NUM.018.008 In GOSPOD je govoril Aronu: Glej, jaz sem ti dal oskrbovati daritve povzdignjenja meni; od vseh svetih reči Izraelovih sem jih dal kot delež maziljenja tebi in sinovom tvojim po večni postavi.

18:9b.NUM.018.009 To bodi tvoje od presvetih reči, kar ne pride na ogenj: vsako njih darilo pri vseh njih jedilnih daritvah in vseh daritvah za greh in za krivdo, ki mi jih prinašajo; to bodi presveto tebi in sinovom tvojim.

18:10b.NUM.018.010 Kot presveto uživaj to: vsak moški naj jé od tega, ker sveto bode tebi.

18:11b.NUM.018.011 In to bodi tvoje kot podvig njih darila: vse daritve majanja sinov Izraelovih sem dal tebi in sinovom in hčeram tvojim s teboj kot vekomaj ti odmenjeno: vsak, kdor je čist v hiši tvoji, sme jesti od tega.

18:12b.NUM.018.012 Vse najboljše od olja in vse najboljše od mošta in žita, njih prvine, ki jih dajejo GOSPODU, sem dal tebi.

18:13b.NUM.018.013 Prvine od vsega, kar je v njih deželi, kar prinašajo GOSPODU, naj bodo tvoje; vsak čisti v hiši tvoji jih sme jesti.

18:14b.NUM.018.014 Vse, kar se z zaroto posveti Gospodu v Izraelu, bodi tvoje.

18:15b.NUM.018.015 Karkoli pride prvo iz materinega telesa, od vsakterega mesa, kar prinašajo GOSPODU, bodisi človečje ali živalsko, bodi tvoje; toda za prvorojeno od človeka prejmi odkupnino, tudi za prvostorjeno od nečiste živali prejmi odkupnino.

18:16b.NUM.018.016 Kar jih je odkupiti, ukaži odkupiti, ko so mesec dni stari, po cenitvi tvoji za pet seklov srebra, po seklu svetišča, ki ima dvajset ger.

18:17b.NUM.018.017 Ali prvostorjenega od goveda ali od ovce ali od koze ne daj odkupiti, sveto je namreč: njih kri razškropi po oltarju in njih tolstino zažgi kot ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU.

18:18b.NUM.018.018 Njih meso pa bodi tvoje, kakor so tvoje prsi majanja in desno stegno.

18:19b.NUM.018.019 Vse svete dari povzdignjenja, ki jih sinovi Izraelovi darujejo GOSPODU, sem dal tebi in sinovom in hčeram tvojim s teboj po večni postavi. To je večna solna zaveza pred GOSPODOM zate in za seme tvoje s teboj.

18:20b.NUM.018.020 Še reče GOSPOD Aronu: V njih deželi ne boš imel dediščine, tudi deleža ne bo zate med njimi; jaz sem tvoj delež in dediščina tvoja med sinovi Izraelovimi.

18:21b.NUM.018.021 Ali glej, sinovom Levijevim sem dal vse desetine v Izraelu v dediščino za njih službo, s katero mi strežejo, za službo pri shodnem šatoru.

18:22b.NUM.018.022 Zato naj sinovi Izraelovi poslej ne pristopajo k shodnemu šatoru, da si ne nalože greha ter ne umrjo.

18:23b.NUM.018.023 A leviti naj skrbe za službo pri shodnem šatoru, in nosili bodo onih pregrehe: večna to bodi postava za prihodnje rodove vaše. Med sinovi Izraelovimi pa naj ne imajo dediščine,

18:24b.NUM.018.024 kajti desetino sinov Izraelovih, ki jo prineso GOSPODU kot dar povzdignjenja, sem dal levitom v dediščino; zatorej sem jim rekel: Med sinovi Izraelovimi vam ne bodi nobene dediščine.

18:25b.NUM.018.025 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

18:26b.NUM.018.026 Govóri sinovom Levijevim in jim reci: Ko boste prejemali od sinov Izraelovih desetino, ki sem vam jo dal v vašo dediščino, prinašajte od nje dar povzdignjenja GOSPODU: desetino od desetine.

18:27b.NUM.018.027 In vaš dar povzdignjenja se vam bo štel, kakor da bi dali žita z gumna in obilnosti iz tlačilnice.

18:28b.NUM.018.028 Tako prinašajte tudi vi GOSPODU dar povzdignjenja od vseh desetin svojih, ki jih prejemate od sinov Izraelovih; od njih torej dajajte GOSPODOV dar povzdignjenja Aronu duhovniku.

18:29b.NUM.018.029 Od vsega, kar prejmete v dar, darujte GOSPODU vselešnji dar povzdignjenja, od vsega, kar je najboljšega v tem in kar je posvečenega.

18:30b.NUM.018.030 Zato jim reci: Ko prinesete najboljše od tistega, se bo štelo levitom kakor pridelek gumna in pridelek tlačilnice.

18:31b.NUM.018.031 In jesti smete to na vsakterem mestu, vi in družine vaše, zakaj plačilo vaše je za službo vašo pri shodnem šatoru.Tako si ne naložite greha, ko prinesete najboljše od tega v dar povzdignjenja; in svetih reči sinov Izraelovih ne smete onesvetiti, da ne umrjete.

18:32b.NUM.018.032 Tako si ne naložite greha, ko prinesete najboljše od tega v dar povzdignjenja; in svetih reči sinov Izraelovih ne smete onesvetiti, da ne umrjete.

19

19:1b.NUM.019.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

19:2b.NUM.019.002 To je naredba zakona, ki ga je zapovedal GOSPOD, govoreč: Govóri sinovom Izraelovim, naj ti pripeljejo rdečo junico, popolnoma zdravo, na kateri ni hibe in ki še ni nosila jarma;

19:3b.NUM.019.003 in izročite jo Eleazarju duhovniku, in on jo pelji ven za šatorišče, kjer naj jo zakoljejo pred njim.

19:4b.NUM.019.004 Nato naj vzame Eleazar duhovnik njene krvi s prstom svojim in škropi ž njeno krvjo ravno proti shodnemu šatoru sedemkrat.

19:5b.NUM.019.005 In ukaže sežgati junico sebi pred očmi; njeno kožo, njeno meso in njeno kri ž njenim blatom vred naj sežgó.

19:6b.NUM.019.006 In duhovnik vzemi cedrovega lesa in izopa in karmezinove volne in vrzi to v plamen, ki požira junico.

19:7b.NUM.019.007 In duhovnik naj si opere oblačila in si izkoplje v vodi telo in potem pride v tabor; in bode nečist do večera.

19:8b.NUM.019.008 In tisti, ki jo je sežgal, naj si opere oblačila ter izkoplje telo v vodi, in bodi nečist do večera.

19:9b.NUM.019.009 In čist mož, naj pobere pepel junice in ga izsuje zunaj šatorišča na čist kraj, in naj se shrani občini sinov Izraelovih za vodo očiščevanja; daritev za greh je.

19:10b.NUM.019.010 Tisti pa, ki je pobral junice pepel, naj si opere oblačila, in bode nečist do večera. To bodi sinovom Izraelovim in tujcu, ki biva med njimi, večna postava.

19:11b.NUM.019.011 Kdor se dotakne mrliča, trupla kateregakoli človeka, bodi nečist sedem dni.

19:12b.NUM.019.012 Ta naj se s tisto vodo očisti greha tretji in sedmi dan, in bode čist; ako se ne očisti tretji in sedmi dan, ne bode čist.

19:13b.NUM.019.013 Kdorkoli se dotakne trupla mrtvega človeka, pa se ne mara očistiti greha, onečisti s tem prebivališče GOSPODOVO; taka duša bodi iztrebljena iz Izraela, ker ni bil poškropljen z vodo očiščevanja: nečist bode, nečistota njegova ostane na njem.

19:14b.NUM.019.014 To je postava, kadar umrje človek v šatoru: kdorkoli pride v šator in kdorkoli je v šatoru, bodi nečist sedem dni.

19:15b.NUM.019.015 In vsaka odprta posoda, ki nima privezanega pokrova, je nečista.

19:16b.NUM.019.016 Tudi kdor se na polju dotakne z mečem ubitega ali mrtveca ali kosti človeške ali groba, bode nečist sedem dni.

19:17b.NUM.019.017 In za nečistega naj se vzame pepela tiste sežgane junice za greh in se nanj v posodo vlije tekoča voda;

19:18b.NUM.019.018 In čist mož vzemi izopa in ga omoči v vodi ter poškropi ž njo šator in vse posode in vse osebe, ki so bile v njem, tudi njega, ki se je dotaknil kosti ali ubitega ali mrtveca ali groba.

19:19b.NUM.019.019 Čisti mož naj poškropi nečistega tretji in sedmi dan in ga očisti greha dan sedmi, in opere naj si oblačila in se izkoplje v vodi, in bode čist zvečer.

19:20b.NUM.019.020 Kdor pa je nečist in se ne mara očistiti greha, tega duša bodi iztrebljena izmed zbora, zakaj onečistil je svetišče GOSPODOVO in z vodo očiščevanja ni bil poškropljen, nečist je.

19:21b.NUM.019.021 In to jim bodi večna postava; kdor pa je škropil z vodo očiščevanja, naj si opere oblačila, in kdor se dotakne vode očiščevanja, bodi nečist do večera.In vse, česar se dotakne nečisti, bode nečisto, in kdorkoli se njega dotakne, bode nečist do večera.

19:22b.NUM.019.022 In vse, česar se dotakne nečisti, bode nečisto, in kdorkoli se njega dotakne, bode nečist do večera.

20

20:1b.NUM.020.001 In vsa množica sinov Izraelovih je prišla v puščavo Zinsko v prvem mesecu, in ljudstvo je ostalo v Kadesu. Tu je umrla Mirjama in tu je bila pokopana.

20:2b.NUM.020.002 In ni bilo vode za občino; zbrali so se torej zoper Mojzesa in Arona.

20:3b.NUM.020.003 In prepiralo se je ljudstvo z Mojzesom, govoreč: O da bi bili poginili, ko so poginili bratje naši pred GOSPODOM!

20:4b.NUM.020.004 Zakaj sta privedla zbor GOSPODOV v to puščavo, da tu umrjemo, mi in živina naša?

20:5b.NUM.020.005 In zakaj sta nas peljala gori iz Egipta, da nas spravita v ta slabi kraj, ki se ne da obsejati, ki ne rodi ne smokev, ne trte, ne margaranovih jabolk, še grla si tu ne moremo omočiti z vodo!

20:6b.NUM.020.006 Tedaj se umakneta Mojzes in Aron izpred zbora k vratom shodnega šatora in padeta na obličje svoje; in prikaže se jima slava GOSPODOVA.

20:7b.NUM.020.007 In GOSPOD ogovori Mojzesa, veleč:

20:8b.NUM.020.008 Vzemi palico in skliči občino, ti in Aron, brat tvoj, in govorita skali pred njih očmi, da naj dá vode svoje. Tako jim izpelji vodo iz skale in napoji občino in njih živino.

20:9b.NUM.020.009 Vzame torej Mojzes palico izpred GOSPODA, kakor mu je bil zapovedal.

20:10b.NUM.020.010 In Mojzes in Aron skličeta zbor pred skalo, in jim reče: Čujte vendar, uporneži! Bova li vam izpeljala vodo iz te skale?

20:11b.NUM.020.011 In vzdigne Mojzes roko in udari ob skalo dvakrat s palico svojo, in vode privre obilo, in občina je pila in njih živina.

20:12b.NUM.020.012 A GOSPOD reče Mojzesu in Aronu: Ker nista verovala vame, da bi me svetega izkazala vpričo sinov Izraelovih, zato ne dovodita te občine v deželo, ki sem jo jim dal.

20:13b.NUM.020.013 To je voda Meriba [T. j. prepir.], ker so se tam prepirali sinovi Izraelovi z GOSPODOM, in on se je izkazal svetega pred njimi.

20:14b.NUM.020.014 In Mojzes pošlje selstvo iz Kadesa do kralja edomskega: Tako pravi brat tvoj Izrael: Ti poznaš vse težave, ki so nas zadele:

20:15b.NUM.020.015 kako so šli očetje naši doli v Egipt, in prebivali smo v Egiptu dolgo časa, a Egipčani so hudo ravnali z nami in z očeti našimi.

20:16b.NUM.020.016 In ko smo vpili h GOSPODU, je uslišal naš glas ter poslal angela in nas peljal iz Egipta. In glej smo v mestu Kadesu ob skrajni meji tvoji.

20:17b.NUM.020.017 Dovoli nam, prosimo, iti skozi deželo tvojo: ne pojdemo čez njive ali skozi vinograde, tudi ne bomo pili vodo iz vodnjakov; po kraljevi cesti pojdemo in ne krenemo ne na desno, ne na levo, dokler ne prestopimo mej tvojih.

20:18b.NUM.020.018 Edom pa mu odgovori: Ne hodi čez moje, sicer ti pridem naproti z mečem.

20:19b.NUM.020.019 In sinovi Izraelovi mu reko: Radi bi šli po uglajenem potu, in ako bomo pili vode tvoje, mi in naša živina, hočemo plačati; ničesar več – samo da pojdemo peš skozi pokrajino.

20:20b.NUM.020.020 On pa reče: Ne pojdeš skozi njo. In mu pride Edom nasproti z mnogim ljudstvom in z močno roko.

20:21b.NUM.020.021 Tako se je branil Edom dovoliti Izraelu prehod skozi pokrajino svojo; zato se mu je izognil Izrael.

20:22b.NUM.020.022 Odrinejo torej iz Kadesa, in vsa množica sinov Izraelovih pride h gori Horu.

20:23b.NUM.020.023 In GOSPOD ogovori Mojzesa in Arona na gori Horu ob meji pokrajine Edomske, rekoč:

20:24b.NUM.020.024 Aron se mora pridružiti ljudstvu svojemu, zakaj ne pride v deželo, ki sem jo dal sinovom Izraelovim, ker sta se upirala povelju mojemu pri vodi Meribi.

20:25b.NUM.020.025 Vzemi Arona in sinu njegovega Eleazarja ter ju pelji vrh gore Hora,

20:26b.NUM.020.026 in sleci Aronu oblačila njegova in obleci vanje Eleazarja, sina njegovega. In Aron bo zbran k ljudstvu svojemu in tam umrje.

20:27b.NUM.020.027 Tedaj stori Mojzes, kakor mu je bil zapovedal GOSPOD, in šli so na goro Hor pred očmi vse občine.

20:28b.NUM.020.028 In Mojzes sleče Aronu oblačila njegova in obleče vanje Eleazarja, sina njegovega. Tam je umrl Aron na vrhu gore. Mojzes pa in Eleazar stopita doli z gore.In ko je videla vsa občina, da je Aron mrtev, je jokala po njem trideset dni vsa hiša Izraelova.

20:29b.NUM.020.029 In ko je videla vsa občina, da je Aron mrtev, je jokala po njem trideset dni vsa hiša Izraelova.

21

21:1b.NUM.021.001 In ko začuje Kanaanec, kralj v Aradu, ki je prebival proti jugu, da prihaja Izrael po poti oglednikov, začne vojno z Izraelom in nekatere izmed njih odpelje ujete.

21:2b.NUM.021.002 Tedaj se Izrael zaobljubi GOSPODU, govoreč: Ako mi daš res to ljudstvo v roko, s prokletjem razderem njegova mesta.

21:3b.NUM.021.003 In GOSPOD usliši glas Izraelov ter mu da Kanaance; in pokonča s prokletjem nje in njih mesta; zato so imenovali ta kraj Horma [T. j. prokletje.].

21:4b.NUM.021.004 In šli so od gore Hora po poti, ki vodi k Rdečemu morju, da bi obšli deželo Edomsko. In ljudstvo je postalo malosrčno na potu.

21:5b.NUM.021.005 In govori ljudstvo zoper Boga in zoper Mojzesa: Zakaj ste nas peljali iz Egipta, da umrjemo v puščavi? kajti tu ni kruha, ne vode; in duši naši se že studi tista prelahka jed.

21:6b.NUM.021.006 Tedaj pošlje GOSPOD ognjene kače med ljudstvo, in so jih pikale, da jih je mnogo pomrlo iz Izraela.

21:7b.NUM.021.007 In pride ljudstvo k Mojzesu, govoreč: Grešili smo, ko smo govorili zoper GOSPODA in zoper tebe; moli h GOSPODU, da vzame od nas kače. In Mojzes je molil za ljudstvo.

21:8b.NUM.021.008 In GOSPOD veli Mojzesu: Naredi si ognjeno kačo in jo povzdigni na drog; in vsak, kdor je pičen in jo pogleda, bo živel.

21:9b.NUM.021.009 Mojzes torej naredi kačo iz brona in jo povzdigne na drog. In bilo je tako: če je koga kača pičila in ta je pogledal na bronasto kačo, je živel.

21:10b.NUM.021.010 In odpotujejo sinovi Izraelovi in se raztabore v Obotu;

21:11b.NUM.021.011 in iz Obota odrinejo in se utabore v Ije-abarimu, v puščavi, ki je pred Moabom, proti solnčnemu vzhodu.

21:12b.NUM.021.012 Odtod odrinejo in se ušatorijo pri potoku Zeredu.

21:13b.NUM.021.013 Ko odidejo odtod, se ušatore onkraj potoka Arnona, ki je v puščavi in prihaja iz pokrajine Amorejcev, zakaj Arnon je na meji moabski, med Moabom in Amorejci.

21:14b.NUM.021.014 Zato se pravi v knjigi o vojskah GOSPODOVIH: Pribojevali smo Vaheb v Sufi in Arnonske doline

21:15b.NUM.021.015 in strmine ob potokih, ki segajo do bivališča Ara in se naslanjajo na mejo moabsko.

21:16b.NUM.021.016 In odtod so šli v Ber, to je tisti vodnjak, o katerem je rekel GOSPOD Mojzesu: Skliči mi ljudstvo, in hočem jim dati vodo.

21:17b.NUM.021.017 Takrat je pel Izrael to pesem: Privri, o studenec! Prepevajte mu naproti!

21:18b.NUM.021.018 Vodnjak, ki so ga knezi izkopali, ki so ga plemenitniki ljudstva zaokrožili z žezlom, s palicami svojimi. - In iz puščave so šli v Matano,

21:19b.NUM.021.019 in iz Matane v Nahaliel, in iz Nahaliela v Bamot,

21:20b.NUM.021.020 in iz Bamota v dolino, ki je na poljani Moabski, do vrha Pizge, ki strmi kvišku nad puščavo.

21:21b.NUM.021.021 In Izrael pošlje poročnike k Sihonu, kralju Amorejcev, da mu reko:

21:22b.NUM.021.022 Dovoli mi iti skozi deželo tvojo; nočemo kreniti na njive ali v vinograde, tudi ne piti vode iz vodnjakov; po kraljevi cesti pojdemo, dokler ne prestopimo tvojih mej.

21:23b.NUM.021.023 Toda Sihon ni pripustil Izraelu iti skozi pokrajino svojo; temuč zbere vse ljudstvo svoje in pride Izraelu nasproti v puščavo. In ko prispe v Jahaz, se vojskuje z Izraelom.

21:24b.NUM.021.024 A Izrael ga udari z ostrino meča in posede deželo njegovo od Arnona do Jaboka in tja do sinov Amonovih; meja sinov Amonovih je namreč bila utrjena.

21:25b.NUM.021.025 In Izrael je zasedel vsa ta mesta in se naselil v vseh mestih Amorejcev, v Hesbonu in vseh njemu podložnih vaseh.

21:26b.NUM.021.026 Hesbon je namreč bilo mesto Sihona, kralja Amorejcev, ki se je bil bojeval zoper prejšnjega kralja Moabcev in mu odvzel vso pokrajino njegovo prav do Arnona.

21:27b.NUM.021.027 Zato pravijo pesniki: Pridite v Hesbon, naj se zgradi in postavi mesto Sihonovo!

21:28b.NUM.021.028 Zakaj ogenj je prišel iz Hesbona, plamen iz mesta Sihonovega, požrl je Ar Moabcev, gospodo Arnonskih višin.

21:29b.NUM.021.029 Gorje tebi, Moab! Izgubljeno si, o ljudstvo Kamosovo! Ta je storil, da so sinovi njegovi ubežniki, in hčere svoje je peljal v ujetništvo k Sihonu, kralju Amorejcev!

21:30b.NUM.021.030 Streljali smo nanje: Hesbon je pokončan tja do Dibona; in pustošili smo prav do Nofoha - gorelo je do Medebe!

21:31b.NUM.021.031 Tako se je nastanil Izrael v deželi Amorejcev.

21:32b.NUM.021.032 In Mojzes je poslal oglednike v Jazer, in zavzeli so njemu podložne vasi ter spodili Amorejce, ki so bili ondi.

21:33b.NUM.021.033 Potem so se obrnili in šli v Basan. Og pa kralj basanski, jim pride nasproti z vsem ljudstvom svojim, da napravi bitko v Edreju.

21:34b.NUM.021.034 A GOSPOD reče Mojzesu: Ne boj se ga, zakaj v roko tvojo sem dal njega, vse ljudstvo in deželo njegovo; stóri ž njim, kakor si storil s Sihonom, kraljem Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu.Porazili so ga torej in sinove njegove in vse ljudstvo njegovo, da nihče ni preostal, in posedli so deželo njegovo.

21:35b.NUM.021.035 Porazili so ga torej in sinove njegove in vse ljudstvo njegovo, da nihče ni preostal, in posedli so deželo njegovo.

22

22:1b.NUM.022.001 In sinovi Izraelovi odrinejo in se utabore na poljanah Moabskih, vzhodno od Jordana, Jerihu nasproti.

22:2b.NUM.022.002 In Balak, sin Ziporjev, je videl vse, kar je storil Izrael Amorejcem.

22:3b.NUM.022.003 In zbali so se Moabci silno ljudstva izraelskega, ker ga je bilo veliko, in groza je zgrabila Moaba pred sinovi Izraelovimi.

22:4b.NUM.022.004 In reče Moab starejšinam madianskim: Zdaj pa požre ta množica vse okrog nas, kakor pomuli vol vso travo na polju. Balak pa, sin Ziporjev, je bil kralj moabski v tem času.

22:5b.NUM.022.005 Ta pošlje poročnike k Balaamu, sinu Beorjevemu, v Petor, ki je pri veletoku, v deželo sinov ljudstva njegovega, da ga pokličejo, govoreč: Glej, iz Egipta je prišlo ljudstvo; glej, pokrilo je površje zemlje in ustanovilo se je tu meni nasproti.

22:6b.NUM.022.006 Pridi torej zdaj, prosim, in mi prekolni to ljudstvo, ker je močnejše od mene: morda se mi ga posreči poraziti ter izgnati iz dežele; zakaj vem, da je blagoslovljen, kogar ti blagosloviš, in preklet, kogar prekolneš.

22:7b.NUM.022.007 Gredo torej starejšine Moabcev in Madiancev s plačilom za vedeževanje v rokah svojih; in ko pridejo k Balaamu, mu sporoče besede Balakove.

22:8b.NUM.022.008 In jim reče: Prenočite nocoj tu, in odgovorim vam, kakor mi bo govoril GOSPOD. In ostanejo knezi moabski pri Balaamu.

22:9b.NUM.022.009 Pride pa Bog k Balaamu in reče: Kdo so tisti možje pri tebi?

22:10b.NUM.022.010 In Balaam reče Bogu: Balak, sin Ziporjev, kralj Moabov, je poslal k meni:

22:11b.NUM.022.011 Glej, ljudstvo, ki je prišlo iz Egipta, je pokrilo površje zemlje! Pridi torej in mi ga prekolni; morda se mi posreči, da jih premorem v boju ter izženem.

22:12b.NUM.022.012 Bog pa veli Balaamu: Ne hodi ž njimi; ne kolni ljudstva, zakaj blagoslovljeno je.

22:13b.NUM.022.013 In vstane Balaam zjutraj in reče knezom Balakovim: Pojdite v deželo svojo; zakaj GOSPOD mi noče dopustiti, da bi šel z vami.

22:14b.NUM.022.014 Nato vstanejo knezi moabski in gredo k Balaku in sporoče: Balaam se je branil iti z nami.

22:15b.NUM.022.015 Tedaj pošlje Balak še enkrat kneze, pa več in imenitnejših nego prej.

22:16b.NUM.022.016 Ti pridejo k Balaamu in mu reko: Tako pravi Balak, sin Ziporjev: Ne daj si, prosim, z ničemer zabraniti, da ne bi prišel k meni.

22:17b.NUM.022.017 Zakaj z mnogimi častmi te hočem obsipati, in karkoli mi porečeš, rad storim; pridi torej, prosim, prekolni mi to ljudstvo.

22:18b.NUM.022.018 Balaam pa odvrne in reče služabnikom Balakovim: Če mi da Balak polno hišo svojo srebra in zlata, vendar ne bom mogel prestopiti povelja GOSPODA, Boga svojega, da bi storil kaj manj ali več.

22:19b.NUM.022.019 Pa ostanite tudi vi, prosim, nocoj tu, da zvem, kaj mi bo dalje govoril GOSPOD.

22:20b.NUM.022.020 In pride Bog po noči k Balaamu in reče: Ako so te prišli ti možje klicat, vstani in pojdi ž njimi; ali stóri samo to, kar ti bom govoril.

22:21b.NUM.022.021 Nato vstane Balaam zjutraj, osedla oslico svojo ter odide s knezovi moabskimi.

22:22b.NUM.022.022 A vname se srd Božji, da je šel. In angel GOSPODOV mu stopi na pot kot nasprotnik. On pa je jezdil na oslici svoji in dva hlapca njegova sta bila pri njem.

22:23b.NUM.022.023 In oslica ugleda angela GOSPODOVEGA na poti stoječega, s potegnjenim mečem v roki; in ugane se oslica s pota ter gre po polju, Balaam po jo bije, da bi šla po poti.

22:24b.NUM.022.024 In postavi se angel GOSPODOV na ulico med vinogradi, kjer je bil zid na tej in zid na oni strani.

22:25b.NUM.022.025 Ko ugleda oslica angela GOSPODOVEGA, se primakne k zidu in pritisne Balaamu nogo k zidu, in ta jo zopet tepe.

22:26b.NUM.022.026 In angel GOSPODOV gre dalje in se postavi v tesnino, kjer se ni bilo kam izogniti, ne na desno, ne na levo.

22:27b.NUM.022.027 Oslica pa, videč angela GOSPODOVEGA, pade pod Balaamom, in Balaam se razvname od jeze in jo tepe s palico.

22:28b.NUM.022.028 Tedaj odpre GOSPOD usta oslici, da izpregovori Balaamu: Kaj sem ti storila, da me že v tretjič tepeš?

22:29b.NUM.022.029 Nato reče Balaam oslici: Ker se norčuješ z menoj! O da bi imel meč v roki, kar ubil bi te!

22:30b.NUM.022.030 In oslica reče Balaamu: Nisem li tvoja oslica, na kateri si od nekdaj jezdil do tega dne? ali sem ti kdaj storila tako? On reče: nikoli.

22:31b.NUM.022.031 Tedaj odpre GOSPOD Balaamu oči, da vidi angela GOSPODOVEGA na poti stoječega, s potegnjenim mečem v roki, in povesi teme ter pade na obraz svoj.

22:32b.NUM.022.032 In angel GOSPODOV mu veli: Zakaj si tepel oslico svojo zdaj že trikrat? Glej, izšel sem, da ti bodem nasprotnik, ker tvoja pot drži v pogubo pred menoj.

22:33b.NUM.022.033 In oslica me je videla in se mi že trikrat izognila; sicer bi te bil, ko bi se mi ne bila umeknila, takoj umoril, njo pa ohranil živo.

22:34b.NUM.022.034 In Balaam reče angelu GOSPODOVEMU: Grešil sem, zakaj nisem vedel, da ti stojiš na poti proti meni; in sedaj, če si ti vidi hudobno, se vrnem.

22:35b.NUM.022.035 Angel GOSPODOV pa mu veli: Pojdi s temi možmi, ali govóri samo tisto besedo, ki ti jo naročim. Šel je torej Balaam z Balakovimi knezi.

22:36b.NUM.022.036 In ko zasliši Balak, da prihaja Balaam, mu pride naproti v mesto moabsko, ki je na meji Arnona, prav na skrajni meji.

22:37b.NUM.022.037 In reče Balak Balaamu: Nisem li nujno poslal k tebi, da te pokličem? Zakaj nisi prišel k meni? ker bi te menda ne mogel dosti počastiti?

22:38b.NUM.022.038 Balaam pa odgovori Balaku: Glej, zdaj pa sem prišel k tebi; toda morem li sploh govoriti kaj? Besedo, katero Bog dene v usta moja, to moram govoriti.

22:39b.NUM.022.039 In gre Balaam z Balakom in prideta v Kirjat-huzot.

22:40b.NUM.022.040 Balak pa zakolje v daritve govedi in drobnice ter pošlje od tega Balaamu in knezom, ki so bili ž njim.In zjutraj vzame Balak Balaama ter ga pelje na višave Baalove, in odondod je videl zadnji del ljudstva izraelskega.

22:41b.NUM.022.041 In zjutraj vzame Balak Balaama ter ga pelje na višave Baalove, in odondod je videl zadnji del ljudstva izraelskega.

23

23:1b.NUM.023.001 Balaam pa reče Balaku: Zgradi mi tu sedem oltarjev in pripravi sem sedem juncev in sedem ovnov.

23:2b.NUM.023.002 In Balak stori, kakor mu je rekel Balaam. In darovala sta Balak in Balaam junca in ovna na vsakem oltarju.

23:3b.NUM.023.003 Balaam pa veli Balaku: Postoj pri žgalni daritvi svoji, jaz pa pojdem: morda mi pride GOSPOD naproti, in karkoli mi pokaže, ti naznanim. In odide na gol hrib.

23:4b.NUM.023.004 Tedaj sreča Bog Balaama, in ta mu reče: Sedem oltarjev sem postavil in daroval sem junca in ovna na vsakem oltarju.

23:5b.NUM.023.005 GOSPOD pa dene Balamu besedo v usta in reče: Vrni se k Balaku in tako govóri.

23:6b.NUM.023.006 In vrne se k njemu, in glej, on stoji pri žgalni daritvi svoji z vsemi knezi Moabcev.

23:7b.NUM.023.007 Tedaj začne svoj govor in reče: Iz Arama, s planin jutrovih, me je poklical Balak, kralj moabski: Pridi, prekolni mi Jakoba, pridi, jezo skliči nad Izraela!

23:8b.NUM.023.008 Kako naj kolnem, kogar Bog mogočni ne preklinja? in kako naj jezo skličem, na kogar se GOSPOD ne jezi?

23:9b.NUM.023.009 Zakaj z vrhov skal ga vidim in s hribov ga gledam: glej, ljudstvo je, ki prebiva posebe in se med narode poganske ne šteje.

23:10b.NUM.023.010 Kdo prešteje prah Jakobov in število četrtine Izraela? O, da bi umrl s smrtjo pravičnih in da bi bil konec moj podoben koncu teh!

23:11b.NUM.023.011 Tedaj reče Balak Balaamu: Kaj si mi to naredil? Da prekolneš sovražnike moje, sem te poklical, in glej, ti si samo blagoslovil!

23:12b.NUM.023.012 On odgovori, rekoč: Ni li mi treba paziti, da govorim to, kar mi GOSPOD dene v usta?

23:13b.NUM.023.013 Pa mu reče Balak: Pojdi z menoj, prosim, na drug kraj, od koder jih boš videl; samo njih zadnji del boš videl, vseh pa nikar; in prekolni mi jih od ondod!

23:14b.NUM.023.014 In pelje ga na Polje ogledovalcev, na vrh Pizge, in zgradi sedem oltarjev ter daruje junca in ovna na vsakem oltarju.

23:15b.NUM.023.015 In on reče Balaku: Postoj tu pri žgalni daritvi svoji, jaz pa pojdem tja čakat.

23:16b.NUM.023.016 In GOSPOD sreča Balaama ter mu dene besedo v usta in veli: Vrni se k Balaku in tako mu govóri.

23:17b.NUM.023.017 In pride k njemu, in glej, stoji pri žgalni daritvi svoji in knezi moabski ž njim. In Balak ga nagovori: Kaj je govoril GOSPOD?

23:18b.NUM.023.018 tedaj začne svoj govor in reče: Vstani, Balak, in čuj, poslušaj me, sin Ziporjev!

23:19b.NUM.023.019 Bog mogočni ni človek, da bi lagal, tudi sin človečji ni, da bi se kesal: rekel li je kaj, a tega ne bo storil, govoril je, pa ne bo izpolnil?

23:20b.NUM.023.020 Glej, prejel sem, da blagoslavljam; on je blagoslovil, in jaz ne morem prevreči.

23:21b.NUM.023.021 Ne gleda krivičnosti v Jakobu in ne vidi nepravice v Izraelu. GOSPOD, Bog njegov, je ž njim, in kraljeve trobente glas v njem.

23:22b.NUM.023.022 Bog mogočni ga je peljal iz Egipta; moč njegova je enaka bivolovi.

23:23b.NUM.023.023 Kajti ni vraževanja zoper Jakoba, ne vedeževanja zoper Izraela. Ob svojem času se bo povedalo o Jakobu in Izraelu, kaj je storil Bog mogočni.

23:24b.NUM.023.024 Glej, ljudstvo vstaja kakor levinja in kakor lev se vzdiguje; ne uleže se, dokler ne požre plena in se ne napije krvi umorjencev.

23:25b.NUM.023.025 In veli Balak Balaamu: Pa ga ne preklinjaj in tudi ne blagoslavljaj več!

23:26b.NUM.023.026 Balaam odgovori in reče Balaku: Nisem li ti povedal tako: Vse, kar bo velel GOSPOD, to hočem storiti?

23:27b.NUM.023.027 In reče Balak Balaamu: Pojdi, prosim, peljal te bom na drug kraj. Morda se bo Bogu videlo prav, da mi jih prekolneš od ondod.

23:28b.NUM.023.028 Pelje torej Balak Balaama na vrh Peorja, ki strmi nad puščavo.

23:29b.NUM.023.029 In Balaam reče Balaku: Zgradi mi tu sedem oltarjev in pripravi sem sedem juncev in sedem ovnov.In Balak stori, kakor je rekel Balaam, in daruje junca in ovna na vsakem oltarju.

23:30b.NUM.023.030 In Balak stori, kakor je rekel Balaam, in daruje junca in ovna na vsakem oltarju.

24

24:1b.NUM.024.001 Ker pa je Balaam videl, da je dobro v očeh GOSPODOVIH, če blagoslavlja Izraela, ni šel več kakor prvič in drugič za vražami svojimi, temuč obrne obličje svoje proti puščavi.

24:2b.NUM.024.002 In povzdigne Balaam oči ter vidi Izraela ušatorjenega po rodovih svojih. In pride nadenj duh Božji,

24:3b.NUM.024.003 in začne svoj govor in reče: Tako pravi Balaam, sin Beorjev, tako pravi mož odprtih oči,

24:4b.NUM.024.004 tako pravi, ki sliši besede Boga silnega, ki vidi prikazen Vsemogočnega, ki pade, a oči so mu odprte:

24:5b.NUM.024.005 Kako so lepi šatori tvoji, o Jakob, prebivališča tvoja, o Izrael!

24:6b.NUM.024.006 Kakor doline se razprostirajo, kakor vrtovi poleg reke, kakor alojeva drevesa, ki jih je GOSPOD zasadil, kakor cedre pri vodah.

24:7b.NUM.024.007 Voda poteče zvrhoma iz veder njegovih in seme njegovo bode v obilnih vodah; višji od Agaga bo njegov kralj in kraljestvo njegovo se poviša.

24:8b.NUM.024.008 Bog mogočni ga je vodil iz Egipta; moč njegova je enaka bivolovi. Požre narode, ki ga stiskajo, in zdrobi jim kosti in s pšicami svojimi jih razkrši.

24:9b.NUM.024.009 Legel je, da bi počival, kakor lev in kakor levinja; kdo ga zbudi? Kdorkoli te blagoslovi, bodi blagoslovljen, in kdor te preklinja, bodi preklet!

24:10b.NUM.024.010 Tedaj se vname srd Balakov zoper Balaama, ploskne z rokama in reče Balaamu: Da prekolneš neprijatelje moje, sem te poklical, in glej, ti si jih le blagoslovil že tretjič.

24:11b.NUM.024.011 Zdaj pa se hitro poberi v svoj kraj! Mislil sem te s častmi obsipati, a glej, GOSPOD ti ni privoščil časti.

24:12b.NUM.024.012 Balaam pa reče Balaku: Nisem li tudi rekel slom tvojim, ki si jih poslal k meni, takole:

24:13b.NUM.024.013 Če mi da Balak zlata in srebra polno hišo svojo, ne morem prestopiti povelja GOSPODOVEGA, da bi storil ali dobro ali hudo po svojih mislih, ampak da bom govoril, kar mi ukaže GOSPOD?

24:14b.NUM.024.014 In sedaj, glej, grem k ljudstvu svojemu; pristópi, da ti oznanim, kaj stori to ljudstvo tvojemu ljudstvu v poznejših časih.

24:15b.NUM.024.015 In začne svoj govor in reče: Tako pravi Balaam, sin Beorjev, tako pravi mož odprtih oči,

24:16b.NUM.024.016 tako pravi, ki sliši besede Boga silnega, ki ima spoznanje Najvišjega, ki vidi prikazen Vsemogočnega, ki pade, a oči mu so odprte:

24:17b.NUM.024.017 Vidim jo, ali ne sedaj, gledam jo, a ne od blizu: zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se vzdiguje iz Izraela, ki potare obedve strani Moabcem in razdere vse sinove hruma.

24:18b.NUM.024.018 In Edom mu bo posestvo, tudi Seir mu bo posestvo, sovražnika njegova; Izrael pa bo vršil junaške čine.

24:19b.NUM.024.019 In iz Jakoba bo eden vladal in pogubil preostale iz mesta.

24:20b.NUM.024.020 In ko je pogledal Amalekovce, poprime govor svoj in reče: Prvec narodov je Amalek, a konec njegov bode poguba.

24:21b.NUM.024.021 In pogleda Kenejce, poprime govor svoj in reče: Močno je prebivališče tvoje, in na skalo si postavil svoje gnezdo.

24:22b.NUM.024.022 A vendar bo Kenejec iztrebljen! Doklej še? Asur te popelje ujetega.

24:23b.NUM.024.023 In poprime govor svoj in reče: Gorje, kdo bo živel, kadar Bog mogočni to stori?

24:24b.NUM.024.024 In ladje pridejo od obrežja Kitima in ponižajo Asurja in ponižajo Heberja. Tudi on dospe v pogubo!In Balaam vstane ter odpotuje v svoj kraj; tudi Balak je šel svojim potem.

24:25b.NUM.024.025 In Balaam vstane ter odpotuje v svoj kraj; tudi Balak je šel svojim potem.

25

25:1b.NUM.025.001 Izrael pa je ostal v Sitimu; in ljudstvo začne nečistovati s hčerami Moabcev,

25:2b.NUM.025.002 ki so povabile ljudstvo k daritvam svojih bogov; in jedlo je ljudstvo in se priklanjalo njih bogovom.

25:3b.NUM.025.003 In Izrael se je oprijel Baal-peorja, in srd GOSPODOV se je vnel zoper Izraela.

25:4b.NUM.025.004 In GOSPOD veli Mojzesu: Vzemi vse prvake ljudstva in jih GOSPODU obesi proti solncu, da se obrne togota GOSPODOVA od Izraela.

25:5b.NUM.025.005 Reče torej Mojzes sodnikom Izraelovim: Vsak umóri svoje ljudi, ki so se oprijeli Baal-peorja.

25:6b.NUM.025.006 In glej, pride eden izmed sinov Izraelovih ter privede k bratom svojim Madianko vpričo Mojzesa in vpričo vse občine Izraelovih sinov, prav ko so jokali pri vhodu shodnega šatora.

25:7b.NUM.025.007 Pinehas pa, sin Eleazarja, sinú Arona duhovnika, videč to, vstane urno izmed množice in vzame sulico v roko

25:8b.NUM.025.008 ter gre za tistim izraelskim možem v kočo ter ju prebode, izraelskega moža in tisto ženo, skozi trebuh. In šiba med sinovi Izraelovimi je bila ustavljena.

25:9b.NUM.025.009 Tistih pa, ki so umrli od te šibe, je bilo štiriindvajset tisoč.

25:10b.NUM.025.010 Nato ogovori GOSPOD Mojzesa, rekoč:

25:11b.NUM.025.011 Pinehas, sin Eleazarja, sinú Arona duhovnika, je odvrnil jezo mojo od sinov Izraelovih s tem, da je gorel z mojo gorečnostjo sredi njih, in nisem pokončal sinov Izraelovih v gorečnosti svoji.

25:12b.NUM.025.012 Zato reci: Glej, dajem mu zavezo svojo, zavezo mirú;

25:13b.NUM.025.013 in njemu in zarodu njegovemu po njem naj velja večnega duhovništva zaveza, zato ker je gorel za svojega Boga in storil poravnavo za sinove Izraelove.

25:14b.NUM.025.014 Ime pa izraelskemu možu, ki je bil ubit z madiansko ženo, je bilo Simri, sin Salujev, knez očetovine med Simeonskimi.

25:15b.NUM.025.015 In Madianka, ki je bila ubita, se je imenovala Kozbi, hči Zura, ki je bil rodovinski poglavar očetovine med Madiani.

25:16b.NUM.025.016 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

25:17b.NUM.025.017 Sovražno ravnajte z Madianci in jih ubijajte;zakaj oni so sovražno ravnali z vami v svoji zvijači, s katero so vas prekanili v zadevi Peorja in v zadevi Kozbe, hčere kneza madianskega, sestre svoje, ki je bila ubita v dan šibe zaradi Peorja.

25:18b.NUM.025.018 zakaj oni so sovražno ravnali z vami v svoji zvijači, s katero so vas prekanili v zadevi Peorja in v zadevi Kozbe, hčere kneza madianskega, sestre svoje, ki je bila ubita v dan šibe zaradi Peorja.

26

26:1b.NUM.026.001 In zgodi se po tej šibi, da ogovori GOSPOD Mojzesa in Eleazarja, sina Arona duhovnika, rekoč:

26:2b.NUM.026.002 Poizvedita število vse občine sinov Izraelovih, od dvajsetletnih in više, po njih očetovskih hišah, vseh Izraelcev, ki so zmožni iti na vojsko.

26:3b.NUM.026.003 Govorita torej Mojzes in Eleazar duhovnik ž njimi na poljanah Moabskih, pri Jordanu nasproti Jerihu, rekoč:

26:4b.NUM.026.004 Seštejte jih od dvajsetletnih in više, kakor je zapovedal GOSPOD Mojzesu in sinovom Izraelovim, ki so bili šli iz dežele Egiptovske.

26:5b.NUM.026.005 Ruben je bil prvenec Izraelov. Sinovi Rubenovi: od Hanoka rodovina Hanoških, od Paluta rodovina Palutovih,

26:6b.NUM.026.006 od Hezrona rodovina Hezronskih, od Karmija rodovina Karmijevih.

26:7b.NUM.026.007 To so rodovine Rubenove, in seštetih izmed njih je bilo triinštirideset tisoč sedemsto in trideset.

26:8b.NUM.026.008 Sinovi pa Palutovi: Eliab,

26:9b.NUM.026.009 in sinovi Eliabovi: Nemuel, Datan in Abiram. To sta tista Datan in Abiram, pooblaščenca občine, ki sta se uprla Mojzesu in Aronu v družbi Korahovi, ko so se vzpeli zoper GOSPODA;

26:10b.NUM.026.010 in zemlja je odprla žrelo svoje in ju požrla s Korahom vred, družba ta pa je poginila, ko je ogenj požrl tistih dvesto in petdeset mož, in postali so svarilno znamenje.

26:11b.NUM.026.011 Ali sinovi Korahovi niso umrli.

26:12b.NUM.026.012 Sinovi Simeonovi po svojih rodovinah: od Nemuela rodovina Nemuelskih, od Jamina rodovina Jaminskih, od Jakina rodovina Jakinskih,

26:13b.NUM.026.013 od Zeraha rodovina Zerahovih, od Savla rodovina Savelcev.

26:14b.NUM.026.014 To so rodovine Simeoncev, dvaindvajset tisoč in dvesto.

26:15b.NUM.026.015 Sinovi Gadovi po svojih rodovinah: od Zefona rodovina Zefonskih, od Hagija rodovina Hagijevih, od Šunija rodovina Šunijevih,

26:16b.NUM.026.016 od Oznija rodovina Oznijevih, od Erija rodovina Erijevih,

26:17b.NUM.026.017 od Aroda rodovina Arodovih, od Arelija rodovina Arelijevih.

26:18b.NUM.026.018 To so rodovine sinov Gadovih po seštetih izmed njih: štirideset tisoč in petsto.

26:19b.NUM.026.019 Sinova Judova: Ger in Onan; umrla sta pa Ger in Onan v deželi Kanaanski.

26:20b.NUM.026.020 Sinovi Judovi po njih rodovinah so bili: od Šela rodovina Šelovih, od Pereza rodovina Perezovih, od Zeraha rodovina Zerahovih.

26:21b.NUM.026.021 In sinovi Perezovi: od Hezrona rodovina Hezronskih, od Hamula rodovina Hamulskih.

26:22b.NUM.026.022 To so rodovine Judove po seštetih izmed njih: šestinsedemdeset tisoč in petsto.

26:23b.NUM.026.023 Sinovi Isaharjevi po svojih rodovinah: od Tola rodovina Tolovih, od Puva rodovina Puvanskih,

26:24b.NUM.026.024 od Jasuba rodovina Jasubskih, od Simrona rodovina Simronskih.

26:25b.NUM.026.025 To so rodovine Isaharjeve po seštetih izmed njih: štiriinšestdeset tisoč in tristo.

26:26b.NUM.026.026 Sinovi Zebulonovi po svojih rodovinah: od Sereda rodovina Seredskih, od Elona rodovina Elonskih, od Jahleela rodovina Jahleelskih.

26:27b.NUM.026.027 To so rodovine Zebulonove po seštetih izmed njih: šestdeset tisoč in petsto.

26:28b.NUM.026.028 Sinova Jožefova po svojih rodovinah: Manase in Efraim.

26:29b.NUM.026.029 Sinovi Manasejevi: od Mahirja rodovina Mahirskih; Mahir pa je rodil Gileada, od Gileada pa je rodovina Gileadskih.

26:30b.NUM.026.030 To so sinovi Gileadovi: od Ijezerja rodovina Ijezerskih, od Heleka rodovina Helekovih,

26:31b.NUM.026.031 od Asriela rodovina Asrielskih, od Sihema rodovina Sihemskih,

26:32b.NUM.026.032 od Semida rodovina Semidovih, od Heferja rodovina Heferskih.

26:33b.NUM.026.033 Zelofad pa, sin Heferjev, ni imel sinov, ampak hčere in imena tem so bila: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirza.

26:34b.NUM.026.034 To so rodovine Manasejeve, in seštetih izmed njih je bilo dvainpetdeset tisoč in sedemsto.

26:35b.NUM.026.035 Sinovi Efraimovi po svojih rodovinah: od Sutelaha rodovina Sutalhejcev, od Bekerja rodovina Bekerjevih, od Tahana rodovina Tahanskih.

26:36b.NUM.026.036 Sinovi Sutelahovi so pa bili: od Erana rodovina Eranskih.

26:37b.NUM.026.037 To so rodovine sinov Efraimovih po seštetih izmed njih: dvaintrideset tisoč in petsto. To so sinovi Jožefovi po svojih rodovinah.

26:38b.NUM.026.038 Sinovi Benjaminovi po svojih rodovinah: od Bela rodovina Belovih, od Ažbela rodovina Ažbelskih, od Ahirama rodovina Ahiramskih,

26:39b.NUM.026.039 od Sufama rodovina Sufamskih, od Hufama rodovina Hufamskih.

26:40b.NUM.026.040 Sinova Belova pa sta bila: Ard in Naaman; od Arda rodovina Ardovih, od Naamana rodovina Naamskih.

26:41b.NUM.026.041 To so rodovine Benjaminove po svojih rodovinah, in seštetih izmed njih: petinštirideset tisoč in šeststo.

26:42b.NUM.026.042 To so sinovi Danovi po svojih rodovinah: od Suhama rodovina Suhamskih;

26:43b.NUM.026.043 to so rodovine Danove po svojih rodovinah. Vseh rodovin Suhamskih po njih seštetih: štiriinšestdeset tisoč in štiristo.

26:44b.NUM.026.044 Sinovi Aserjevi po svojih rodovinah: od Jimna rodovina Jimnovih, od Jišvija rodovina Jišvijskih, od Berija rodovina Berijskih.

26:45b.NUM.026.045 Od sinov Berijevih: od Heberja rodovina Heberskih, od Malkiela rodovina Malkielskih.

26:46b.NUM.026.046 Hči Aserjeva pa se je imenovala Seraha.

26:47b.NUM.026.047 To so rodovine sinov Aserjevih po seštetih izmed njih: triinpetdeset tisoč in štiristo.

26:48b.NUM.026.048 Sinovi Neftalijevi po svojih rodovinah: od Jahzeela rodovina Jahzeelskih, od Gunija rodovina Gunijskih,

26:49b.NUM.026.049 od Jezerja rodovina Jezerskih, od Šilema rodovina Šilemskih.

26:50b.NUM.026.050 To so rodovine Neftalijeve po svojih rodovinah, in seštetih izmed njih: petinštirideset tisoč in štiristo.

26:51b.NUM.026.051 To je število seštetih sinov Izraelovih: šesto in eden tisoč sedemsto in trideset.

26:52b.NUM.026.052 In GOSPOD je govoril Mojzesu:

26:53b.NUM.026.053 Temle naj se razdeli dežela v dediščino po številu imen.

26:54b.NUM.026.054 Katerih je več, tem naj se da več, katerih pa manj, tem naj se da manj dediščine; vsakemu naj se da dediščina primerna njegovemu številu.

26:55b.NUM.026.055 Toda z žrebanjem naj se razdeli zemlja; po imenih rodov svojih očetov naj jo podedujejo.

26:56b.NUM.026.056 Po žrebanju naj se razdeli dediščina med tiste, katerih je več, in med tiste, ki jih je manj.

26:57b.NUM.026.057 Ti pa so sešteti izmed levitov po svojih rodovinah: od Gersona rodovina Gersonovih, od Kahata rodovina Kahatovcev, od Merarija rodovina Merarskih.

26:58b.NUM.026.058 To so rodovine Levijeve: rodovina Libnijevih, rodovina Hebronovih, rodovina Mahlijevih, rodovina Musijevih, rodovina Korahovih. Kahat pa je rodil Amrama.

26:59b.NUM.026.059 In ime Amramovi ženi je bilo Jokebeda, hči Levijeva, ki se je narodila Leviju v Egiptu; in ona je rodila Amramu Arona in Mojzesa in njiju sestro Mirjamo.

26:60b.NUM.026.060 Aronu pa se rodili Nadab in Abihu, Eleazar in Itamar.

26:61b.NUM.026.061 A Nadab in Abihu sta umrla, ko sta darovala tuj ogenj pred GOSPODOM.

26:62b.NUM.026.062 In tistih, ki so bili seštetih izmed njih, je bilo triindvajset tisoč, vsi moški, mesec dni stari in več; niso namreč bili šteti s sinovi Izraelovimi vred, ker jim ni bila dana dediščina med Izraelovimi otroki.

26:63b.NUM.026.063 To so ti, ki sta jih preštela Mojzes in Eleazar duhovnik, ko sta štela sinove Izraelove na poljanah Moabskih pri Jordanu nasproti Jerihu.

26:64b.NUM.026.064 Med temile pa ni bilo onih, ki sta jih preštela Mojzes in Aron duhovnik, ko sta štela sinove Izraelove v puščavi Sinajski.Zakaj GOSPOD je rekel o onih: Gotovo umrjo v puščavi. Ni ostalo torej nobenega izmed njih razen Kaleba, sinu Jefunovega, in Jozueta, sinu Nunovega.

26:65b.NUM.026.065 Zakaj GOSPOD je rekel o onih: Gotovo umrjo v puščavi. Ni ostalo torej nobenega izmed njih razen Kaleba, sinu Jefunovega, in Jozueta, sinu Nunovega.

27

27:1b.NUM.027.001 Tedaj pristopijo hčere Zelofada, sinu Heferja, sinu Gileada, sinu Mahirja, sinu Manasejevega, izmed rodovin Manaseja, sinu Jožefovega; in ta so imena hčera njegovih: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirza.

27:2b.NUM.027.002 Te torej se postavijo pred Mojzesa in Eleazarja duhovnika in pred kneze in vso občino ob vratih shodnega šatora ter reko:

27:3b.NUM.027.003 Naš oče je umrl v puščavi, pa ni bil v družbi tistih, ki so se zbrali zoper GOSPODA, v družbi Korahovi, ampak umrl je vsled svojega greha; sinov pa ni imel.

27:4b.NUM.027.004 Zakaj naj bi izginilo ime očeta našega med rodovino njegovo, ker ni imel sina? Dajte nam posestvo med brati očeta našega!

27:5b.NUM.027.005 Tedaj prinese Mojzes njih pravdo pred GOSPODA.

27:6b.NUM.027.006 In GOSPOD mu odgovori, rekoč:

27:7b.NUM.027.007 Prav so govorile hčere Zelofadove: moraš jim dati dedno posest med brati njih očeta; naredi torej, da preide dediščina njih očeta nanje.

27:8b.NUM.027.008 Sinovom Izraelovim pa govóri, rekoč: Če kdo umrje brez sina, prenesite njegovo dediščino na hčer njegovo;

27:9b.NUM.027.009 ako pa nima hčere, dajte dediščino njegovo bratom njegovim;

27:10b.NUM.027.010 ako pa nima bratov, dajte njegovo dediščino bratom očeta njegovega;

27:11b.NUM.027.011 ako pa ni bratov očeta njegovega, dajte dediščino njegovo najbližjemu sorodniku iz rodovine njegove, da mu bodi v last. In to bodi sinovom Izraelovim sodna postava, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu.

27:12b.NUM.027.012 In GOSPOD veli Mojzesu: Pojdi na to goro Abarim, in oglej ž nje deželo, ki sem jo dal sinovom Izraelovim.

27:13b.NUM.027.013 In ko si jo ogledaš, boš zbran tudi ti k ljudstvu svojemu, kakor je bil zbran Aron, brat tvoj,

27:14b.NUM.027.014 ker sta se upirala povelju mojemu v puščavi Zinski ob prepiru občine, ko bi me bila morala svetega izkazati pri vodah vpričo njih. (To je tista Voda prepira v Kadesu v Zinski puščavi.)

27:15b.NUM.027.015 Mojzes pa ogovori GOSPODA takole:

27:16b.NUM.027.016 Postavi naj GOSPOD, Bog duhov vsega mesa, nad občino moža,

27:17b.NUM.027.017 ki naj bi hodil pred njimi ven in noter ter jih vodil ven in noter, da ne bo GOSPODOVA občina kakor ovce brez pastirja.

27:18b.NUM.027.018 Nato reče GOSPOD Mojzesu: Vzemi si Jozueta, sina Nunovega, moža, v katerem je Duh, in položi roko nanj,

27:19b.NUM.027.019 ter ga postavi pred Eleazarja duhovnika in pred vso občino in mu zapovej vpričo njih,

27:20b.NUM.027.020 in deni nanj časti svoje, da bi mu bila poslušna vsa občina Izraelovih otrok.

27:21b.NUM.027.021 In naj stopi pred Eleazarja duhovnika, in ta naj vpraša zanj po sodbi Urima pred GOSPODOM: na njegovo povelje pridejo ven in na njegovo povelje pojdejo noter, on in vsi Izraelovi sinovi ž njim, vsa občina.

27:22b.NUM.027.022 Tedaj je storil Mojzes, kakor mu je bil zapovedal GOSPOD; in vzame Jozueta ter ga postavi pred Eleazarja duhovnika in pred vso občino,in položi nanj roke in mu da zapoved, kakor je bil govoril GOSPOD po Mojzesu.

27:23b.NUM.027.023 in položi nanj roke in mu da zapoved, kakor je bil govoril GOSPOD po Mojzesu.

28

28:1b.NUM.028.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

28:2b.NUM.028.002 Zapovej Izraelovim sinovom in jim reci: Na daritve moje, kruh moj k ognjenim žrtvam mojim, ki so mi v prijeten duh, pazite, da mi jih darujete v času določenem zanje.

28:3b.NUM.028.003 In véli jim: To je ognjena daritev, ki jo darujte GOSPODU: dve enoletni jagnjeti brez hibe, dan na dan, v neprestano žgalno daritev.

28:4b.NUM.028.004 Eno jagnje daruj zjutraj, drugo pa proti večeru;

28:5b.NUM.028.005 in s tem desetinko efe bele moke v jedilno daritev, omešene s četrtino hina iztolčenega olja.

28:6b.NUM.028.006 To je neprestana žgalna daritev, ki je bila ustanovljena na gori Sinajski v prijeten duh, ognjena daritev GOSPODU.

28:7b.NUM.028.007 Pitna daritev pa, ki pristoji, bodi četrt hina za eno jagnje; v svetišču izlij pitno darilo močnega vina GOSPODU.

28:8b.NUM.028.008 Drugo jagnje pa daruj proti večeru; kakor jutranjo jedilno in ž njo pitno daritev, tako napravi zvečer ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU.

28:9b.NUM.028.009 V sobotni dan pa daruj dve enoletni jagnjeti brez hibe in dve desetinki bele moke v jedilno daritev, z oljem omešene, in pitno daritev, ki pristoji.

28:10b.NUM.028.010 To je žgalna daritev vsake sobote, razen neprestane žgalščine in pitne daritve, ki pristoji.

28:11b.NUM.028.011 A v začetku svojih mesecev darujte GOSPODU žgalno daritev: dva mlada voliča, enega ovna, enoletnih, brezhibnih jagnjet sedmero,

28:12b.NUM.028.012 in po tri desetinke bele moke v jedilno daritev, z oljem omešene, k vsakemu voliču; in dve desetinki bele moke v jedilno daritev, z oljem omešene, k enemu ovnu,

28:13b.NUM.028.013 in po eno desetinko bele moke v jedilno daritev, z oljem omešene, k vsakemu jagnjetu: to je žgalna daritev v prijeten duh, ognjena daritev GOSPODU.

28:14b.NUM.028.014 In pitna daritev k temu bodi polovica hina vina k voliču, tretjina hina k ovnu in četrtina hina k jagnjetu. To je žgalna daritev o mlaju, v vsakem mesecu v letu.

28:15b.NUM.028.015 In kozel v daritev za greh GOSPODU naj se daruje razen neprestane žgalščine in pitne daritve k njej.

28:16b.NUM.028.016 In v prvem mesecu, štirinajsti dan meseca, je pasha GOSPODU;

28:17b.NUM.028.017 petnajsti dan tega meseca pa je praznik; sedem dni naj se uživa nekvašen kruh.

28:18b.NUM.028.018 Prvi dan bodi sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte.

28:19b.NUM.028.019 In darujte kot ognjeno daritev žgalščino GOSPODU: dva mlada voliča, enega ovna, sedem enoletnih jagnjet, brez hibe naj vam bodo.

28:20b.NUM.028.020 S tem pa v jedilno daritev: tri desetinke bele moke, z oljem omešene, darujte k voliču in dve desetinki k ovnu

28:21b.NUM.028.021 in po eno desetinko k vsakemu izmed teh sedmerih jagnjet.

28:22b.NUM.028.022 Tudi enega kozla v daritev za greh, da se stori poravnava za vas.

28:23b.NUM.028.023 Te darujte razen žgalščine za jutra, ki je v neprestano žgalno daritev.

28:24b.NUM.028.024 Na ta način darujte dan na dan, sedem dni, kruh ognjene daritve v prijeten duh GOSPODU; razen neprestane žgalne daritve in njene pitne daritve naj se to daruje.

28:25b.NUM.028.025 Sedmi dan pa imejte sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte.

28:26b.NUM.028.026 Tudi v dan prvin, ko prinesete GOSPODU novo jedilno daritev, ob svojem prazniku tednov imejte sveto zborovanje in nobenega službenega dela ne opravljajte.

28:27b.NUM.028.027 In darujte žgalščino v prijeten duh GOSPODU: dva mlada voliča, enega ovna, sedem enoletnih jagnjet,

28:28b.NUM.028.028 in jedilno daritev k temu: belo moko, omešeno z oljem, tri desetinke k vsakemu voliču in dve desetinki k enemu ovnu,

28:29b.NUM.028.029 po eno desetinko pa k vsakemu izmed sedmerih jagnjet

28:30b.NUM.028.030 in enega kozla, da se stori poravnava za vas.Razen neprestane žgalščine in njene jedilne daritve jih darujte (naj vam pa bodo brez hibe!) in njih pitne daritve.

28:31b.NUM.028.031 Razen neprestane žgalščine in njene jedilne daritve jih darujte (naj vam pa bodo brez hibe!) in njih pitne daritve.

29

29:1b.NUM.029.001 V sedmem mesecu pa, prvi dan meseca, imejte sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte: dan je trobentnega glasu za vas.

29:2b.NUM.029.002 In darujte kot žgalščino v prijeten duh GOSPODU: mladega voliča, ovna, sedem enoletnih jagnjet brez hibe,

29:3b.NUM.029.003 in k temu kot jedilno daritev: belo moko, omešeno z oljem, tri desetinke k voliču, dve desetinki k ovnu

29:4b.NUM.029.004 in desetinko k vsakemu izmed sedmerih jagnjet;

29:5b.NUM.029.005 in kozla v daritev za greh, da se stori poravnava za vas.

29:6b.NUM.029.006 To darujte razen žgalščine o mlaju in njene jedilne daritve in razen neprestane žgalščine in jedilne daritve njene in razen pitnih daritev, ki pristoje po določilu, v prijeten duh; ognjena žrtev bodi to GOSPODU.

29:7b.NUM.029.007 In deseti dan istega sedmega meseca imejte sveto zborovanje; pokoríte duše svoje in ne opravljajte nikakršnega dela.

29:8b.NUM.029.008 Darujte pa kot žgalno daritev GOSPODU v prijeten duh: mladega voliča, ovna, sedem enoletnih jagnjet; bodo naj vam brez hibe;

29:9b.NUM.029.009 in jedilno daritev k njim: belo moko, omešeno z oljem, tri desetinke k voliču, dve desetinki k ovnu,

29:10b.NUM.029.010 po eno desetinko k vsakemu izmed sedmerih jagnjet;

29:11b.NUM.029.011 in enega kozla v daritev za greh. To darujte razen daritve za greh v spravo in razen neprestane žgalščine in njene jedilne daritve in njenih pitnih daritev.

29:12b.NUM.029.012 In petnajsti dan sedmega meseca imejte sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte; sedem dni posvečujte praznik GOSPODU.

29:13b.NUM.029.013 In darujte kot žgalščino ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU: trinajst mladih voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet, brez hibe naj bodo;

29:14b.NUM.029.014 In njih jedilno daritev: tri desetinke bele moke, z oljem omešene, k vsakemu izmed trinajsterih voličev, dve desetinki k vsakemu onih dveh ovnov,

29:15b.NUM.029.015 in po desetinko k vsakemu izmed štirinajsterih jagnjet;

29:16b.NUM.029.016 in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine in jedilne in pitne daritve k njej.

29:17b.NUM.029.017 Drugi dan pa darujte: dvanajst mladih voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez hibe

29:18b.NUM.029.018 in njih jedilno daritev in njih pitne daritve k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:19b.NUM.029.019 in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitne daritve k njej.

29:20b.NUM.029.020 Tretji dan pa: enajst voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez graje

29:21b.NUM.029.021 in njih jedilno daritev in njih pitne daritev k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:22b.NUM.029.022 in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitne daritve k njej.

29:23b.NUM.029.023 Četrti dan pa: deset voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez hibe

29:24b.NUM.029.024 in njih jedilna daritev in njih pitne daritve k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:25b.NUM.029.025 in za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine in jedilne in pitne daritve k njej.

29:26b.NUM.029.026 Peti dan pa: devet voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez madeža

29:27b.NUM.029.027 ž njih jedilno daritvijo in pitnimi daritvami k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:28b.NUM.029.028 in v daritev za greh enega kozla razen neprestane žgalščine in jedilne in pitne daritve, ki pristoji.

29:29b.NUM.029.029 Šesti dan pa: osem voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez hibe

29:30b.NUM.029.030 ž njih jedilno daritvijo in pitnimi daritvami k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:31b.NUM.029.031 in za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitnih daritev, ki pristoje.

29:32b.NUM.029.032 Sedmi dan pa: sedem voličev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet brez hibe

29:33b.NUM.029.033 ž njih jedilno daritvijo in pitnimi daritvami k voličem, ovnoma in jagnjetom po njih številu, kakor je določeno,

29:34b.NUM.029.034 in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitne daritve, ki pristoji.

29:35b.NUM.029.035 A osmi dan imejte sveto zborovanje; nobenega službenega dela ne opravljajte.

29:36b.NUM.029.036 Kot žgalščino pa darujte ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU: enega voliča, enega ovna, sedem enoletnih jagnjet brez hibe

29:37b.NUM.029.037 ž njih jedilno daritvijo in pitnimi daritvami k voličem, k ovnoma in k jagnjetom, po njih številu, kakor je določeno,

29:38b.NUM.029.038 in v daritev za greh enega kozla, razen neprestane žgalščine ter jedilne in pitne daritve k njej.

29:39b.NUM.029.039 Toliko boste darovali GOSPODU ob določenih svojih praznikih razen obljub in prostovoljnih daril svojih, ki jih poklonite ali v žgalne ali jedilne ali pitne ali mirovne daritve.In Mojzes je sporočil sinovom Izraelovim vse, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

29:40b.NUM.029.040 In Mojzes je sporočil sinovom Izraelovim vse, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

30

30:1b.NUM.030.001 In Mojzes je govoril poglavarjem nad rodovi sinov Izraelovih takole: To je, kar je zapovedal GOSPOD:

30:2b.NUM.030.002 Ko stori kdo obljubo GOSPODU ali priseže, da veže v dolžnost svojo dušo, naj ne pogazi besede svoje, temuč stori vse, kar je prišlo iz ust njegovih.

30:3b.NUM.030.003 Ko pa ženska stori obljubo GOSPODU in se zaveže v dolžnost, ko biva še v hiši očeta svojega, v mladosti svoji,

30:4b.NUM.030.004 in oče njen čuje njeno obljubo in zavezo, s katero je zavezala dušo svojo, pa molči proti njej: tedaj naj veljajo vse njene obljube in vse vezi, s katerimi je zavezala dušo svojo.

30:5b.NUM.030.005 Ako pa ji njen oče brani v dan, kadar to sliši, ne velja nobena njenih obljub in vezi, s katerimi je zavezala svojo dušo; GOSPOD pa ji oprosti, zato ker ji je branil njen oče.

30:6b.NUM.030.006 Ako se omoži, pa ima obljubo na sebi ali kako nepremišljeno besedo ustnic svojih, s čimer je zavezala svojo dušo,

30:7b.NUM.030.007 in njen mož začuje to, pa ji nič ne reče v dan, kadar to sliši: tedaj naj veljajo obljube in vezi, s katerimi je obvezala dušo svojo.

30:8b.NUM.030.008 Ako pa ji njen mož brani v dan, kadar to sliši, razveljavi s tem obljubo, ki je na njej, in nepremišljeno besedo njenih ustnic, s katero je zavezala dušo svojo, in GOSPOD ji odpusti.

30:9b.NUM.030.009 Pri obljubi vdove ali ločene od moža ostani zanjo v veljavi vse, s čimer je zavezala svojo dušo.

30:10b.NUM.030.010 In če katera v hiši svojega moža stori obljubo ali zaveže s prisego dušo svojo,

30:11b.NUM.030.011 in njen mož to sliši, pa ji nič ne reče in ne brani, tedaj veljajo vse obljube njene in vse vezi, s katerimi je zavezala dušo svojo.

30:12b.NUM.030.012 Ako pa jih kakorkoli razveljavi njen mož v dan, kadar o njih zasliši, tedaj ne bo veljalo nič tega, kar je prišlo iz njenih usten gledé obljub ali vezi, s katerimi bi bila zavezala dušo svojo; njen mož jih je razveljavil, in GOSPOD ji odpusti.

30:13b.NUM.030.013 Vsaktero obljubo in vsaktero vežočo prisego duši v pokoro sme njen mož potrditi ali razveljaviti.

30:14b.NUM.030.014 Če molči njen mož in ji nič ne reče od dne do dne, potrjuje s tem vse obljube njene ali vse vezi, ki so na njej; potrdil jih je, ker jih je slišal, pa molčal.

30:15b.NUM.030.015 Ako pa jih ovrže pozneje, potem ko jih je slišal, bo nosil njeno krivico.To so postave, ki jih je GOSPOD zapovedal Mojzesu zastran moža in njegove žene, zastran očeta in njegove hčere v mladosti njeni, dokler biva v hiši očeta svojega.

30:16b.NUM.030.016 To so postave, ki jih je GOSPOD zapovedal Mojzesu zastran moža in njegove žene, zastran očeta in njegove hčere v mladosti njeni, dokler biva v hiši očeta svojega.

31

31:1b.NUM.031.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

31:2b.NUM.031.002 Maščuj sinove Izraelove nad Madianci; potem boš zbran k svojemu ljudstvu.

31:3b.NUM.031.003 Nato ogovori Mojzes ljudstvo in veli: Oborožite može izmed sebe na vojsko, da pojdejo na Madiance, izvrševat nad njimi maščevanje za GOSPODA.

31:4b.NUM.031.004 Po tisoč iz vsakega rodu, iz vseh svojih rodov pošljite na vojsko.

31:5b.NUM.031.005 In odbrali so iz tisočev Izraelovih po en tisoč iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih na vojsko.

31:6b.NUM.031.006 In Mojzes jih pošlje, tisoč iz vsakega rodu, na vojsko s Pinehasom, sinom Eleazarja duhovnika, in posode iz svetišča in trobenti za pozivanje so bile pod njegovo roko.

31:7b.NUM.031.007 In vojska je šla na Madiance, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu, in pobili so vse moške.

31:8b.NUM.031.008 Pobili so tudi madianske kralje z drugimi pobitimi vred: Evija, Rekema, Zura, Hura in Reba, pet madianskih kraljev; Balaama tudi, sina Beorjevega, so umorili z mečem.

31:9b.NUM.031.009 In ujeli so sinovi Izraelovi žene Madiancev in njih otroke; in vso njih živino in vse njih črede in vse njih blago so uplenili;

31:10b.NUM.031.010 a vsa njih mesta po krajih, koder so prebivali, in vsa njih šatorišča so sežgali z ognjem.

31:11b.NUM.031.011 In vzeli so ves rop in plen, bodisi ljudi, bodisi živino;

31:12b.NUM.031.012 in so pripeljali k Mojzesu, Eleazarju duhovniku in k vsej občini sinov Izraelovih ujetnike, rop in plen, v tabor na poljanah Moabskih, ki so pri Jordanu, nasproti Jerihu.

31:13b.NUM.031.013 Mojzes pa in Eleazar duhovnik in vsi knezi občine jim pridejo naproti ven za tabor.

31:14b.NUM.031.014 A Mojzes se razsrdi nad vojvodami vojske, poveljniki čez tisoč in čez sto, ki so se vračali od vojne službe,

31:15b.NUM.031.015 in jim reče: Ali ste ohranili vse žene žive?

31:16b.NUM.031.016 Glejte, one so napeljale sinove Izraelove po Balaamovem nasvetu, da so zakrivili iznevero zoper GOSPODA pri Peorju, zaradi česar je šiba zadela občino GOSPODOVO!

31:17b.NUM.031.017 Zdaj torej pobijte vse moško med otroki, tudi umorite vsako ženo, ki je spoznala moža v telesnem združenju!

31:18b.NUM.031.018 Vse deklice pa, ki še niso spoznale moža v združenju, ohranite žive zase.

31:19b.NUM.031.019 In ušatorite se zunaj za taborom sedem dni; vsi, ki ste koga ubili ali se ubitega doteknili, očistite se greha v tretji in sedmi dan, vi in vaše ujetnice.

31:20b.NUM.031.020 Očistite tudi vsako oblačilo in vse, kar je iz kože narejeno, in vsako pripravo iz kozje dlake in vse lesene posode.

31:21b.NUM.031.021 Nato reče Eleazar duhovnik vojščakom, ki so bili šli v boj: To je naredba postave, ki jo je GOSPOD zapovedal Mojzesu:

31:22b.NUM.031.022 Zlato in srebro in bron in železo in kositer in svinec,

31:23b.NUM.031.023 sploh vse, kar strpi ogenj, pretopite v ognju, in čisto bode; vendar naj se greha očisti z vodo očiščevanja. Vse pa, kar ne strpi ognja, dajte, da preide skozi vodo.

31:24b.NUM.031.024 In operite si oblačila dan sedmi, in bodete čisti, in potem pridite v tabor.

31:25b.NUM.031.025 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

31:26b.NUM.031.026 Poizvedite število plena, koliko so ujeli ljudi in živine, ti in duhovnik Eleazar in poglavarji očetovin občine.

31:27b.NUM.031.027 In razdéli plen na dvoje: vojskovalcem, ki so šli v boj, in vsej občini.

31:28b.NUM.031.028 In vzemi od vojščakov, ki so šli v boj, davek za GOSPODA, po eno glavo od petsto, izmed ljudi, govedi, oslov in drobnice;

31:29b.NUM.031.029 to vzemite od njih polovice ter daj to Eleazarju duhovniku kot dar povzdignjenja za GOSPODA.

31:30b.NUM.031.030 Od polovice pa, ki je Izraelovih sinov, vzemi po eno glavo od petdesetih ljudi, tudi od govedi, oslov in ovac in od vsake živine, in jih daj levitom, ki strežejo v straži pri GOSPODOVEM prebivališču.

31:31b.NUM.031.031 In storita Mojzes in Eleazar duhovnik, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

31:32b.NUM.031.032 In bilo je plena, kolikor ga je preostajalo od tega, kar si je priborilo vojno moštvo: šeststo petinsedemdeset tisoč drobnice,

31:33b.NUM.031.033 dvainsedemdeset tisoč goved,

31:34b.NUM.031.034 edeninšestdeset tisoč oslov

31:35b.NUM.031.035 in dvaintrideset tisoč vseh žensk, ki niso spoznale moža v združenju.

31:36b.NUM.031.036 Polovica pa, delež tistih, ki so bili šli v boj, je bila po številu: tristo sedemintrideset tisoč in petsto drobnice

31:37b.NUM.031.037 in davek za GOSPODA od nje šeststo in petinsedemdeset glav;

31:38b.NUM.031.038 in govedi je bilo šestintrideset tisoč in od nje davek za GOSPODA dvainsedemdeset glav;

31:39b.NUM.031.039 oslov pa trideset tisoč in petsto in od njih davek za GOSPODA enoinšestdeset glav;

31:40b.NUM.031.040 in ljudi je bilo šestnajst tisoč, davek pa od njih za GOSPODA dvaintrideset duš.

31:41b.NUM.031.041 Mojzes je torej dal davek kot dar povzdignjenja za GOSPODA Eleazarju duhovniku, kakor mu je bil GOSPOD zapovedal.

31:42b.NUM.031.042 Od polovice sinov Izraelovih, ki jo je Mojzes razštel od deleža vojščakov,

31:43b.NUM.031.043 (bil je pa polovični delež občine: tristo in sedemintrideset tisoč in petsto drobnice,

31:44b.NUM.031.044 šestintrideset tisoč goved,

31:45b.NUM.031.045 trideset tisoč in petsto oslov

31:46b.NUM.031.046 in šestnajst tisoč ljudi)

31:47b.NUM.031.047 vzame Mojzes od te polovice sinov Izraelovih, kar je bilo odbranega, po eno od petdesetih, izmed ljudi in živine, in jih da levitom, ki so stregli v straži pri prebivališču GOSPODOVEM, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

31:48b.NUM.031.048 Tedaj pristopijo k Mojzesu vojvode, ki so bili nad tisočmi vojske, poveljniki čez tisoč in čez sto,

31:49b.NUM.031.049 in reko Mojzesu: Služabniki tvoji so poizvedeli število vojščakov, ki smo jih imeli pod svojo roko, in ne manjka izmed nas ne enega.

31:50b.NUM.031.050 Zato nesemo GOSPODU darila, vsakdo od tega, kar je dobil, zlatih dragotin, obročkov, zapestnic, prstanov, uhanov in ovratnih verižic, da se izvrši poravnava za nas pred GOSPODOM.

31:51b.NUM.031.051 In prejmeta od njih Mojzes in Eleazar duhovnik tisto zlato, vsakršne umetne dragotine.

31:52b.NUM.031.052 In bilo je vsega zlata, kar so ga poveljniki čez tisoč in čez sto poklonili GOSPODU kot dar povzdinjenja: šestnajst tisoč sedemsto in petdeset seklov.

31:53b.NUM.031.053 (Vojščaki so uplenili vsak nekaj sam zase.)In Mojzes in Eleazar duhovnik vzameta to zlato od poveljnikov čez tisoč in čez sto ter ga neseta v shodni šator, da bodi v spomin Izraelovim sinovom pred obličjem GOSPODOVIM.

31:54b.NUM.031.054 In Mojzes in Eleazar duhovnik vzameta to zlato od poveljnikov čez tisoč in čez sto ter ga neseta v shodni šator, da bodi v spomin Izraelovim sinovom pred obličjem GOSPODOVIM.

32

32:1b.NUM.032.001 Sinovi Rubenovi pa in sinovi Gadovi so imeli veliko množino čred, in videli so pokrajino Jazersko in Gileadsko, in glej, ta kraj je bil pripraven za živinorejo.

32:2b.NUM.032.002 Pridejo torej sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi in ogovore Mojzesa, Eleazarja duhovnika in kneze občine, rekoč:

32:3b.NUM.032.003 Atarot, Dibon, Jazer, Nimra, Hesbon, Eleale, Sebam, Nebo in Beon

32:4b.NUM.032.004 v deželi, ki jo je GOSPOD udaril pred Izraelovo občino, je dežela za živino, in mi, hlapci tvoji, imamo dosti živine.

32:5b.NUM.032.005 Reko torej: Ako smo našli milost v tvojih očeh, daj to deželo v posest nam hlapcem svojim; ne vodi nas onkraj Jordana.

32:6b.NUM.032.006 A Mojzes reče sinovom Gadovim in sinovom Rubenovim: Bratje vaši naj gredo v boj, vi pa hočete tu sedeti?

32:7b.NUM.032.007 In zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli tja v deželo, ki jim jo je dal GOSPOD?

32:8b.NUM.032.008 Tako so storili očetje vaši, ko sem jih poslal iz Kades-barnee ogledat deželo;

32:9b.NUM.032.009 ko so prišli gori do doline Eškolske in si ogledali deželo, so odvrnili srce sinov Izraelovih, da ne bi šli v deželo, ki jim jo je dal GOSPOD.

32:10b.NUM.032.010 In srd GOSPODOV se je razvnel tisti dan, in prisegel je, rekoč:

32:11b.NUM.032.011 Nihče izmed mož, ki so šli sem iz Egipta, od dvajsetletnih in više, ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, zato ker niso hodili zvesto za mano,

32:12b.NUM.032.012 razen Kaleba, sina Jefunovega, Kenizejca, in Jozueta, sina Nunovega, kajti ona sta zvesto hodila za GOSPODOM.

32:13b.NUM.032.013 In razvnel se je srd GOSPODOV zoper Izraela, in naredil je, da so se morali klatiti po puščavi štirideset let, dokler ni pomrl ves rod, ki je hudo ravnal pred očmi GOSPODOVIMI.

32:14b.NUM.032.014 In glejte, vi ste stopili na mesto očetov svojih, izrastki grešnih ljudi, da še bolj pomnožite togoto srda GOSPODOVEGA zoper Izraela.

32:15b.NUM.032.015 Zakaj če se odvrnete in ne boste hodili za njim, on ga pusti še dalje v puščavi, in tako pogubite vse to ljudstvo.

32:16b.NUM.032.016 In stopijo k njemu bliže in reko: Samo ograje hočemo tu postaviti za živino svojo in mesta za otročiče svoje,

32:17b.NUM.032.017 sami pa pojdemo oboroženi pred Izraelovimi sinovi, da jih spremimo na njih kraj. Otroci naši naj ostanejo v ograjenih mestih zaradi prebivalcev te dežele.

32:18b.NUM.032.018 Ne vrnemo se v hiše svoje, dokler ne posede sleherni sinov Izraelovih svoje dediščine.

32:19b.NUM.032.019 Zakaj ž njimi nočemo ničesar podedovati onkraj Jordana in tam dalje, ako nam pripade dediščina naša na tej strani Jordana, proti jutru.

32:20b.NUM.032.020 Nato jim veli Mojzes: Ako izpolnite to besedo, ako se oborožite in pojdete v boj pred GOSPODOM,

32:21b.NUM.032.021 in pride vsak oboroženec izmed vas čez Jordan pred GOSPODOM, dokler ne prežene sovražnikov svojih izpred sebe

32:22b.NUM.032.022 in bo zemlja podvržena pred GOSPODOM, in ako se šele potem vrnete, nedolžni bodete pred GOSPODOM in pred Izraelom, in ta dežela vam bodi v posest pred GOSPODOM.

32:23b.NUM.032.023 Ako pa ne storite tako, glejte, grešili ste zoper GOSPODA, in vedite, da vas greh vaš doleti.

32:24b.NUM.032.024 Postavite si mesta za otročiče svoje in ograje za živino svojo in storite, kakor so govorila usta vaša.

32:25b.NUM.032.025 In sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi reko Mojzesu takole: Hlapci tvoji bodo storili, kakor je ukazal naš gospod.

32:26b.NUM.032.026 Otroci naši, žene naše, črede naše in vsa naša živina ostanejo tu v gileadskih mestih;

32:27b.NUM.032.027 mi pa, tvoji hlapci, pojdemo, vsi oboroženi za vojsko, pred GOSPODOM v boj, kakor je govoril naš GOSPOD.

32:28b.NUM.032.028 Tedaj zapove Mojzes glede njih Eleazarju duhovniku in Jozuetu, sinu Nunovemu, in poglavarjem očetovin iz rodov Izraelovih sinov.

32:29b.NUM.032.029 In Mojzes jim reče: Ako pojdejo sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi, vsi oboroženi, z vami čez Jordan v boj pred GOSPODOM in dežela vam bo podvržena, dajte jim pokrajino Gileadsko v posest;

32:30b.NUM.032.030 ako pa ne pojdejo oboroženi z vami na ono stran, naj imajo posestva med vami v deželi Kanaanski.

32:31b.NUM.032.031 Nato odgovore sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi, rekoč: Kakor je govoril GOSPOD hlapcem tvojim, tako storimo.

32:32b.NUM.032.032 Pojdemo oboroženi pred GOSPODOM v deželo Kanaansko, a dedna posest nam ostani tostran Jordana.

32:33b.NUM.032.033 In dal je Mojzes sinovom Rubenovim in sinovom Gadovim in polovici rodu Manaseja, Jožefovega sinú, kraljestvo Sihona, kralja Amorejcev, in kraljestvo Oga, kralja basanskega, deželo in njena mesta ž njih okraji, mesta po deželi naokrog.

32:34b.NUM.032.034 In sinovi Gadovi so sezidali Dibon, Atarot, Aroer,

32:35b.NUM.032.035 Atrot-šofan, Jazer, Jogbeho,

32:36b.NUM.032.036 Bet-nimro in Bet-haran: utrjena mesta in ograje za ovce.

32:37b.NUM.032.037 Sinovi Rubenovi so pa sezidali Hesbon, Eleale, Kirjataim,

32:38b.NUM.032.038 Nebo, Baal-meon (katerim so premenili imena) in Sibmo, in dali so druga imena mestom, ki so jih zgradili.

32:39b.NUM.032.039 A sinovi Mahirja, Manasejevega sinú, so šli v Gilead in zasedli ta kraj ter pregnali Amorejce, ki so bili v njem.

32:40b.NUM.032.040 In dal je Mojzes Gilead Mahirju, Manasejevemu sinu, in prebival je v njem.

32:41b.NUM.032.041 Jair pa, sin Manasejev, je šel in zasedel njegove vasi in jih imenoval Jairove trge.Tudi Nobah je šel ter zasedel Kenat in podložne mu vasi in jih imenoval po svojem imenu Nobah.

32:42b.NUM.032.042 Tudi Nobah je šel ter zasedel Kenat in podložne mu vasi in jih imenoval po svojem imenu Nobah.

33

33:1b.NUM.033.001 To so postaje sinov Izraelovih, ko so šli iz Egiptovske dežele po svojih trumah pod vodstvom Mojzesa in Arona.

33:2b.NUM.033.002 In Mojzes je opisal, kako so potovali in kod so postajali po ukazu GOSPODOVEM, in to so njih postaje po njih potovanju.

33:3b.NUM.033.003 Iz Ramesesa so odrinili petnajsti dan prvega meseca; zjutraj po pashi so odšli Izraelovi sinovi po visoki roki pred očmi vseh Egipčanov,

33:4b.NUM.033.004 medtem ko so Egipčani pokopavali vse prvence svoje, ki jih je GOSPOD udaril med njimi; tudi nad vsemi njih bogovi je sodbo izvršil GOSPOD.

33:5b.NUM.033.005 In ko so bili odrinili iz Ramesesa, so se utaborili sinovi Izraelovi v Sukotu.

33:6b.NUM.033.006 In odpotujejo iz Sukota in se utabore v Etamu, ki je kraj puščave.

33:7b.NUM.033.007 In odpravijo se iz Etama in krenejo proti Pihahirotu, ki je nasproti Baalzefonu, in se ušatore pred Migdolom.

33:8b.NUM.033.008 In odrinejo izpred Hahirota in preidejo čez morje v puščavo, in potujejo tri dni hoda po Etamski puščavi, in razpno šatore v Mari.

33:9b.NUM.033.009 In odpotujejo iz Mare in pridejo v Elim, in v Elimu je bilo dvanajst studencev in sedemdeset palmovih dreves, in tu se raztaboré.

33:10b.NUM.033.010 Iz Elima se odpravijo in se ušatore ob Rdečem morju.

33:11b.NUM.033.011 In se odpravijo od Rdečega morja in se utabore v Sinski puščavi.

33:12b.NUM.033.012 Iz Sinske puščave pa odidejo in se ustavijo v Dofki.

33:13b.NUM.033.013 In gredo iz Dofke in obstanejo v Alusu.

33:14b.NUM.033.014 In odrinejo iz Alusa in se utabore v Rafidimu, kjer ni bilo vode, da bi ljudstvo pilo.

33:15b.NUM.033.015 In odpravijo se iz Rafidima ter razpno šatore v Sinajski puščavi.

33:16b.NUM.033.016 Iz Sinajske puščave odidejo in se ušatoré ob Grobovih poželjivosti.

33:17b.NUM.033.017 Od Grobov poželjivosti odrinejo in se ušatore v Hazerotu.

33:18b.NUM.033.018 Iz Hazerota odidejo in se utabore v Ritmi.

33:19b.NUM.033.019 Iz Ritme pa odpotujejo in se utabore v Rimon-perezu.

33:20b.NUM.033.020 In iz Rimon-pereza odrinejo in se ušatore v Libni.

33:21b.NUM.033.021 Iz Libne odpotujejo in se utabore v Risi.

33:22b.NUM.033.022 Iz Rise odidejo in se ušatore v Kehelati.

33:23b.NUM.033.023 Iz Kehelate odrinejo in se utabore na gori Seferi.

33:24b.NUM.033.024 Z gore Sefere pa se odpravijo in se utabore v Haradi.

33:25b.NUM.033.025 In iz Harade odidejo in se ušatore v Makhelotu.

33:26b.NUM.033.026 Iz Makhelota odrinejo in se utabore v Tahatu.

33:27b.NUM.033.027 Iz Tahata odidejo in se utabore v Tarahu.

33:28b.NUM.033.028 Iz Taraha odpotujejo in se ušatore v Mitki.

33:29b.NUM.033.029 In gredo iz Mitke in se utabore v Hasmoni.

33:30b.NUM.033.030 Iz Hasmone odrinejo in se utabore v Moserotu.

33:31b.NUM.033.031 Iz Moserota odidejo in se ustavijo v Bene-jaakanu.

33:32b.NUM.033.032 Iz Bene-jaakana se vzdignejo in se ušatore v Hor-gidgadu.

33:33b.NUM.033.033 Iz Hor-gidgada odidejo in se utabore v Jotbati.

33:34b.NUM.033.034 In iz Jotbate odrinejo in se utabore v Abroni.

33:35b.NUM.033.035 Iz Abrone se premaknejo in se ušatore v Ezion-geberju.

33:36b.NUM.033.036 Iz Ezion-geberja se odpravijo in razpno šatore v puščavi Zinski, to je Kades.

33:37b.NUM.033.037 Iz Kadesa pa se vzdignejo in se ušatore na gori Horu ob meji dežele Edomske.

33:38b.NUM.033.038 In Aron duhovnik je šel na goro Hor na ukaz GOSPODOV, in tam je umrl v štiridesetem letu po odhodu Izraelovih sinov iz Egipta, prvi dan petega meseca;

33:39b.NUM.033.039 in imel je Aron sto in triindvajset let, ko je umrl na gori Horu.

33:40b.NUM.033.040 Kanaanski kralj v Aradu pa, ki je prebival proti jugu v deželi Kanaanski, je slišal, da prihajajo Izraelovi sinovi.

33:41b.NUM.033.041 In z gore Hora odpotujejo in se utabore v Zalmoni.

33:42b.NUM.033.042 Iz Zalmone pa odidejo in se ušatore v Punonu.

33:43b.NUM.033.043 Iz Punona odrinejo in se utabore v Obotu.

33:44b.NUM.033.044 In iz Obota odpotujejo in se ušatore v Ije-abarimu, na meji moabski.

33:45b.NUM.033.045 In odpotujejo iz Ijima in se utabore v Dibon-gadu.

33:46b.NUM.033.046 Iz Dibon-gada se odpravijo in se ušatore v Almon-diblataimu.

33:47b.NUM.033.047 Iz Almon-diblataima pa se vzdignejo in se utabore na Abarimskih gorah, pred Nebo.

33:48b.NUM.033.048 Z Abarimskih gor pa odrinejo in razpno šatore na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu.

33:49b.NUM.033.049 In taborili so pri Jordanu od Bet-jesimota do Abel-sitima na Moabskih poljanah.

33:50b.NUM.033.050 In GOSPOD je govoril Mojzesu na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu, rekoč:

33:51b.NUM.033.051 Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete čez Jordan v Kanaansko deželo,

33:52b.NUM.033.052 preženite vse prebivalce v deželi izpred sebe in razbijte vse njih poslikane kamene in razdrobite vse njih ulite podobe in zrušite vse njih višave;

33:53b.NUM.033.053 in prilastite si deželo ter prebivajte v njej, zakaj vam sem dal to deželo, da jo posedete.

33:54b.NUM.033.054 In razdelite zemljo z žrebom med svoje rodovine: katerih je več, jim dajte večjo dediščino, katerih pa manj, jim dajte manjšo dediščino. Kamorkoli pade komu žreb, ondi bodi njegovo; po rodovih svojih očetov si razdelite dediščino.

33:55b.NUM.033.055 Ako pa ne preženete prebivalcev v deželi izpred sebe, vam bodo tisti, katere od njih boste strpeli pri sebi, kakor trnje v očeh in kakor ostni v bokih, in pritiskali vas bodo v deželi, ki boste prebivali v njej.In zgodi se, da storim vam tako, kakor sem mislil storiti njim.

33:56b.NUM.033.056 In zgodi se, da storim vam tako, kakor sem mislil storiti njim.

34

34:1b.NUM.034.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

34:2b.NUM.034.002 Zapovej sinovom Izraelovim ter jim reci: Ko pridete v deželo Kanaansko, to bodi dežela, ki vam pripade v dediščino: Kanaanova dežela po svojih mejah.

34:3b.NUM.034.003 Poldnevna stran vam bodi pri Zinski puščavi in poleg Edoma, in vaša južna meja bodi od kraja Slanega morja proti vzhodu;

34:4b.NUM.034.004 in ta meja se obrni proti jugu od vzviška Akrabima in naj gre v Zin in sega proti jugu čez Kades-barneo, potem naj gre k vasi Adarju in poleg Azmona,

34:5b.NUM.034.005 in od Azmona naj se obrne k Egiptovskemu potoku in se konča pri morju.

34:6b.NUM.034.006 Meja proti večeru pa: Veliko morje vam bodi za mejo; to bode vaša zahodna meja.

34:7b.NUM.034.007 In to bodi vaša meja proti polnoči: od Velikega morja si merite tja do gore Hora,

34:8b.NUM.034.008 od gore Hora pa merite do poti v Hamat, in meja naj sega do Zedada;

34:9b.NUM.034.009 potem naj gre meja dalje v Zifron in se konča pri vasi Enanu. To bodi severna vaša meja.

34:10b.NUM.034.010 Za mejo proti jutru si merite od vasi Enana do Sefama,

34:11b.NUM.034.011 in naj gre meja doli od Sefama k Ribli ob vzhodni strani Ajina; potem naj gre meja doli in krene k strani Kineretskega morja ob vzhodu;

34:12b.NUM.034.012 in meja naj gre doli po Jordanu in se konča pri Slanem morju. To bodi vaša dežela po njenih mejah naokrog.

34:13b.NUM.034.013 Mojzes torej zapove sinovom Izraelovim, rekoč: To je dežela, ki si jo v dedino razdelite po žrebu in ki je o njej zapovedal GOSPOD, da bodi dana deveterim rodovom in polovici rodu.

34:14b.NUM.034.014 Zakaj rod Rubenovih sinov po svojih očetovinah in rod Gadovih sinov po svojih očetovinah in polovica Manasejevega rodu so prejeli svojo dediščino.

34:15b.NUM.034.015 Ta dva rodova in pol so prejeli svojo dediščino tostran Jordana, od Jeriha proti solnčnemu vzhodu.

34:16b.NUM.034.016 Nato ogovori GOSPOD Mojzesa, rekoč:

34:17b.NUM.034.017 Ta so imena mož, ki naj vam deželo razdele v dedino: Eleazar duhovnik in Jozue, sin Nunov.

34:18b.NUM.034.018 In vzemite po enega kneza iz vsakega rodu, da razdele deželo.

34:19b.NUM.034.019 In ta so imena tistih mož: za Judov rod Kaleb, sin Jefunov;

34:20b.NUM.034.020 za rod Simeonovih sinov Samuel, sin Amihudov;

34:21b.NUM.034.021 za Benjaminov rod Elidad, sin Kislonov;

34:22b.NUM.034.022 za rod Danovih sinov knez Buki, sin Joglijev;

34:23b.NUM.034.023 za Jožefova sinova: za rod Manasejevih sinov knez Haniel, sin Efodov,

34:24b.NUM.034.024 in za rod Efraimovih sinov knez Kemuel, sin Siftanov;

34:25b.NUM.034.025 za rod Zebulonovih sinov knez Elizafan, sin Parnakov;

34:26b.NUM.034.026 za rod Isaharjevih sinov knez Paltiel, sin Azanov;

34:27b.NUM.034.027 za rod Aserjevih sinov knez Ahihud, sin Selomijev,

34:28b.NUM.034.028 za rod Neftalijevih sinov knez Pedahel, sin Amihudov.To so tisti, katerim je GOSPOD zapovedal prideliti Izraelovim sinovom dedino v deželi Kanaanski.

34:29b.NUM.034.029 To so tisti, katerim je GOSPOD zapovedal prideliti Izraelovim sinovom dedino v deželi Kanaanski.

35

35:1b.NUM.035.001 In GOSPOD je govoril Mojzesu na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu, rekoč:

35:2b.NUM.035.002 Zapovej Izraelovim sinovom, naj dado levitom od dednih posestev svojih mesta za prebivanje; in pašnike okoli teh mest dajte levitom.

35:3b.NUM.035.003 In mesta naj imajo za prebivanje, njih pašnike pa za svojo živino in za imetje in za vse živali svoje.

35:4b.NUM.035.004 Pašniki ob mestih pa, ki jih daste levitom, naj se zunaj raztezajo od mestnega zidovja do tisoč komolcev naokrog.

35:5b.NUM.035.005 Merite torej zunaj mesta na vzhodni strani dva tisoč komolcev, na južni strani dva tisoč komolcev, na zahodni strani dva tisoč komolcev in na severni strani dva tisoč komolcev, tako da bode mesto v sredi. To naj jim služi v pašnike pri njih mestih.

35:6b.NUM.035.006 Med mesti pa, ki jih daste levitom, bodi šest zavetnih mest, v katera dovolite ubijalcu pribežati, in razen teh dajte dvainštirideset mest.

35:7b.NUM.035.007 Vseh mest, ki jih daste levitom, bodi oseminštirideset mest in njih pašniki.

35:8b.NUM.035.008 Za mesta pa, ki jih daste levitom od posesti Izraelovih sinov, veljaj: od tistih, ki imajo več, vzemite več, in od tistih, ki imajo manj, vzemite manj; vsakteri rod naj da od svojih mest levitom primerno dediščini, ki jo dobi.

35:9b.NUM.035.009 In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

35:10b.NUM.035.010 Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete čez Jordan v deželo Kanaansko,

35:11b.NUM.035.011 si določite mesta, ki naj vam bodo zavetna mesta: tja naj pribeži ubijalec, ki ubije človeka neradovoljno.

35:12b.NUM.035.012 In ta mesta naj vam bodo v zavetišča pred krvnim maščevalcem, da ne umrje ubijalec, dokler se ne postavi pred občino zaradi sodbe.

35:13b.NUM.035.013 Takih mest, ki jih boste dali in ki vam bodo v zavetišča, bodi šest.

35:14b.NUM.035.014 Tri mesta določite tostran Jordana in tri mesta v Kanaanski deželi; zavetna mesta naj bodo.

35:15b.NUM.035.015 Za sinove Izraelove in za tujca in priseljenca med njimi naj bode teh šest mest v zavetišče, da zbeži vanje, kdorkoli neradovoljno ubije človeka.

35:16b.NUM.035.016 Ako pa kdo koga udari z železnim orodjem, da umre, morilec je; umreti mora tak morilec.

35:17b.NUM.035.017 In če ga udari s kamenom v roki, s kakršnim je lahko usmrtiti, tako da umre, morilec je; umreti mora tak morilec.

35:18b.NUM.035.018 Ali če ga udari z lesenim orodjem, s kakršnim je lahko usmrtiti, tako da umre, morilec je; umreti mora tak morilec.

35:19b.NUM.035.019 Maščevalec krvi naj usmrti morilca; kadar nanj naleti, naj ga usmrti.

35:20b.NUM.035.020 Ako pa pahne koga iz sovraštva ali zažene vanj kaj, zalezovaje ga, da umre;

35:21b.NUM.035.021 ali ga udari v neprijateljstvu z roko, tako da umre: kdor ga je udaril, mora umreti; morilec je, maščevalec krvi naj ga usmrti, kadar ga zaloti.

35:22b.NUM.035.022 Ako ga pa pahne nenadoma, ne v neprijateljstvu, ali vrže nanj kako stvar, ne da bi ga zalezoval, da umre,

35:23b.NUM.035.023 ali, ne ga videč, zažene vanj kamen, kakršen lahko usmrti, tako da umre, pa mu ni bil sovražnik in ni iskal njegove nesreče:

35:24b.NUM.035.024 tedaj naj občina razsodi med ubijalcem in maščevalcem krvi po teh pravicah;

35:25b.NUM.035.025 in občina naj reši ubijalca iz roke krvnega maščevalca in ga da peljati nazaj v zavetno mesto, kamor je bil zbežal; ondi naj ostane dotlej, da umrje veliki duhovnik, ki je bil maziljen s svetim oljem.

35:26b.NUM.035.026 Toda če ubijalec kdaj prekorači mejo zavetnega mesta, kamor je bil zbežal,

35:27b.NUM.035.027 in krvni maščevalec ga zasači zunaj meje njegovega zavetišča in ga umori, ne bodi kriv krvi:

35:28b.NUM.035.028 zakaj on bi bil moral ostati v zavetnem mestu svojem do smrti velikega duhovnika; ali po smrti velikega duhovnika se sme vrniti v pokrajino svojega posestva.

35:29b.NUM.035.029 In to vam bodi sodna postava za vse prihodnje vaše rodove po vseh vaših stanovališčih.

35:30b.NUM.035.030 Kdorkoli umori človeka, bodi umorjen po izpovedbi prič; samo ena priča naj ne govori zoper koga za smrt.

35:31b.NUM.035.031 Nikar ne sprejmite odkupnine za življenje morilca, ki je kriv smrti; on mora umreti.

35:32b.NUM.035.032 Tudi ne sprejmite odkupnine od njega, ki je zbežal v zavetno svoje mesto, da bi se smel vrniti in prebivati v deželi, preden umrje veliki duhovnik.

35:33b.NUM.035.033 Ne ognušajte dežele, v kateri ste, zakaj kri ognuša deželo, in za kri, ki se je v deželi prelila, ni mogoča poravnava, razen po krvi tistega, ki jo je prelil.Ne onečiščajte dežele svojega domovanja, sredi katere jaz prebivam; zakaj jaz, GOSPOD, prebivam sredi Izraelovih sinov.

35:34b.NUM.035.034 Ne onečiščajte dežele svojega domovanja, sredi katere jaz prebivam; zakaj jaz, GOSPOD, prebivam sredi Izraelovih sinov.

36

36:1b.NUM.036.001 In poglavarji očetovinam iz rodovine sinov Gileada, sinu Mahirja, sinu Manasejevega, od rodovin Jožefovih sinov, pristopijo ter govore pred Mojzesom in pred knezi, poglavarji očetovinam Izraelovih sinov,

36:2b.NUM.036.002 in reko: GOSPOD je ukazal tebi, gospodu mojemu, da naj se dežela da po žrebu sinovom Izraelovim v dediščino; tudi je gospodu mojemu ukazal GOSPOD, naj se dediščina našega brata Zelofada dodeli njegovim hčeram.

36:3b.NUM.036.003 Toda če se omože s katerimi sinovi iz drugih rodov Izraelovih otrok, se vzame njih dedni delež od dediščine naših očetov in se prideli dediščini tistega rodu, kateremu bodo pripadale; tako pa se odtrga od deleža naše dediščine.

36:4b.NUM.036.004 In ko pride milostno leto Izraelovih sinov, tedaj se njih dediščina pridruži dediščini rodú, ki bodo v njem živele one hčere; od dediščine rodú naših očetov pa se odtrga.

36:5b.NUM.036.005 Tedaj zapove Mojzes sinovom Izraelovim po ukazu GOSPODOVEM, veleč: Prav je govoril rod Jožefovih sinov.

36:6b.NUM.036.006 To je stvar, ki jo je GOSPOD zapovedal glede Zelofadovih hčera, rekoč: Omože naj se, s komer jim je všeč, toda le v rodovini očeta svojega rodu naj se omože:

36:7b.NUM.036.007 da se ne prenese nič dediščine Izraelovih sinov od roda na drug rod; zakaj sleherni sinov Izraelovih se mora držati dediščine, lastne rodu njegovih očetov.

36:8b.NUM.036.008 Vsaka hči, ki ima dediščino v katerem rodu sinov Izraelovih, naj se omoži le z nekom iz rodovine očeta svojega rodu, da sleherni sinov Izraelovih obdrži dediščino svojih očetov

36:9b.NUM.036.009 in da se ne prenaša dediščina od roda na drug rod, temuč se vsakdo med rodovi Izraelovih sinov drži svoje dediščine.

36:10b.NUM.036.010 Kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu, prav tako so storile Zelofadove hčere:

36:11b.NUM.036.011 kajti Mahla, Tirza, Hogla, Milka in Noa, Zelofadove hčere, so se omožile s sinovi stricev svojih.

36:12b.NUM.036.012 Prišle so za žene v rodovine sinov Manaseja, sinu Jožefovega, in njih dediščina je ostala pri rodu, pri rodovini njih očeta.To so zapovedi in sodbe, ki jih je ukazal GOSPOD po Mojzesu sinovom Izraelovim na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu.

36:13b.NUM.036.013 To so zapovedi in sodbe, ki jih je ukazal GOSPOD po Mojzesu sinovom Izraelovim na poljanah Moabskih pri Jordanu, nasproti Jerihu.