Peter, apostol Jezusa Kristusa, izvoljenim tujcem, razkropljenim po Pontu, Galaciji, Kapadociji, Aziji in Bitiniji,

izvoljenim po previdnosti Boga Očeta, v posvečenju Duha, k pokorščini in pokropljenju s krvjo Jezusa Kristusa: Milost vam in mir naj se pomnoži!

Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po obilem usmiljenju svojem prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa iz mrtvih,

v prejem dediščine neminljive in neoskrunjene in nevenljive, shranjene v nebesih za vas,

ki vas moč Božja čuva in po veri ohrani za zveličanje, pripravljeno, da se razodene v poslednjem času.

V katerem se radujete, čeprav ste ravnokar nekaj časa (ako je treba) v žalosti po mnogoterih izkušnjavah,

da se preizkušnja vere vaše, vrednejša nego preizkušnja minljivega, a v ognju izkušenega zlata, izkaže vam v hvalo in čast in slavo pri razodetju Jezusa Kristusa;

ki ga ljubite, dasi ga niste videli, ki ga sedaj ne gledate, a vendar vanj verujete in se v njem radujete z veseljem neizrečnim in polnim slave,

prejemajoč konec vere svoje, zveličanje duš.

O katerem zveličanju so preiskavali in ga izsledovali proroki, ki so prorokovali o milosti vam namenjeni,

preiskujoč, za kateri in za kakšen čas je oznanjal Duh Kristusov, ki je bil v njih in je najprej pričal za trpljenja Kristusova in veliko jim sledečo slavo.

Njim se je razodelo, da tistega niso podajali sebi, ampak vam, kar se vam je sedaj oznanilo po njih, ki so vam propovedovali evangelij v svetem Duhu, poslanem iz nebes; v kar angeli žele gledati.

Zato opašite ledja razuma svojega, bodite trezni in stavite svoje upanje popolnoma na milost, ki se vam prinaša v razodetju Jezusa Kristusa;

kakor otroci pokorščine se ne ravnajte po prejšnjih željah v času nevednosti svoje,

marveč po Svetem, ki vas je poklical, bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju,

kajti pisano je: „Sveti bodite, ker sem jaz svet“.

In če Očeta kličete njega, ki sodi brez licegledja slehernega po njegovem delu, živite v strahu ves čas tujčevanja svojega,

vedoč, da niste odkupljeni z minljivimi rečmi, s srebrom ali zlatom, iz praznega življenja svojega, podedovanega od očetov,

ampak z drago krvjo kakor jagnjeta brez hibe in brez madeža, Kristusa;

ki je bil naprej spoznan pred ustanovitvijo sveta, razodel se je pa ob koncu časov zaradi vas,

ki po njem verujete v Boga, ki ga je obudil iz mrtvih in mu dal slavo, tako da je vera vaša tudi upanje v Boga.

Ker ste očistili duše svoje v pokorščini resnice za nehlinjeno bratoljubje, ljubite se iz čistega srca med seboj iskreno,

ker ste prerojeni ne iz minljivega semena, ampak neminljivega, po besedi Božji, ki živi in večno ostane.

Kajti „vse meso je kakor trava in vsa slava njegova kakor trave cvet; posuši se trava in cvet ji odpade,beseda Gospodova pa ostane vekomaj“. To pa je beseda blagovestja, ki se vam je oznanila.

beseda Gospodova pa ostane vekomaj“. To pa je beseda blagovestja, ki se vam je oznanila.

Odloživši torej vso hudobnost in vso zvijačnost in licemerstvo in zavist in vse obrekovanje,

hrepenite kakor novorojena deteta po nepokvarjenem mleku iz besede Božje, da po njem rastete v zveličanje,

če ste res okusili, da je Gospod dobrotljiv.

K njemu pristopajoč, kamenu živemu, ki so ga sicer zavrgli ljudje, pri Bogu pa je izvoljen in dragocen,

se sezidavate tudi vi kot živi kameni v hišo duhovno, sveto duhovništvo, da darujete duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu.

Kajti pisano je v pismu: „Glej, polagam na Sionu vogelni kamen, izvoljen, dragocen, in kdor veruje vanj, ne bo osramočen“.

Vam torej, ki verujete, je čast; nevernim pa je „ta kamen, ki so ga zavrgli zidarji, postal za glavo voglu“

in „kamen spotike in skala pohujšanja“; kateri se, ker so nepokorni besedi, spotikajo, za kar so bili tudi postavljeni.

Vi pa ste rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last, da oznanjate kreposti njega, ki vas je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo;

ki nekdaj niste bili ljudstvo, sedaj pa ste ljudstvo Božje, nekdaj ne deležni milosti, sedaj pa pomiloščeni.

Ljubljeni, opominjam vas kot tujce in popotnike, da se zdržujete mesenih poželenj, ki se vojskujejo zoper dušo;

vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kakor hudodelnike, slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga v dan obiskovanja.

Pokorite se vsaki naredbi človeški zavoljo Gospoda: bodisi kralju kakor najvišjemu,

bodisi poglavarjem kakor od njega poslanim v kaznovanje hudodelnikov in v pohvalo teh, ki delajo dobro.

Kajti taka je volja Božja, da z dobrimi deli zavežite jezik nevednosti nespametnih ljudi;

kakor svobodni, a ne za pokrivalo hudobnosti imajoč svobodo, temveč kakor hlapci Božji.

Vse spoštujte, bratovščino ljubite, Boga se bojte, kralja častite!

Hlapci, bodite pokorni v vsem strahu gospodarjem, ne samo dobrim in krotkim, ampak tudi osornim.

Kajti to je milost, ako kdo iz vestnosti do Boga prenaša težave, po krivem trpeč.

Kakšna namreč hvala, če boste grešeč in zato tepeni trpeli? Ampak če ste, dobo delajoč in pri tem trpeč, stanovitni, to je prijetno pri Bogu.

Kajti za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih:

on ni storil greha, tudi zvijača se ni našla v ustih njegovih;

on psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temuč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično;

on je grehe naše sam na telesu svojem nesel na les, da bi grehom odmrli in živeli pravičnosti; ž njegovimi ranami ste bili ozdravljeni.Bili ste namreč kakor ovce tavajoče, ali povrnili ste se zdaj k Pastirju in Škofu duš svojih.

Bili ste namreč kakor ovce tavajoče, ali povrnili ste se zdaj k Pastirju in Škofu duš svojih.

Enako žene, pokorne bodite svojim možem, da jih, če kateri niso poslušni besedi, pridobite s svojim vedenjem brez besede,

ko vidijo bogaboječe in čisto življenje vaše.

Lepotičje vaše ne bodi vnanje, spletanje las in obešanje zlatnine ali oblačenje kril,

ampak skriti človek srca, v neminljivem krasu krotkega in mirnega duha, ki je dragocen pred Bogom.

Tako namreč so se nekdaj dičile tudi svete žene, ki so upale v Boga, podložne svojim možem;

kakor je bila Sara poslušna Abrahamu, imenujoč ga gospoda; njene hčerke ste postale ve, če delate dobro in se ne bojite nobenega strahu.

Možje takisto, živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo posodo, in jim dajajte čast, ker so tudi sodednice milosti življenja, da nimajo zaprek molitve vaše.

Slednjič pa, vsi bodite enega mišljenja, sočutni, bratoljubni, milosrčni, ponižni;

ne vračajte hudega za hudo ali psovanja za psovanje, ampak rajši blagoslavljajte, kajti za to ste poklicani, da podedujete blagoslov.

Zakaj „kdor hoče življenje ljubiti in videti dobre dni, brzda naj jezik pred hudim in ustne svoje, da ne govoré zvijače;

ogiblje se naj hudega in dela dobro; išče naj mirú in hodi za njim“.

Ker „oči Gospodove so obrnjene v pravične in ušesa njegova k njih molitvam, obličje Gospodovo pa zoper nje, ki delajo hudo“.

In kdo je, da bi vam kaj hudega storil, ako bodete vneti za dobro?

Ali ko bi tudi trpeli za pravičnost, blagor vam. Ne bojte pa se jih in se ne plašite,

Kristusa pa kot Gospoda posvečujte v srcih svojih. Pripravljeni bodite vsekdar na odgovor vsakemu, ki vas vpraša za vzroke upanja, ki je v vas, toda s krotkostjo in strahom.

In dobro vest imejte, da se v tem, za kar vas obrekujejo, osramote tisti, ki grdijo vaše lepo vedenje v Kristusu.

Bolje namreč, da trpite, če hoče volja Božja, pri dobrih delih nego pri hudih.

Ker tudi Kristus je enkrat trpel za grehe, pravični za krivične, da nas pripelje Bogu, usmrčen v mesu, oživljen pa v duhu;

v katerem je tudi šel in oznanjal duhovom v ječi,

ki so bili nekdaj neposlušni, ko je potrpežljivost Božja čakala v dneh Noetovih, ko se je napravljala barka, ki se je v njej malo, to je osem duš na varno rešilo po vodi;

temu podoben tudi vas zdaj rešuje krst, ne umitje mesene nesnage, ampak zaupljivo sklicevanje dobre vesti na Boga po vstajenju Jezusa Kristusa,ki je po svojem vnebohodu na desnici Božji, in podrejeni so mu angeli in oblasti in moči.

ki je po svojem vnebohodu na desnici Božji, in podrejeni so mu angeli in oblasti in moči.

Ker je torej Kristus trpel v mesu, oborožite se tudi vi z istim mišljenjem, ker kdor je trpel v mesu, je pri koncu z grehom:

da ne živite več človeškim slam, ampak volji Božji ostali čas v mesu.

Dosti namreč bodi pretekli čas življenja, ko ste delali voljo poganov, živeč v razuzdanosti, pohotnosti, pijanosti, požrešnosti, nezmernem popivanju in nespodobnem malikovanju;

zato se jim zdi čudno, da ne letate ž njimi v isto razuzdanost nezmernosti, in vas obrekujejo.

Ti bodo odgovor dajali njemu, ki je pripravljen soditi žive in mrtve.

Zato se je namreč tudi mrtvim oznanil evangelij, da bi bili sojeni po človeško v mesu, živeli pa bi po Božje v duhu.

Vsega konec pa se je približal. Bodite torej pametni in trezni za molitve;

predvsem pa imejte iskreno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokriva grehov obilost.

Gostoljubni bodite med seboj brez godrnjanja.

Kakor je vsakteri prejel dar, služite si ž njim med seboj kot dobri oskrbniki mnogotere milosti Božje.

Če kdo govori, naj govori kakor izreke Božje; če kdo služi, naj služi kakor iz moči, ki jo deli Bog; da se v vsem oslavlja Bog po Jezusu Kristusu, ki mu je slava in moč na vekov veke. Amen.

Ljubljeni, nikar se ne čudite ognjenemu žaru, ki vas objemlje zaradi izkušnje, kakor da se vam godi kaj tujega,

temuč veselite se, v kolikor ste deležni trpljenja Kristusovega, da bi se tudi v razodetju slave njegove radovali z velikim veseljem.

Če vas psujejo zaradi imena Kristusovega, blagor vam; zakaj Duh slave in Duh Božji počiva nad vami.

Nihče izmed vas naj pa ne trpi kot morilec, ali tat, ali hudodelnik, ali kot tak, ki se meša v tuja opravila;

če pa trpi kot kristjan, ne bodi ga sram, a slavi naj Boga v tem imenu.

Kajti čas je, da se začne sodba pri hiši Božji: če pa najprej pri nas, kaj bo konec tistih, ki so neposlušni evangeliju Božjemu?

In če se iztežka reši pravični, kje ostane brezbožni in grešnik?Zato naj tudi, kateri trpe po volji Božji, zvestemu stvarniku izročajo duše svoje, pridni v dobrih delih.

Zato naj tudi, kateri trpe po volji Božji, zvestemu stvarniku izročajo duše svoje, pridni v dobrih delih.

Starejšine med vami torej opominjam jaz, sostarejšina in priča trpljenja Kristusovega in tudi deležnik slave, ki se ima razodeti:

Pasite čredo Božjo, ki je pri vas, nadzorujoč jo ne po sili, ampak prostovoljno, po Bogu; tudi ne za grd dobiček, ampak radovoljno;

tudi ne kakor gospodovalci svoje posesti, temuč tako, da ste zgledi čredi.

In ko se prikaže višji Pastir, prejmete nevenljivi venec slave.

Enako mlajši, pokorite se starejšim; vsi pa si opašite ponižnost, da služite drug drugemu, ker „Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost“.

Ponižajte se torej pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem;

vso skrb svojo zvrnite nanj, ker on skrbi za vas.

Bodite trezni, bedite: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil;

njemu se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu.

Bog vse milosti pa, ki vas je poklical v večno slavo svojo v Kristusu, vas sam po kratkem trpljenju napravi popolne, utrdi, pokrepča, ustanoviti.

Njemu moč na vekov veke! Amen.

Po Silvanu, zvestem bratu, kakor sodim, vam pišem na kratko, opominjajoč in pričajoč, da je ta prava milost Božja, v kateri stojite.

Pozdravlja vas cerkev, z vami izvoljena, ki je v Babilonu, in Marko, sin moj.Pozdravljajte se med seboj s poljubom ljubezni! Mir vam vsem, ki ste v Kristusu!

Pozdravljajte se med seboj s poljubom ljubezni! Mir vam vsem, ki ste v Kristusu!