Pavel, apostol Kristusa Jezusa po volji Božji, svetim, ki so v Efezu, in vernim v Kristusu Jezusu:

Milost vam in mir od Boga Očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa!

Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je blagoslovil z vsakim blagoslovom duhovnim v nebesih v Kristusu;

kakor nas je izvolil v njem pred ustanovitvijo sveta, da bodimo sveti in brezmadežni pred obličjem njegovim v ljubezni,

odmenivši nas naprej za sinovstvo po Jezusu Kristusu za sebe, kakor je ugajalo volji njegovi,

v hvalo slave milosti svoje, s katero nas je pomilostil v svojem Ljubljencu.

V katerem imamo odrešenje po krvi njegovi, odpuščenje grehov, po bogastvu milosti njegove,

katere nam je preobilo podelil v vsej modrosti in razumnosti,

razodevši nam skrivnost volje svoje po blagovoljnem sklepu svojem, ki ga je sklenil v sebi

za uravnavo izpolnitve časov, da vse zedini pod eno glavo v Kristusu, kar je na nebesih in kar je na zemlji, v njem,

v katerem smo tudi dobili delež kot naprej odmenjeni po sklepu njega, ki vse dela po ukrepu volje svoje,

da bodimo v hvalo slave njegove, ki smo prej stavili upanje v Kristusa.

V katerem ste tudi vi, ko ste slišali besedo resnice, evangelij zveličanja svojega, v katerem ste tudi, sprejemši vero, bili zapečateni s svetim Duhom obljube,

ki je zastava dediščine naše, v odrešitev lastnine božje, v hvalo slave njegove.

Zatorej se tudi jaz, ko sem zvedel za vero, ki je pri vas v Gospoda Jezusa, in za ljubezen do vseh svetih,

zahvaljujem neprestano za vas, spojminjajoč se vas v molitvah svojih,

da vam dá Bog Gospoda našega Jezusa Kristusa, Oče slave, duha modrosti in razodetja v spoznanju njegovem,

razsvetljene oči srca vašega, da veste, kakšno je upanje poklica njegovega in kakšno bogastvo slave dediščine njegove v svetih,

in kakšna presilna velikost moči njegove do nas verujočih po delovanju silne moči njegove,

ki jo je pokazal v Kristusu, zbudivši ga izmed mrtvih in posadivši ga na desnico svojo v nebesih,

nad vsako poglavarstvo in oblast in moč in gospostvo, in nad vsako ime, ki se imenuje ne samo na tem svetu, ampak tudi v prihodnjem;

in vse je položil pod noge njegove in njega je dal kot glavo nad vsem cerkvi,ki je telo njegovo, izpolnitev njega, ki vse v vsem izpolnjuje.

ki je telo njegovo, izpolnitev njega, ki vse v vsem izpolnjuje.

Tudi vas je oživil, ki ste bili mrtvi po prestopkih in grehih,

v katerih ste nekdaj hodili po navadi tega sveta, po knezu oblasti v zraku, po duhu, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine;

med katerimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v poželjivostih mesa svojega ter delali želje mesa in misli, in bili smo po naravi otroci jeze Božje, kakor tudi drugi.

Bog pa, bogat v usmiljenju, zaradi velike ljubezni svoje, ki nas je ž njo ljubil,

nas je, ko smo tudi bili mrtvi po grehih, oživil s Kristusom vred (po milosti ste rešeni)

in ž njim vred obudil in posadil v nebesih v Kristusu Jezusu,

da pokaže v prihodnjih vekih presilno bogastvo milosti svoje v dobrotljivosti do nas v Kristusu Jezusu.

Kajti iz milosti ste rešeni po veri, in to ni iz vas, dar Božji je to;

ne iz del, da se nihče ne hvali.

Njegovo namreč smo delo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela, ki jih je Bog naprej pripravil, da živimo v njih.

Zatorej pomnite, da ste bili nekdaj vi, pogani v mesu, ki jih imenuje neobrezo tako imenovana obreza, ki pa je le na mesu, z roko storjena,

da ste bili v tistem času brez Kristusa, izključeni od meščanstva Izraelovega in tujci zavezam obljube, ne imajoč upanja in brez Boga na svetu.

Sedaj pa, v Kristusu Jezusu, ste vi, ki ste bili nekdaj daleč, postavljeni blizu po krvi Kristusovi.

Kajti on je mir naš, ki je naredil iz obojega eno in podrl ločilno pregrajo

s tem, da je v mesu svojem odpravil sovraštvo, postavo zapovedi, obseženo v poveljih, da bi ta dva v sebi ustvaril v enega novega človeka, storivši mir,

in oba v enem telesu z Bogom spravil po križu, umorivši sovraštvo na njem.

In je prišel in oznanjal mir vam, ki ste bili daleč, in mir njim, ki so bili blizu;

ker po njem le imamo, oboji v enem Duhu, pristop k Očetu.

Tako torej niste več tujci in priseljenci, marveč ste someščani svetih in domačini Božji,

sezidani na temelju apostolov in prorokov, vogelni kamen pa je Jezus Kristus sam,

v katerem je vse poslopje točno sestavljeno in raste v svet tempelj v Gospodu,v katerem se tudi vi z drugimi vred vzidavate v bivališče Božje v Duhu.

v katerem se tudi vi z drugimi vred vzidavate v bivališče Božje v Duhu.

Zategadelj jaz, Pavel, jetnik Kristusa Jezusa za vas pogane –

ako ste sicer slišali o oskrbništvu milosti Božje, ki mi je dana za vas,

da se mi je po razodetju naznanila skrivnost (kakor sem prej pisal ob kratkem,

iz česar morete, ko berete, spoznati razumevanje moje skrivnosti Kristusove),

ki se v drugih rodovih ni naznanila sinovom človeškim, kakor se je zdaj razodela svetim apostolom njegovim in prorokom po Duhu,

namreč, da so pogani sodediči in soudje telesa in sodeležniki obljube v Kristusu Jezusu po evangeliju,

katerega služabnik sem postal po daru milosti Božje, podeljene mi po delovanju moči njegove.

Meni najmanjšemu izmed vseh svetih je dana milost ta, oznanjati poganom nezasledljivo bogastvo Kristusovo

in razsvetliti vse, kakšno je oskrbovanje skrivnosti, od vekomaj skrite v Bogu, ki je vse ustvaril,

zato da se naznani zdaj poglavarstvom in oblastim v nebesih po cerkvi mnogotera modrost Božja,

po sklepu od vekomaj, ki ga je storil v Kristusu Jezusu, Gospodu našem;

v katerem imamo srčnost in pristop v zaupanju po veri v njega.

Zato prosim, da ne opešate v stiskah mojih za vas, kar je vaša čast.

Zategadelj pripogibljem kolena pred Očetom,

po katerem se imenuje sleherna rodovina v nebesih in na zemlji,

da vam dá po bogastvu slave svoje, da se okrepčate v moči po Duhu njegovem v notranjem človeku,

da se Kristus po veri vseli v srca vaša, ko ste ukoreninjeni in utrjeni v ljubezni,

da morete razumeti z vsemi svetimi, kaj je širjava in dolžina ter globočina in visočina,

in spoznati ljubezen Kristusovo, ki presega spoznanje, da se napolnite do vse polnosti Božje.

Njemu pa, ki more nad vso mero storiti, preobilo več nego kar prosimo ali umemo, po moči, ki deluje v nas,njemu slava v cerkvi in v Kristusu Jezusu na vse rodove na vekov veke! Amen.

njemu slava v cerkvi in v Kristusu Jezusu na vse rodove na vekov veke! Amen.

Prosim vas torej jaz, jetnik v Gospodu, da živite dostojno poklicu, ki ste ž njim bili poklicani,

z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo, prenašajoč se med seboj v ljubezni,

skrbno si prizadevajoč, ohraniti edinost Duha v vezi miru.

Eno je telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju poklica svojega;

en Gospod, ena vera, en krst;

en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh nas.

Vsakemu pa izmed nas je dana milost po meri daru Kristusovega.

Zato pravi: „Šel je v višavo, ujete pripeljal jetnike, dal je dari ljudem“.

Tisto pa: Šel je v višavo, kaj je drugega, nego da je tudi šel prej doli v spodnje kraje zemlje?

On, ki je šel doli, je tisti, ki je šel tudi gori nad vsa nebesa, da bi vse napolnil.

In on je dal nekatere za apostole, nekatere za proroke, nekatere za evangeliste, nekatere za pastirje in učenike,

v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega,

dokler ne dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove,

da ne bodemo več deca in nas ne bo semtertja metala in gonila vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje;

temuč da rastemo, držeč se resnice v ljubezni, v vsem do njega, ki je glava, Kristus;

iz katerega vse telo, združeno in zedinjeno po pripomoči slehernega člena, po delovanju v meri vsakega uda rast telesa vrši v napredek svoj, v ljubezni.

To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne živite več tako, kakor žive tudi pogani v ničemurnosti srca svojega,

otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu zaradi nevednosti, ki je v njih, vsled otrplosti njih srca,

ki so se, ko so postali brezčutni, vdali razuzdanosti, da strežejo sleherni nečistosti z lakomnostjo.

Vi pa se niste tako naučili Kristusa,

ako ste ga slišali in ste bili poučeni v njem, kakor je resnica v Jezusu:

da ste slekli z ozirom na prejšnje življenje starega človeka, ki gine po slah prevare,

a da se obnavljate v duhu uma svojega,

in ste oblekli novega človeka, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice.

Zato, iznebivši se laži, govorite resnico vsak z bližnjim svojim, ker smo udje med seboj.

Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo,

in ne dajte prostora hudiču.

Kdor je kradel, ne kradi več, temuč trudi se, delajoč dobro z lastnimi rokami, da ima kaj podeliti potrebnemu.

Nobena gnila beseda ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da dá milost poslušalcem.

In ne žalite svetega Duha Božjega, ki ste ž njim zapečateni za odrešenja dan.

Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje izgini od vas z vso hudobnostjo vred.Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.

Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.

Bodite torej posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni,

in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in je dal sebe za nas kot daritev in žrtev Bogu v prijetno dišavo.

Nesramnost pa in sleherna nečistost ali lakomnost naj se še imenuje ne med vami, kakor se spodobi svetim,

tudi ne nečedno vedenje in nespametne besede ali norčevanje, kar je nespodobno, ampak rajši zahvaljevanje.

To namreč veste, da noben nesramnik, ali nečistnik, ali lakomnik, ki je malikovalec, nima dediščine v kraljestvu Kristusovem in Božjem.

Nihče vas ne varaj s praznimi besedami; kajti zavoljo teh pregreh prihaja jeza Božja na sinove nepokorščine.

Ne bodite torej njih deležniki.

Bili ste namreč nekdaj tema, zdaj pa ste svetloba v Gospodu: kakor svetlobe otroci živite

(kajti sad svetlobe je v sleherni dobroti in pravičnosti in resnici),

in presojajte, kaj je Gospodu po volji;

in ne udeležujte se nerodovitnih del teme, marveč še grajajte jih;

kar namreč počenjajo skrivaj, grdo je celo samo praviti to.

Vse to pa se razodene, ko to graja svetloba; kajti vse razodeto je svetloba.

Zato pravi: Zbudi se, ki spiš, in vstani izmed mrtvih, in prisveti ti Kristus.

Glejte torej, da živite previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri,

in skrbno rabite čas, ker dnevi so hudi.

Zatorej ne bodite nespametni, marveč umejte, kaj je volja Gospodova.

In ne upijanjajte se z vinom, v čemer je razuzdanost, temuč napolnjujte se z Duhom,

govoreč med se boj v psalmih, slavospevih in pesmih duhovnih, pojoč in citrajoč s srcem svojim Gospodu,

zahvaljujoč se vedno za vse v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa Bogu in Očetu;

pokorni bodite drug drugemu v strahu Kristusovem.

Žene, svojim možem bodite pokorne kakor Gospodu;

kajti mož je glava ženi, kakor tudi Kristus glava cerkvi; on je tudi rešitelj telesa.

Ali kakor je cerkev pokorna Kristusu, tako bodite tudi žene svojim možem v vsem.

Možje, ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil cerkev in je samega sebe dal zanjo,

da jo posveti, očistivši jo v kopeli vode, z besedo,

da pripravi sam sebi slavno cerkev, ki nima madeža ali gube ali kaj enakega, ampak da bode sveta in brezmadežna.

Tako so možje dolžni ljubiti žene kakor telesa svoja. Kdor ljubi ženo svojo, ljubi sebe;

kajti nihče ni nikoli sovražil svojega mesa, temuč hrani in goji ga kakor tudi Kristus cerkev,

ker udje smo telesa njegovega [iz mesa njegovega in iz kosti njegovih].

„Zato zapusti človek očeta svojega in mater svojo ter se pridruži ženi svoji, in oba bodeta eno meso“.

Ta skrivnost je velika: jaz pa pravim za Kristusa in za cerkev.Toda tudi vi, vsak posamezni naj ljubi ženo svojo tako kakor sebe; žena pa se boj moža.

Toda tudi vi, vsak posamezni naj ljubi ženo svojo tako kakor sebe; žena pa se boj moža.

Otroci, bodite poslušni roditeljem svojim v Gospodu; zakaj to je pravično.

„Spoštuj očeta svojega in mater svojo“, ta je zapoved prva z obljubo:

„da se ti bo dobro godilo in boš dolgo živel na zemlji“.

In očetje, ne dražite svojih otrok, temuč vzrejajte jih v strahu in svarjenju Gospodovem.

Hlapci, bodite poslušni telesnim gospodarjem svojim s strahom in trepetom, v preprostosti srca svojega kakor Kristusu;

ne služite le na oko, kakor bi hoteli ugajati ljudem, temuč kakor hlapci Kristusovi, delajoč voljo Božjo iz duše,

z dobro voljo opravljajoč službo, kakor Gospodu in ne ljudem,

vedoč, da kar kdo stori dobrega, prejme to od Gospoda, bodisi hlapec, bodisi svobodnik.

In gospodarji, ravnajte istotako ž njimi in opuščajte pretenje, vedoč, da je i njih i vaš Gospod v nebesih in da licegledja ni pri njem.

Sicer pa, ojačite se v Gospodu in v krepkosti moči njegove.

Odenite se z vsem orožjem Božjim, da boste mogli stati zoper zvijačne naklepe hudičeve.

Kajti vojskovati se nam ni zoper kri in meso, ampak zoper poglavarstva, zoper oblasti, zoper svetovne mogočnike te teme, zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih.

Zato primite za vse orožje Božje, da se morete v bran postaviti ob hudem dnevi in, vse premagavši, stati.

Stojte torej, opasani okoli ledij z resnico in oblečeni z oklepom pravičnosti

in obuti na nogah s pripravljenostjo, oznanjati evangelij miru,

vrhutega zgrabite ščit vere, s katerim boste mogli pogasiti vse goreče strele Hudobnega.

In vzemite čelado zveličanja in meč Duha, ki je beseda Božja,

in s sleherno molitvijo in prošnjo molite vsak čas v Duhu in bedite za to v vsej stanovitnosti in prošnji za vse svete,

tudi zame, da se mi dá beseda, ko odprem usta, da s srčnostjo oznanjam skrivnost evangelija,

ki sem zanj poslanec v sponah, da v njem srčno govorim, kakor mi je govoriti.

Da pa veste tudi vi, kar zadeva mene, kako se mi godi, naznani vam vse Tihik, ljubljeni brat in zvesti služabnik v Gospodu,

ki sem ga poslal k vam prav zato, da zveste, kako je z nami, in da potolaži srca vaša.

Mir bodi bratom in ljubezen z vero od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa!Milost z vsemi, ki ljubijo Gospoda našega Jezusa Kristusa v neminljivosti!

Milost z vsemi, ki ljubijo Gospoda našega Jezusa Kristusa v neminljivosti!