Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega:

da se spozna modrost in uk, da se umejo razumnosti besede,

da se sprejme pouk v modrem vedenju, v pravičnosti, pravi sodbi in poštenosti,

da se dá preprostim pamet, mladeniču spoznanje in razsodnost.

Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil,

da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke.

Strah GOSPODOV je začetek znanja; modrost in pouk zaničujejo neumneži.

Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje:

kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu.

Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj.

Ako govore: „Pojdi z nami, na kri prežímo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka;

pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo;

vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje;

srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!“ –

sin moj, ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze!

Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat.

Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča,

oni pa – sami na svojo kri preže, zalezujejo lastne duše svoje!

Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté.

Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas;

vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje:

Doklej, o preprosti, boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju in, bedaki, sovražili znanje?

Obrnite se k svarjenju mojemu! Glejte, izlijem vam duha svojega, oznanjala vam bom besede svoje.

Toda, ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo,

temuč prezirali ste vse svete moje in svarila mojega si niste želeli:

zato se bom tudi jaz smejala v nesreči vaši in vas zasmehovala, kadar pride, česar se bojite;

kadar pride kakor besneča uima, česar se bojite, in se približa nesreča vaša kakor nevihta, ko pridere nad vas stiska in nadloga.

Tedaj me bodo klicali, pa jim ne odgovorim, skrbno me bodo iskali, a ne najdejo me:

zato ker so sovražili znanje in strahu GOSPODOVEGA niso izvolili,

svetov mojih niso hoteli, a zaničevali so vse svarjenje moje.

Zato bodo jedli od sadu pota svojega in sitili se z naklepi svojimi.

Zakaj bebcev upor jih ubije in brezkrbnost bedakov jih pokonča.Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.

Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.

Sin moj, ako sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje,

tako da nagneš uho svoje k modrosti in srce obrneš k razumnosti;

če zakličeš previdnost in do umnosti zaženeš svoj glas,

če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade:

tedaj boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje.

Kajti GOSPOD daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost.

On je zavaroval uspeh poštenim, ščit je njim, ki žive brezmadežno,

da bi vztrajali na potih pravice; on čuva hojo svetnikov svojih.

Tedaj boš razumel pravičnost in pravo sodbo in karkoli je pošteno, sleherno dobro stezo.

Kajti modrost pride v srce tvoje in znanje bode prijetno duši tvoji,

razsodnost bo pazila nate, umnost te bo stražila,

da te otme slabega pota, mož, ki spačenosti govoré,

ki zapuščajo pota poštenja, da bi hodili po stezah teme,

ki jim je veselje delati zlo, radujejo se v spačenostih najhujših,

katerih pota so kriva, trdovratni so na stezah svojih!

da te otme žene tuje, tujke, ki se dobrika z besedami gladkimi,

ki zapušča mladosti svoje vodnika in zabi Boga svojega zavezo.

Kajti v smrt se nagiblje hiša njena in v smrtne sence njene steze:

katerikoli zahajajo k njej, ne povrnejo se in ne dosežejo življenja potov.

Zato hódi po potu dobrih in vztrajaj na stezah pravičnikov!

Zakaj pošteni bodo prebivali v deželi in brezmadežni ostanejo v njej.Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele in nezveste izpulili iz nje.

Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele in nezveste izpulili iz nje.

Sin moj, nauka mojega ne zabi, temuč zapovedi moje naj hrani srce tvoje;

kajti dni dolgost in življenje mnogoletno in mir ti dodelé.

Milost in resnica naj te ne zapustita; priveži ju okrog grla svojega, zapiši ju na srca svojega deščico:

tako dosežeš milost in uspeh najboljši, pred očmi Božjimi in človeškimi.

Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj.

Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.

Ne štej sam sebe za modrega; boj se GOSPODA in ogiblji se hudega.

To bode zdravilo životu tvojemu in krepilo tvojim kostem.

Časti GOSPODA z blagom svojim in s prvinami vseh pridelkov svojih:

tako se bodo polnile z obilostjo žitnice tvoje, in mošt poteče zvrhoma iz kadi tvojih.

Karanja GOSPODOVEGA, sin moj, ne zametaj in strahovanje njegovo naj ti ne preseda:

zakaj kogar GOSPOD ljubi, tega strahuje, in to kakor oče sina, katerega ima rad.

Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti!

Boljša je namreč nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata.

Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti ž njo.

Dni dolgost je v desnici njeni, v levici njeni bogastvo in čast.

Pota njena so miline pota in vse steze njene mir.

Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.

GOSPOD je z modrostjo ustanovil zemljo, nebesa je postavil z umnostjo.

Po znanju njegovem so se razklala brezna in oblaki kapljajo roso.

Sin moj, naj ti to ne izgine izpred oči: hrani zdravo pamet in premišljenost,

in bodeta življenje duši tvoji in lepotina grlu tvojemu.

Tedaj boš stopal brez skrbi po poti svoji in noga tvoja se ne zadene.

Ko ležeš, ne bo te strah, ležal boš in sladko spal.

Ne boj se naglega strahú, ne pustošenja brezbožnih, ko prihaja.

Zakaj GOSPOD bode upanje tvoje in ohrani nogo tvojo, da se ne ujame.

Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja.

Ne reci bližnjemu svojemu: „Pojdi, in zopet pridi, in jutri ti dam,“ ko imaš to pri sebi.

Ne snuj zlega zoper bližnjega svojega, ko stanuje brez skrbi s teboj.

Ne prepiraj se z nobenim človekom brez sile, ako ti ni hudega storil.

Ne zavidaj nobenemu silovitniku in ne izvoli nobenih potov njegovih.

Kajti gnusoba je GOSPODU izprijenec, pri poštenih pa je skrivnost njegova.

Prokletstvo GOSPODOVO je na brezbožnega hiši, pravičnih bivališče pa blagoslavlja.

Res, zasmehovalce on zasmehuje, krotkim pa daje milost.Modri podedujejo slavo, neumneže pa razglasi sramota.

Modri podedujejo slavo, neumneže pa razglasi sramota.

Poslušajte, sinovi pouk očetov in pazite, da spoznate razumnost.

Kajti dobro izročilo vam dajem, nauka mojega ne zapuščajte.

Tudi jaz sem bil sin pri očetu svojem, nežen in edinec v varstvu matere svoje.

In on me je učil in mi rekal: Ohrani naj besede moje srce tvoje; izpoljnjuj zapovedi moje in žívi!

Pridóbi modrost, pridóbi razumnost, ne zabi je in ne kreni od govorov mojih ust.

Ne zapusti je, in ohranila te bo, ljubi jo, in stražila te bode.

Začetek modrosti je: Pridóbi modrost! in za ves svoj imetek pridobi si razumnost.

Povzdiguj jo, in povišala te bo, v čast te spravi, ko jo bodeš objemal.

Na glavo ti dene krasen venec, krono slave ti podari.

Čuj, sin moj, in sprejmi besede moje; tako si ti pomnožijo življenja leta.

Modrosti pot te učim, vodim te po stezah poštenja.

Ko boš hodil, nič ne bo oviralo stopinje tvoje, in če potečeš, se ne spotakneš.

Oprimi se pouka, ne pusti ga, hrani ga, ker je življenje tvoje.

Ne stopi na stezo brezbožnih in po poti hudobnih ne hodi.

Ogni se je, ne prehajaj čeznjo, kreni od nje in idi mimo.

Zakaj ne spe, če niso storili hudega, in spanje jim mine, če niso koga izpodnesli.

Kajti kruh brezbožnosti jedo in vino silovitosti pijo.

Toda pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.

Brezbožnih steza je podobna temi: ne vedo, ob kaj se bodo spoteknili.

Sin moj, na besede moje pazi, h govorom mojim nagni uho svoje.

Nikar naj ti ne izginejo izpred oči, hrani jih v globočini srca svojega.

Kajti življenje so njim, ki jih dosežejo, in zdravje vsemu njih telesu.

Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.

Iznebi se spačenosti ust, in zvitost ustnic spravi daleč od sebe.

Oči tvoje naj zro naravnost in trepalnice tvoje naj gledajo ravno predse.

Izmeri stezo noge svoje in stanovitna naj bodo vsa pota tvoja.Ne kreni na desno ali na levo, odvrni nogo svojo od hudega.

Ne kreni na desno ali na levo, odvrni nogo svojo od hudega.

Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje,

da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje.

Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena.

Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.

Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene.

Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega.

Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust.

Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene,

da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku;

da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.

In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo,

in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje!

Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.

Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“

Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca!

Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki?

Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred.

Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje,

košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!

Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?

Kajti pred očmi GOSPODOVIMI so pota vsakega in on meri vse steze njegove.

Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale.Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.

Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.

Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:

zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.

Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!

Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;

reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.

Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:

nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,

vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.

Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?

Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:

v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.

Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,

mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.

Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.

Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.

Šestero je reči, ki jih sovraži GOSPOD, in sedmero se jih studi duši njegovi:

oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,

srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,

kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.

Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;

privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!

Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.

Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,

da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.

Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.

Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.

Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?

Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?

Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;

vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.

A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.

Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.

Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.

Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.

Sin moj, pazi na besede moje in zapovedi moje hrani pri sebi.

Pazi na zapovedi moje in žívi, pazi na nauk moj kakor na zenico svojih oči.

Priveži si jih na prste, zapiši jih na srca svojega ploščo.

Reci modrosti: sestra si moja! in razumnost imenuj sorodnico svojo:

da te varuje žene vnanje, tujke, ki se dobrika z gladkimi besedami.

Kajti skozi okno hiše svoje, preko omrežja svojega gledajoč,

sem videl med abotnimi, zazrl med sinovi brezumnega mladeniča,

ki se je po ulicah klatil, blizu njenega vogla, stopal po potu do hiše njene,

v mraku, na večer dneva, v noči črni in temni.

In glej, ženska mu pride naproti, v kurbji opravi in odrevenelega srca.

Jezična je in trdovratna, v njeni hiši ne bivajo noge njene;

zdaj se klati po ulicah, zdaj po trgih in pri vsakem voglu zalezuje.

In ga prime ter ga poljubi in s predrznim licem mu reče:

Hvalne daritve sem bila dolžna, danes sem opravila obljube svoje.

Zato sem ti prišla naproti, hrepeneč po obličju tvojem, in sem te našla.

S preprogami sem prestrla posteljo svojo, s pisanimi odejami iz platna egiptovskega;

pokadila sem ležišče svoje z miro, aloo in cimetom.

Dej, radujva se obilo v ljubezni prav do jutra, oslajujva se z ljubkovanjem!

Kajti moža ni v hiši, odšel je na daljni pot;

mošnjo denarja je vzel s seboj, povrne se domov šele ob ščipu.

Nagnila ga je z mnogim pregovarjanjem svojim, s prilizovanjem ust svojih ga je potegnila:

za njo gre takoj, kakor gre vol v klalnico in kakor neumnež v kazen v okovih –

dokler mu pšica jeter ne razkolje; kakor ptič hiti v zanko, ne vedoč, da je zoper življenje njegovo.

Zato sedaj, sinovi, poslušajte me in pazite na ust mojih besede!

Ne kreni na njena pota srce tvoje, ne zavij na steze njene.

Ker mnogo jih je prebodla in na tla zvrnila, in veliko jih je, katere je vse pomorila.Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.

Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.

Ali ne kliče modrost in razumnost ne zaganja svojega glasu?

Na vrhu višav pri cesti, na razpotjih stoji,

na strani vrat, ob izhodu mesta, pri vhodu v duri vpije, govoreč:

Vas, možje, kličem in glas moj je do sinov človeških.

Umejte, o preprosti, previdnost, in neumni, srce vam bodi razumno!

Čujte, ker vzvišene reči bom govorila, usta svoja odprem, da oznanim, kar je prav.

Kajti resnico govoré usta moja in gnusoba je ustnam mojim krivica.

Pravične so vse besede mojih ust, nič ni skrivljenega ali spačenega v njih.

Jasne so vse razumnemu in ravne njim, ki pridobivajo umnost.

Sprejmite nauk moj in ne srebra in znanje rajši nego izbrano zlato.

Zakaj boljša je modrost od biserov, in vse, kar si more kdo želeti, se ne more enačiti ž njo.

Jaz, modrost, prebivam s previdnostjo in imam pri sebi spoznanje dobrih sklepov.

Strah GOSPODOV je sovražiti hudo; napuh in prevzetnost in hudobno pot in usta, spačenostim vdana, jaz sovražim.

Moj je svét in zdrava pamet, jaz sem razumnost, moja je moč.

Po meni kraljujejo kralji in vladarji določajo pravo.

Po meni vladajo knezi in plemenitniki in vsi sodniki zemlje.

Ljubim tiste, ki mene ljubijo, in kateri me zgodaj iščejo, me najdejo.

Bogastvo in čast sta pri meni, blago stanovitno in pravičnost.

Boljši je sad moj nego zlato, prečisto zlato, in kar donašam, je boljše nego izbrano srebro.

Po poti pravičnosti hodim, posredi stezá postavnosti,

da dam onim, ki me ljubijo, stalno blago v dediščino in napolnim njih zakladnice.

GOSPOD me je imel v začetku poti svoje, pred vsemi deli svojimi, od nekdaj.

Od vekomaj sem postavljena, od začetka, pred početkom zemlje.

Ko še ni bilo brezen nobenih, sem bila rojena, ko še ni bilo nobenih studencev, polnih vodá;

ko se niso še bile pogreznile gore na zemljo, preden so bili griči, sem bila rojena;

še ni bil ustvaril zemlje ali polja, ne začetka prahu vesoljne zemlje.

Ko je pripravljal nebesa, bila sem tam, ko je odmerjal krog na brezna površju,

ko je zgoraj utrjal nebesni oblok, ko so izbruhnili brezna studenci,

ko je morju postavljal meje, da vode ne prestopijo njegovega ukaza, ko je stavil zemlji podlago:

tedaj sem bila pri njem kot delovodja in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas,

igrala sem si na naseljeni zemlji njegovi, in veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških.

Zdaj torej, sinovi, poslušajte me; ker blagor njim, ki se držé potov mojih!

Čujte pouk in bodite modri, in ne odklanjajte ga.

Blagor človeku, ki me posluša, ki čuje pri vratih mojih vsak dan, ki pazi na podboje duri mojih!

Kajti kdor zadobi mene, zadobi življenje in prejme milost od GOSPODA.Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.

Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.

Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;

zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;

poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:

„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:

„Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!

Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“

Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.

Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.

Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.

Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.

Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.

Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.

Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.

In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,

da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:

„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:

„Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.

Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.

Pregovori Salomonovi. Sin moder razveseljuje očeta, sin bedak pa je žalost materi svoji.

Krivičnosti zakladi nič ne koristijo, a pravičnost rešuje smrti.

GOSPOD ne pusti stradati duše pravičnega, poželenje brezbožnih pa zavrača.

Kdor dela z leno roko, obuboža, pridnih roka pa bogatí.

Kdor po leti znaša, je sin previden; kdor pa trdno spava ob žetvi, je sin, ki pripravlja sramoto.

Blagoslovi bivajo na glavi pravičnika, usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.

Spomin na pravičnega ostane blagoslovljen, ime brezbožnih pa strohni.

Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi, neumen blebetač pa pade.

Kdor hodi brezmadežno, hodi varno; kdor pa pači pota svoja, bode v svarilo,

kdor mežika z očesom, napravlja žalitev, in neumen blebetač pade.

Vrelec življenja so pravičnega usta, usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.

Sovraštvo zbuja prepire, a ljubezen prikriva vse pregreške.

Na ustnah razumnega je modrost, za hrbet brezumnega pa raste palica!

Modri hranijo znanje, neumneža ustom pa je blizu nesreča.

Blago bogatinovo je trden grad njegov; v nesrečo je siromakom njih uboštvo.

Kar z delom svojim spravi pravični, spravi za življenje, pridelek krivičnega pa je za greh.

Na potu do življenja je, kdor pazi na pouk, kdor pa zapušča svarjenje, zabrede v zmoto.

Kdor skriva sovraštvo, ima ustne lažnive, in kdor raznaša obrekovanje, je bedak.

Kjer je veliko besed, ni brez greha, kdor pa brzda ustne svoje, je razumen.

Pravičnega jezik je kakor srebro izbrano, srce brezbožnih pa je malo prida.

Ustnice pravičnega sitijo mnoge, neumni pa mrjo, ker jim nedostaje uma.

Blagoslov GOSPODOV bogatí, trud pa ničesar ne pridene.

Igrača bedaku je storiti sramotnost, razumnemu možu pa kaj pametnega.

Česar se boji brezbožnik, se mu zgodi, česar pa želé pravični, dá jim Bog.

Kadar pridere nevihta, ne obstane brezbožnik, pravičnik pa ima podstavo večno.

Kakor ocet zobém in kakor dim očém, tako je lenuh njim, ki ga pošiljajo na delo.

Strah GOSPODOV pridaje dni, brezbožnih leta pa se krajšajo.

Čakanje pravičnih bode veselje, krivičnih pričakovanje pa izgine.

Trdnjava popolnemu je pot GOSPODOV, poguba pa njim, ki delajo krivico.

Pravični nikdar ne omahne, krivičniki pa ne bodo prebivali v deželi.

Usta pravičnega dajo obilo modrosti iz sebe, jezik spačenosti pa bo iztrebljen.Ustne pravičnega poznajo, kaj je prijetno, a usta brezbožnikov polna so spačenosti.

Ustne pravičnega poznajo, kaj je prijetno, a usta brezbožnikov polna so spačenosti.

Tehtnica lažniva je gnusoba GOSPODU, polna teža pa mu je po volji.

Ko pride napuh, pride tudi sramota; pri skromnih pa je modrost.

Poštene spremlja njih nedolžnost, nezvestnike pa pokonča njih spačenost.

Ne pomaga blago ob dnevi srda, pravičnost pa reši smrti.

Pravičnost popolnega uravnava pot njegov, brezbožni pa pade po krivici svoji.

Poštene rešuje njih pravičnost, nezvestniki pa se ujemo v svoji hudobiji.

Ko umre brezbožen človek, mu pogine upanje in pričakovanje krivičnikov se izniči.

Pravičnik bo rešen iz stiske, in brezbožnik pride na mesto njegovo.

Z usti uničuje bogapozabnik bližnjega svojega, a pravične otme njih spoznanje.

O pravičnih sreči se raduje mesto, in ko ginejo brezbožni, spev se glasi v njem.

Blagoslov poštenih povzdiguje mesto, usta brezbožnih pa ga podirajo.

Brez uma je, kdor zaničuje bližnjega svojega, a mož pameten molči.

Kdor hodi z opravljanjem, razodeva skrivnost, zvestega srca človek pa skriva reč.

Kjer ni razumnega vodstva, propada ljudstvo, blaginjo pa pospešuje množica svetovalcev.

Hudo bo njemu, kdor je porok za tujca, kdor pa mrzi poroštvo, je brez skrbi.

Žena ljubezniva zadobi čast, in silovitniki zadobe bogastvo.

Usmiljen človek sebi dobro pripravlja, neusmiljenec pa lastnemu telesu bolečine.

Brezbožnik si pridobi prevarljiv dobiček, kdor pa seje pravičnost, resnično plačilo.

Kdor se drži pravičnosti, seje za življenje, kdor se pa žene za hudim, za svojo smrt.

Gnusoba so GOSPODU spačeni v srcu, a po volji mu so, kateri so popolni na svojem potu.

Roko dam na to! hudobnež ne ostane brez kazni, pravičnih seme pa se reši.

Zlat obroček svinji na rilcu je žena lepa, ki pamet zameta.

Pravičnih želja je samo dobro, brezbožni pa dočakajo le srd.

Nekateri razdaja obilo in bogatí še bolj; drugi zadržuje celó, kar se spodobi, pa gre v siromaštvo.

Duša radodarna se obilo nasiti, in kdor napaja, tudi sam bo napojen.

Kdor zadržuje žito, ga bodo preklinjali, blagoslov pa bo na glavi njemu, ki ga prodaja.

Kdor si prizadeva za dobro, išče blagougodja Božjega; kdor pa išče hudega, njega bo zadelo.

Kdor upa v bogastvo svoje, propade, kakor veja pa se razcvetó pravični.

Kdor dela zmešnjavo v hiši svoji, podeduje veter; in neumnež bo hlapčeval njemu, ki je modrega srca.

Pravičnega sad je drevo življenja, in modri pridobiva duše.Glej, pravičnemu na tej zemlji se povrača, kolikanj bolj brezbožniku in grešniku!

Glej, pravičnemu na tej zemlji se povrača, kolikanj bolj brezbožniku in grešniku!

Kdor ljubi pouk, ljubi znanje, kdor pa sovraži svarjenje, je kakor živina.

Dobrega obsuje z blagovoljnostjo GOSPOD, njega pa, ki kuje zvijače, obsodi.

Ne ustanoviti se človek z brezbožnostjo, korenina pravičnih pa se nikdar ne gane.

Vrla žena je možu svojemu venec, ali kakor gniloba v kosteh njegovih ona, ki dela sramoto.

Pravičnih misli so pravične, sveti brezbožnih pa zvijačni.

Brezbožnih besede zalezujejo kri, poštene pa otimljejo njih usta.

Zvrnejo se brezbožni, da jih ne bode, pravičnih hiša, pa bo stala.

Po meri razuma njegovega bodo hvalili moža, kdor pa je spačenega srca, bo zaničevan.

Boljši je ki ga nizko cenijo, pa si sam streže, nego kdor sebe veliča in kruha strada.

Pravični skrbi za življenje živine svoje, srce brezbožnih pa je neusmiljeno.

Kdor obdeluje zemljo svojo, se bo sitil s kruhom, kdor pa pohaja za praznimi rečmi, je brezumen.

Brezbožnik želi lova hudobnih, pravičnih korenina pa daje sad.

V nezvestobi usten tiči huda zadrga, pravični pa izide iz stiske.

Od sadú svojih ust se nasiti mož dobrega in del svojih povračilo prejme človek.

Neumneža pot je raven v očeh njegovih, kdor pa je moder, si dá svetovati.

Neumnega nevolja se spozna takoj, kdor pa prikriva sramoto, je razumen.

Kdor govori resnico, naznanja, kar je pravično, priča lažniva pa zvijačo.

Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada, modrih jezik pa je kakor zdravilo.

Ustne resnične se utrdijo na večno, jezik lažnivi pa le za trenutek.

Zvijača biva v srcu njih, ki snujejo hudo, kateri pa svetujejo mir, imajo veselje.

Pravičnemu se ne prigodi nesreča nobena, brezbožnim pa bode obilo nezgod.

Gnusoba so GOSPODU lažnive ustne, kateri pa ravnajo zvesto, so mu po volji.

Človek umen skriva znanje, srce bedakov pa oklicuje nespamet.

Roka pridnih bo gospodovala, lenoba pa davek plačevala.

Skrb v srcu tare moža, a dobra beseda ga razveseli.

Pravični je vodnik bližnjemu svojemu, pot brezbožnih pa jih zapeljuje.

Zanikarnež ne bo pekel svoje divjačine, a blago velike cene je človeku marljivost.Na stezi pravičnosti je življenje, in kdor stopa po njej, ne pride v smrt.

Na stezi pravičnosti je življenje, in kdor stopa po njej, ne pride v smrt.

Sin moder posluša pouk očetov, a zasmehovalec ne posluša nobenega svarjenja.

Od sadú ust svojih uživa človek dobro, duša nezvestnikov pa krivičnosti sad.

Kdor straži usta svoja, obvaruje dušo svojo, kdor pa odpira ustne nepremišljeno, pride mu poguba.

Želi, a ničesar ne doseže duša lenuhova, pridnih pa duša se bo redila.

Pravičnik sovraži lažnivost, brezbožnik pa dela smrad in sramoto.

Pravičnost straži nedolžnega na potu, krivica pa grešnika izpodnaša.

Nekateri se kaže bogatega, pa vsega pogreša, nekateri se dela ubožnega, a ima obilo blaga.

Odkupnina življenja je možu bogastvo njegovo, ali siromak ne čuje pretenja.

Luč pravičnih daje vesele žarke, brezbožnih svetilnica pa ugasne.

Prevzetnost napravlja samo prepire, pri njih pa, ki sprejemajo svet, je modrost.

Blago, ki se je dobilo s sleparijo, se zmanjša, kdor pa s pošteno roko zbira, ga pomnoži.

Predolgo upanje dela srce bolno, življenja drevo pa je želja, ki se izpolni.

Kdor zaničuje besedo Božjo, sebi škoduje; kdor pa se boji zapovedi, njemu se poplača.

Nauk modrega je vrelec življenja, da se ogne smrtnih zadrg.

Razbornost pridobiva milost, pot nezvestnikov pa je hrapav.

Razumni dela vse premišljeno, bedak pa razseva neumnost.

Brezbožen glasnik zaide v nesrečo, a zvest poslanec je kakor zdravilo.

Uboštvo in sramota bode njemu, ki se odteguje pouku, kdor pa se pokori svarjenju, pride v čast.

Želja izpolnjena je sladka duši, bedakom pa je gnusno umikati se zlemu.

Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.

Grešnike preganja nesreča, pravičnim pa Bog povrača dobro.

Dobri zapušča dediščino sinov sinovom, grešnikovo premoženje pa je shranjeno za pravičnega.

Mnogo kruha imajo ubogi, ki orjejo ledino, mnogi pa pride na nič, ker mu ni pravice.

Komur je žal šibe, sovraži sina svojega, kdor ga pa ljubi, kaznuje ga zgodaj.Pravični jé do sitosti duše svoje, trebuh brezbožnih pa strada.

Pravični jé do sitosti duše svoje, trebuh brezbožnih pa strada.

Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.

Kdor hodi v poštenosti svoji, se boji GOSPODA, a kdor je trdovraten na potih svojih, ga zaničuje.

V neumnega ustih je šiba za prevzetnost, modre pa ohranijo njih ustne.

Kjer ni volov, so prazne jasli, obilost pridelkov pa je po volovi moči.

Priča zvesta ne laže, kriva priča pa govori laži.

Ko zasmehovalec išče modrosti, ni je, razumnemu pa je znanje lahko.

Umakni se izpred oči bedaku, ker ne začuješ pri njem pametne besede.

Modrost razumnega je paziti na svojo pot, bedakov neumnost pa je prevara.

Neumni se smejejo krivdi, odkritosrčni pa so si dobrohotni.

Srce pozna lastno bridkost svojo, in v veselje njegovo se ne mešaj drugi.

Brezbožnih hiša se pokonča, šator poštenih pa bode cvel.

Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.

Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost.

Potov svojih se nasiti, čigar srce se odvrača od Boga, mož dobri pa tistega, kar je v njem.

Abotni vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje.

Modri se boji in se ogiblje hudega, bedak pa se lahko raztogoti in je predrzen.

Mož nagle jeze napravlja neumnost; in kdor dela spletke, njega sovražijo.

Tepci podedujejo neumnost, razumni pa si pleto venec znanja.

Hudobni se klanjajo pred dobrimi in brezbožni pri pravičnika vratih.

Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo.

Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu!

Ali se ne motijo, kateri snujejo hudo? Milost pa in resnica pride njim, ki snujejo dobro.

V vsakem trudu je dobiček, klepetanje pa donaša le uboštvo.

Venec modrih je njih bogastvo; neumnost bedakov ostane neumnost.

Priča resnična otimlje duše, kdor pa govori laž, jih le slepi.

Kdor se boji GOSPODA, trdno upa v Njega; in On bode pribežališče otrokom njegovim.

Strah GOSPODOV je vrelec življenja, da se ognemo smrtnih zadrg.

V množici ljudstva je dika kraljeva; kjer se pa narod zmanjšuje, preti vladarju poguba.

Počasni za jezo je poln razuma, nagli pa pospešuje neumnost.

Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh.

Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega.

V nesreči svoji vzame konec brezbožnik, a nado ima tudi v smrti pravičnik.

V razumnega srcu tiho počiva modrost, ali kar je v bedakih, glasno se kaže.

Pravičnost povišuje narod, greh pa je ljudstvu v nečast.Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.

Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.

Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.

Modrih jezik oznanja dobro znanje, usta bedakov pa bruhajo neumnost.

Na vsakem kraju so oči GOSPODOVE, gledajoč dobre in hudobne.

Krotkost jezika je drevo življenja, prešernost njegova pa rani duha.

Neumnež zaničuje pouk očeta svojega, kdor pa pazi na svarjenje, zmodri jako.

Hiša pravičnega je velika zakladnica v pridelku brezbožnika pa tiči nesreča.

Ustne modrih trosijo znanje, srce bedakov pa nikakor ne.

Daritev brezbožnih je gnusoba GOSPODU, molitev poštenih pa mu je po volji.

Gnusoba je GOSPODU brezbožnikova pot, njega pa, ki hodi za pravičnostjo, ljubi.

Huda kazen zadene njega, ki zapušča pravi pot, in kdor sovraži svarjenje, umrje.

Pekel in poguba sta pred GOSPODOM, kolikanj bolj srca otrok človeških!

Zasmehovalec ne ljubi njega, ki ga svari, zato ne hodi k modrim.

Veselo srce razvedruje obličje, bolečina srca pa tare duha.

Srce razumnega išče znanje, usta bedakov pa se pasejo z neumnostjo.

Vsi dnevi trpina so slabi, a če je srce veselo, ima pojedino vedno.

Boljše je malo s strahom GOSPODOVIM nego obilen zaklad z nemirom.

Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo.

Mož togoten dela zdražbo, potrpežljiv pa potolaži prepir.

Lenuha pot je kakor trnjev plot, poštenih steza pa je uglajena.

Moder sin razveseljuje očeta, človek bedak pa zaničuje mater svojo.

Neumnost je brezumnemu v veselje, mož razumni pa stopa naravnost naprej.

Skazé se načrti, kjer ni sveta, izvršé se pa, če je obilo svetovalcev.

Veselje napravi možu odgovor ust njegovih; kajti beseda o pravem času, o kako dobra!

Pot življenja gre umnemu navzgor, da se ogne pekla [Hebr. šeol.] navzdol.

Prevzetnih hišo podira GOSPOD, vdovi pa utrjuje meje.

Gnusoba so GOSPODU zlobni naklepi, a čistih besede so mile.

Nesrečno dela hišo svojo, kdor se žene za dobičkom, kdor pa sovraži darila, bo živel.

Pravičnega srce premišlja, kaj naj govori, brezbožnih usta pa kar bruhajo hudobno.

Daleč je GOSPOD od brezbožnih, pravičnih molitev pa sliši.

Svetlost oči razveseljuje srce in dobro poročilo krepča kosti.

Uho, ki posluša svarjenje življenja, bo bivalo med modrimi.

Kdor se odteza pouku, zaničuje dušo svojo, kdor pa posluša svarjenje, pridobiva srce modro.Strah GOSPODOV je šola modrosti, in pred častjo gre ponižnost.

Strah GOSPODOV je šola modrosti, in pred častjo gre ponižnost.

Načrti srca so človekovi, od GOSPODA pa je govor jezikov.

Človeku se zde vse poti njegove čiste, GOSPOD pa je, ki tehta duhove.

Na GOSPODA zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje.

Vse je GOSPOD naredil v svoj namen in tudi brezbožnega za hudi dan.

Gnusoba je GOSPODU vsak prevzetni v srcu; roko dam na to, da ne ostane brez kazni!

Milost in resnica prikrivata krivico, in po strahu GOSPODOVEM se ogneš hudega.

Ko so koga pota GOSPODU po volji, pomiri mu tudi sovražnike njegove.

Bolje, da imaš malo s pravičnostjo nego veliko dohodkov s krivico.

Srce človekovo izmišlja pot svojo, ali GOSPOD vodi korake njegove.

Božji izrek je na ustnah kraljevih, v sodbi se ne smejo motiti usta njegova.

Prava mera in tehtnica sta od GOSPODA; kakor jih je naredil, take naj bodo vse uteži v mošnji.

Gnusoba je kraljem storiti krivico, ker s pravičnostjo se utrjuje prestol.

Drage so kraljem pravične ustne in njega, ki odkritosrčno govori, ljubijo.

Kraljev srd je glasnik smrti, ali moder mož ga potolaži.

V svetlosti obličja kraljevega je življenje in blagovoljnost njegova je kakor oblak poznega dežja.

Koliko bolje je, pridobiti si modrost nego zlato! in pridobiti si razumnost rajši izvóli nego srebro!

Poštenih cesta je: ogibati se hudega; dušo svojo ohrani, kdor pazi na pot svojo.

Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.

Bolje pohleven biti v duhu s krotkimi nego plen deliti s prevzetnimi.

Kdor pazi na besedo, doseže dobro, in kdor upa v GOSPODA, blagor mu!

Kdor je modrega srca, ga bodo imenovali razumnega, in sladkost ustnic pospešuje nauk.

Studenec življenja je pamet njemu, kdor jo ima, neumne pa kara njih neumnost.

Kdor je modrega srca, govori pametno in nikdar mu ne zmanjka nauka na ustnah.

Dobrohotne besede so kakor satovje medú, sladkost duši in zdravilo kostem.

Je pot, ki se zdi ravna človeku, njen konec pa je pot v smrt.

Glad delavca dela za njega, ker usta njegova ga izpodbadajo.

Mož malopridni koplje zlo in na ustnah mu je paleč ogenj.

Mož, spačenosti vdan, dela zdražbo in podpihovalec loči zaupne prijatelje.

Silovitnik izvablja bližnjega svojega, da ga vodi po poti, ki ni dobra.

Kdor zatiska oči svoje, da izmišlja reči spačene, kdor nalašč tišči ustne svoje, izvršuje hudo.

Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti.

Boljši je potrpežljivi od močnega, in kdor gospoduje svojemu srcu, od onega, ki mesto pribori.V naročje se vrže kocka, od GOSPODA pa je vsa razsodba njena.

V naročje se vrže kocka, od GOSPODA pa je vsa razsodba njena.

Boljši je grižljaj suhega kruha s pokojem nego hiša, polna zaklanih živali, s prepirom.

Umen hlapec bo gospodoval sinu, ki dela sramoto, in delil dediščino med brati.

Topilnica je za srebro in peč za zlato, srce pa izkuša GOSPOD.

Hudobnež pazi na hudobna usta in lažnik rad posluša poguben jezik.

Kdor zasmehuje ubožca, sramoti Stvarnika njegovega; kdor se veseli nesreče, ne ostane brez kazni.

Starčkom venec so otrok otroci in ponos sinom njih očetje.

Nespodobi se neumnežu govor izvrsten, še manj pa plemenitniku govor lažniv.

Darilo je kakor drag kamen v očeh njega, ki ga prejme: kamor koli se obrne, uspeva.

Kdor greh zakriva, išče ljubezni, kdor pa stvar ponavlja, loči dobre prijatelje.

Razumnega se prime eno posvarilo bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka.

Samo upora išče človek hudoben, zato bo poslan grozoviten poročnik zoper njega.

Medvedka, ki so ji mladiče vzeli, naj sreča moža, a ne bedak v neumnosti svoji!

Kdor vrača hudo za dobro, od njegove hiše se ne gane nesreča.

Začetek prepira je, kakor če kdo vodo pušča iz jeza, zato preden izbruhne, zapústi spor!

Kdor opravičuje krivičnega in kdor obsoja pravičnega, gnusoba sta GOSPODU oba enako.

Čemu kupnina v roki bedaka? da si kupi modrost? Saj za to nima razuma!

Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.

Brezumen človek je, ki udari v roko in se stavi za poroka bližnjemu svojemu!

Greh ljubi, kdor ljubi prepir, in kdor visoko zida vrata svoja, si pripravlja podrtje.

Kdor je spačenega srca, ne doseže dobrega, in kdor je prekanjenega jezika, zaide v nesrečo.

Kdor rodi bedaka, rodi sebi v žalost, in neumnega oče se ne bo veselil.

Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši.

Dar izza nedrij skrivaj prejme brezbožnik, da preobrne pota pravičnosti.

Pred očmi razumnemu je modrost, bedakove oči pa tekajo do krajev zemlje.

V žalost je očetu svojemu sin bedak in v bridkost porodnici svoji.

Pokoriti tudi pravičnega ni dobro ali tepsti plemenite zaradi poštenosti.

Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.

Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.

Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.

Ne veseli se bedak umnosti, marveč samo, da se razodeva srce njegovo.

Ko pride brezbožni, pride tudi zaničevanje, in z nečastjo pride zasramovanje.

Vode globoke so besede iz ust vrlega moža, potok vrvrajoč je modrosti vrelec.

Ni dobro potegniti se za brezbožnega, da se pravičnemu zvije pravica.

Govori bedaka napravijo prepir in usta njegova prikličejo tepež.

Usta bedakova so mu v pogubo in ustne njegove so zadrge duši njegovi.

Podpihovalčeve besede so kakor slaščice in prodirajo do notranjščine života.

Tudi kdor je nemaren v opravilu svojem, je brat zapravljivcu.

Stolp močan je ime GOSPODOVO: tja priteče pravični in je na varnem.

Bogatega blago je trden grad njegov in kakor zid visok v misli njegovi.

Preden se stare, vzpne se srce človekovo, in pred častjo gre ponižnost.

Kdor odgovarja, preden je slišal, mu štejejo to za neumnost in sramoto.

Duh moški prenaša bridkost svojo, če pa je duh potrt, kdo ga povzdigne?

Srce razumnega pridobiva znanje in modrih uho išče znanja.

Dar človekov mu razširi pot in ga pripelje pred obličje mogočnikov.

Pravičen se vidi, kdor je prvi v pravdi svoji, dokler ne pride bližnji njegov ter ga izpraša.

Prepire konča kocka in razsodi med močnimi.

Brat, z grehom razžaljen, bolj se upira nego trdno mesto, in prepiri so kakor zapah grada.

Ust svojih sadú se nasiti život vsakega, s pridelkom usten svojih vsak se siti.

Smrt in življenje sta jeziku v oblasti; in kdor ga rad rabi, bo jedel sad njegov.

Kdor je dobil ženo, je dobil kaj dobrega, in prejel je milosti od GOSPODA.

Ponižno prosi ubožec, bogati pa odgovarja osorno.Mož, ki ima mnogo prijateljev, pride na nič; toda je prijatelj, ki je zvestejši od brata.

Mož, ki ima mnogo prijateljev, pride na nič; toda je prijatelj, ki je zvestejši od brata.

Boljši ubožec, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni v ustnah svojih, pa bedak.

Res ni dobro duši brez spoznanja, in kdor je nagel z nogami, greši.

Neumnost človekova prevrača pot njegovo in proti GOSPODU se srdi srce njegovo.

Bogastvo daje prijateljev mnogo, od siromaka pa se loči prijatelj njegov.

Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, ne bo ubežal.

Mnogi molijo obličje prvakovo in vsakdo je prijatelj možu radodarnemu.

Ubožca sovražijo vsi bratje njegovi; kolikanj bolj se ga ogibljejo prijatelji njegovi! Žene se za besedami, ki nič ne veljajo.

Kdor pridobiva razumnost, ljubi dušo svojo, in kdor pazi na umnost, bo dosegel dobro.

Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, bo poginil.

Bedaku ne pristoji lahko in dobro življenje, mnogo manj hlapcu, da gospoduje knezom.

Razum zadržuje človeku jezo, in v čast mu je izpregledati pregrešek.

Kakor rjovenje mladega leva je nevolja kraljeva, a kakor rosa na travo blagovoljnost njegova.

Preglavice vir je očetu svojemu sin bedak in neprestano kapanje žene prepiri.

Hiša in blago je dedina po očetih, od GOSPODA pa je žena pametna.

Lenoba potaplja v trdno spanje in nemarna duša bo stradala.

Kdor drži zapoved, ohrani dušo svojo, kdor pa ne pazi na pota svoja, pogine.

GOSPODU posoja, kdor milostno deli siromaku, in dobroto njegovo mu bo povrnil.

Strahuj sina svojega, dokler je upanje, pa ubiti ga, ti ne hodi na misel!

Človek naglojezen ponese svojo kazen; kajti če posežeš vmes, še huje narediš.

Poslušaj svet in sprejmi pouk, da bodeš moder v prihodnosti.

Mnogo je namer v srcu človekovem, a sklep GOSPODOV sam bo ostal.

Radovoljnost človekova kaže dobrotljivost njegovo, in boljši je ubožec nego lažnivec.

Strah GOSPODOV ti je za življenje: v obilosti boš prebival in zlo te ne obišče.

Lenuh pač vtakne roko v skledo, a k ustom je ne mara prinesti.

Če udariš zasmehovalca, preprostega bo izmodrilo, in če posvariš pametnega, napredoval bo v znanju.

Kdor silo dela očetu in mater podi, je sin, ki pripravlja ostudo in sramoto.

Nehaj, sin moj, poslušati pouk, in zablodiš od besed znanja.

Priča malopridna zasmehuje sodbo, in usta brezbožnih slastno požirajo krivico.Zasmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.

Zasmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.

Vino je zasmehovalec, pijača opojna razgrajalec, in kdorkoli se opoteka po njej, si ne izbistri uma.

Kakor rjovenje leva je strah kraljev; kdor ga zoper sebe razdraži, greši zoper življenje svoje.

Na čast je možu odjenjati od prepira, kdorkoli pa je neumen, rad se vanj zaplete.

Lenuh noče orati zaradi zime, zato bo beračil ob žetvi, a ničesar ne dobi.

Voda globoka je naklep v srcu možá, toda mož razumen mu pride do dna.

Največ ljudi hvali vsak svojo dobrotljivost, moža pa vseskozi resničnega kdo najde?

Neprestano hodi v popolnosti svoji pravični, blagor otrokom njegovim za njim!

Kralj, sedeč na sodnem stolu, razganja z očmi svojimi vse hudo.

Kdo bi mogel reči: Očistil sem srce svoje, čist sem svojega greha?

Dvojne uteži in dvojna mera, oboje je enaka gnusoba GOSPODU.

Po dejanjih svojih se dá spoznati tudi deček, je li čisto in je li pošteno delo njegovo.

Uho, ki sliši, in oko, ki vidi, GOSPOD je oboje enako naredil.

Ne ljubi spanja, da ne obubožaš; odpri oči svoje, in nasitiš se kruha.

„Slabo, slabo je!“ pravi, kdor kupuje kaj, ali ko je odšel, se hvali.

Zlatá je in biserov obilo, ali najdražje orodje so ustne razumne.

Vzemi obleko njemu, kdor je bil porok za tujca, in za neznane ljudi ga rubi.

Sladek je možu prisleparjeni kruh, ali pozneje dobi polna usta peska.

Sklepi se utrdé s posvetovanjem, in z razumnim vodstvom se le vojskuj!

Kdor hodi okrog kot obrekovalec, razodeva skrivnost, zato se ne druži ž njim, ki široko odpira usta svoja!

Njemu, ki preklinja očeta svojega ali mater svojo, ugasne svetilnica v črnih teminah.

Posest, ki se naglo pridobi v začetku, ne bode blagoslovljena ob koncu svojem.

Ne reci: Povrnil bom hudo! Čakaj GOSPODA, in rešil te bo!

Gnusoba so GOSPODU dvojne uteži in prevarljiva tehtnica ni dobra.

Od GOSPODA so stopinje moževe; človek pa kako naj umeje pot svojo?

Zadrga je človeku nepremišljeno veleti: Sveti! in po obljubah šele preudarjati.

Brezbožne razmetava kralj moder in pelje čeznje mlatilno kolo.

Duh v človeku je GOSPODOVA svetilnica, ki preiskuje vso notranjost telesa.

Dobrotljivost in zvestoba stražita kralja in z dobrotljivostjo vzdržuje prestol svoj.

Dika mladeničem je njih moč in starčkom kras siva glava.Modrine od ran so zdravilo za hudo in udarci, ki gredo do živega.

Modrine od ran so zdravilo za hudo in udarci, ki gredo do živega.

Kakor potoki vodá je srce kraljevo v roki GOSPODOVI: kamorkoli hoče, ga nagne.

Vsakteri pot človeka je raven v očeh njegovih, ali GOSPOD je, ki tehta srca.

Po pravičnosti in pravici ravnati je ljubše GOSPODU nego daritev.

Visoke oči in ošabno srce – svetilnica brezbožnih je greh.

Misli marljivega merijo le na korist, vsak naglež pa drevi v pomanjkanje.

Zakladi, nabrani z lažnivim jezikom, so preminljiv hlap, mreža smrti.

Silovitost, ki jo delajo brezbožni, nje same razdene, ker se branijo ravnati po pravici.

Grozno zamotana je pot njega, ki je obremenjen s krivdo, čisti pa dela odkritosrčno.

Bolje je prebivati v podstrešnem kotu nego z ženo prepirljivo v skupni hiši.

Brezbožnega srce želi hudega: bližnji njegov ne najde usmiljenja v očeh njegovih.

Ko je kaznovan zasmehovalec, spametuje se preprosti, in modri, ko ga poučujejo, sprejema znanje.

Na hišo brezbožnih pazi Pravični in pahne brezbožne v nesrečo.

Kdor si maši ušesa pred vpitjem siromaka, bo tudi sam vpil, a nihče ga ne usliši.

Dar na skrivnem odvrača jezo in darilo v nedrju silno togoto.

Veselje je pravičnemu izvrševanje sodbe, a groza njim, ki delajo krivico.

Človek, ki zaide od umnosti pota, bo počival v družbi mrtvih.

Stradal bo, kdor ljubi veselje; kdor ljubi vino in olje, ne bode bogat.

Odkupnina za pravične je brezbožnik, in na mesto poštenih pride izdajalec.

Bolje je prebivati v pusti deželi nego z ženo prepirljivo in togotno.

Zaklad predrag in mazilo je v modrega prebivališču, človek bedak pa ga pogoltne.

Kdor teži za pravičnostjo in dobrotljivostjo, doseže življenje, pravičnost in čast.

V mogočnih mesto pride modri in razdene trdnjavo, ki vanjo zaupajo.

Kdor čuva usta svoja in jezik, obvaruje stiske dušo svojo.

Prevzetnik, ošabnež – zasmehovalec mu je ime – ravna s predrznim napuhom.

Lenega ubija želja njegova, ker se roke njegove branijo dela,

ves dan ga je sama želja; pravičnik pa daje in ne stiska.

Brezbožnih daritev je gnusoba; kolikanj bolj, ko jo s hudim namenom daruje!

Krivična priča pogine, mož pa, ki posluša, sme vedno govoriti.

Brezbožnik kaže predrznost na obličju, poštenjak pa sam uravnava pot svojo.

Ni modrosti, ni znanja, ni sveta proti GOSPODU.Konja pripravljajo na dan boja, ali zmaga pride od GOSPODA.

Konja pripravljajo na dan boja, ali zmaga pride od GOSPODA.

Boljše je dobro ime od obilega bogastva, boljša od srebra in zlata priljubljenost.

Bogati in ubogi se srečavajo; GOSPOD jih je ustvaril vse.

Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni pa gredo naprej in morajo trpeti.

Plačilo krotkosti in strahu GOSPODOVEGA je bogastvo in čast in življenje.

Trnje in zadrge so na potu spačenega; kdor hoče ohraniti dušo svojo, daleč bodi od njih!

Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove; tudi ko se postara, ne krene od nje.

Bogatin gospoduje ubogim, in kdor jemlje naposodo, je hlapec posojevalcu.

Kdor seje krivico, žel bo nadlogo in šiba togote njegove mine.

Kdor je blagega očesa, bo blagoslovljen, ker daje od kruha svojega siromaku.

Spodi zasmehovalca, in odide prepir in pravdanja bode konec in sramote.

Kdor ljubi srca čistost, v čigar ustnah biva miloba, njemu je kralj prijatelj.

Oči GOSPODOVE stražijo znanje, izdajalčeve besede pa podira.

Lenuh pravi: „Lev je zunaj, sredi trga bi me lahko umoril!“

Jama globoka so usta ljubovnic; kogar mrzi GOSPOD, pade vanjo.

Neumnost je pripeta k dečkovemu srcu, a šiba strahovanja jo odpravi daleč od njega.

Kdor tlači siromaka, ga obogati; kdor daje bogatinu, daje le v potrato.

Nagni uho svoje ter poslušaj modrih besede, in srce svoje obrni k mojemu znanju;

kajti prijetno bode, če jih ohraniš v srcu svojem; o da bi vse skup se utrdile na ustnah tvojih!

Da bode v GOSPODA upanje tvoje, te danes učim, prav tebe.

Ali ti nisem pisal izvrstnih reči v svetih in naukih,

da bi ti naznanil pravilo besed resničnih, da odgovarjaš z besedami resnice njim, ki te bodo pošiljali?

Ne pleni siromaka zato, ker je siromak, in ne teptaj ubožca med vrati!

Zakaj GOSPOD se potegne za njiju pravdo in opleni dušo njih, ki ju plenijo.

Ne imej prijateljstva z naglojeznim in s togotnim se ne druži:

da se ne učiš potov njegovih in pripraviš zanke samemu sebi.

Ne bodi izmed njih, ki v roke segajo in jamčijo, izmed njih, ki so poroki za dolgove.

Ko nimaš, s čimer bi plačal, zakaj naj bi upnik jemal ležišče tvoje izpod tebe?

Ne premikaj starega mejnika, ki so ga postavili pradedje tvoji.Če vidiš moža, ki je spreten v delu svojem – pred kralji bo služeč stal, ne bo služil nizkim.

Če vidiš moža, ki je spreten v delu svojem – pred kralji bo služeč stal, ne bo služil nizkim.

Kadar boš sedel, da ješ z vladarjem, pazi pridno na njega, ki je pred teboj;

drugače nastaviš nož na goltanec svoj, ako bi bil poželjivosti poln.

Ne požéli slaščic njegovih, ker je jed varljiva.

Ne trudi se, da bi obogatel: te razumnosti svoje se odvadi!

Ali naj bi oči vpiral v to, česar skoraj ne bode? Kajti bogastvo si res dela peruti, kakor orel zleti proti nebu.

Ne uživaj jedi njega, ki ima oko nevoščljivo, in ne poželi slaščic njegovih;

kajti odmerja ti vse v srcu svojem. „Jej in pij!“ ti veli, toda srce njegovo ni s teboj.

Grižljaj, ki si ga pojedel, boš izbljuval, in izgubil si sladke besede svoje.

Vpričo bedaka ne govóri, kajti zaničeval bo razumnost tvojih besed.

Ne premikaj starega mejnika in ne stopaj na njive sirot!

Močan je namreč njih odrešenik, on se potegne za njih pravdo zoper tebe.

Nagni k pouku srce svoje in ušesa svoja k besedam znanja.

Ne odtezaj dečku strahovanja, kajti če ga udariš s šibo, ne umrje.

Opletaj ga s šibo, in otmeš dušo njegovo iz pekla.

Sin moj, če je modro srce tvoje, veselilo se bo tudi moje srce,

in radovale se bodo ledice moje, ko bodo govorile ustne tvoje, kar je pošteno.

Srce tvoje naj ne zavida grešnikom, ampak góri za strah GOSPODOV ves dan.

Zares, še je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.

Poslušaj, sin moj, in bodi moder in po ravnem potu vodi srce svoje.

Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa:

zakaj požrešnik obuboža in pijanec, in s cunjami se bo oblačil zaspanec.

Poslušaj očeta svojega, ki te je rodil, in ne zaničuj matere svoje, ko se postara.

Resnico kupi in je ne prodaj, nabavi si modrosti, pouka in razumnosti.

Silno se raduje oče pravičnega, in kdor je rodil modrega, se ga veseli.

Veseli se naj oče tvoj in mati tvoja, in naj se raduje roditeljica tvoja!

Daj mi, sin moj, srce svoje, in oči naj se ti vesele na potih mojih.

Kajti jama globoka je nečistnica in tesen vodnjak tuja žena;

ker ona kakor razbojnik preži in nezvestnike množi med ljudmi.

Komu gorjé, komu joj? čigavi so prepiri, čigavo jadikovanje? čigave rane brez vzroka? čigava motnost oči?

Njih, ki pozno sedevajo pri vinu, ki hodijo okušat mešano pijačo.

Ne glej vina, ko se zlati, ko kaže v kozarcu barvo svojo! Gladko teče po grlu,

a naposled piči kakor kača in zbode kakor gad.

Oči tvoje bodo čudne videle stvari in srce tvoje bo govorilo napačnosti.

In bodeš, kakor kdor leži sredi morja in kakor kdor leži na vrhu jadrnika.Bíli so me, porečeš, a ni me bolelo, tepli so me, nisem čutil. Ko se zbudim, bom nadaljeval, zopet ga poiščem!

Bíli so me, porečeš, a ni me bolelo, tepli so me, nisem čutil. Ko se zbudim, bom nadaljeval, zopet ga poiščem!

Ne zavidaj hudobnim ljudem in ne želi bivati ž njimi;

ker na pogubo misli njih srce in nadlego govore njih ustnice.

Z modrostjo se hiša zida in z umnostjo se utrdi;

in po znanju se napolnijo hrami z vsem blagom dragim in prijetnim.

Mož modri je močan in umni mož utrjuje krepkost svojo.

Kajti z razumnim vodstvom se boš srečno vojskoval in zmago pridobil z množico svetovalcev.

Previsoka je neumnežu modrost, pri vratih ne odpre svojih ust.

Kdor misli kaj hudega storiti, imenovali ga bodo gospodarja spletk.

Namera neumnosti je greh in zasmehovalec je gnusoba ljudem.

Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja.

Otmi nje, ki jih vlečejo v smrt, in ustavi jih, ki gredo na morišče!

Če praviš: Glej, nismo vedeli tega! – ali ne bode on, ki srca pretehtava, pazil na to, in ki straži dušo tvojo, ne bo vedel tega? In ne povrne li vsakemu po delu njegovem?

Jej med, sin moj, ker je dober, in čisto strd, sladko tvojemu grlu;

spoznaj tudi, da je modrost dobra duši tvoji: če si jo dosegel, je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.

Ne preži, o brezbožnik, na pravičnega prebivališče, ne razdevaj počivališča njegovega!

Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane, brezbožni pa se zvrnejo v nesrečo.

Ko pade sovražnik tvoj, ne veseli se, in ko se zgrudi, ne radúj se srce tvoje;

da ne zagleda GOSPOD in ne bo hudo v očeh njegovih ter ne obrne od njega v tebe jeze svoje.

Ne srdi se zaradi hudodelnikov, ne zavidaj brezbožnim:

kajti prihodnosti ne bode hudemu, brezbožnih svetilnica ugasne.

Boj se GOSPODA, sin moj, in kralja, in z uporniki se ne druži:

kajti hipoma vstane njih nesreča, in kdo ve, kakšen bode konec njih let?

Tudi to so izreki modrih: Ozirati se na osebo v sodbi ni dobro.

Kdor pravi krivičniku: Pravičen si, klela ga bodo ljudstva, mrzeli narodi;

tistim pa, ki ga karajo, bode prijaznost in pride jim blagoslov dobrega.

Ustne poljublja, kdor besede prave odgovarja.

Opravi zunaj delo svoje in pripravi si ga na polju, potem lahko zidaš hišo svojo.

Ne bodi brez sile priča zoper bližnjega svojega, in zakaj bi varal z ustnami svojimi?

Ne govóri: Kakor mi je storil, tako mu storim, vsakemu povrnem po delu njegovem.

Šel sem mimo polja lenega moža in mimo vinograda človeka brezumnega:

pa glej, plevel ga je docela porastel, s koprivami je bilo pokrito površje njegovo in kamenena ograja njegova je bila podrta.

Tedaj sem gledal in v srcu preudarjal in, videč to, sem posnel nauk:

Malo zaspati, malo zadremati, malo roke sklenivši ležati,v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.

v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.

Tudi ti so pregovori Salomonovi, ki so jih zbrali možje Ezekija, kralja Judovega.

Bogu v čast je prikrivati reč, čast kraljev pa izsledovati reč.

Neba višina, zemlje globočina in srca kraljev so nedosežna.

Vzemi srebru žlindro, in prikaže se zlatarju posoda:

vzemi brezbožnega kralju izpred oči, in utrdi se po pravičnosti prestol njegov.

Ne prisvajaj si časti pred kraljem in ne stopaj na mesto velikašev;

kajti bolje je, da ti reko: Pomakni se sem gori! nego da te ponižajo pred knezom, ki so ga videle oči tvoje.

Ne spuščaj se naglo v prepir, da ob njega koncu ne prideš v zadrego, kaj naj storiš, ko te je osramotil bližnji tvoj.

Pravdo svojo pravdaj z bližnjim svojim sam, ali skrivnosti drugega ne odkrivaj;

da te ne ograja, kdor to sliši, in ostaneš na slabem glasu.

Kakor zlata jabolka v srebrnih pletenicah je beseda ob pravem času.

Kakor zlata naušnica in okras iz čistega zlata je svaritelj moder pri njem, ki posluša.

Kakor snežno hladilo ob žetve času je zvest poslanec njemu, ki ga pošilja: kajti dušo gospodarja svojega oživlja.

Oblaki in veter, pa nič dežja – je mož, ki se ponaša z darom lažnivim.

S potrpežljivostjo se sodnik pridobi in jezik mehak kosti zdrobi.

Ko najdeš medú, jej, kolikor ti je dosti, da se ga ne presitiš ter ga izbljuješ.

Redkoma zahajaj v bližjega svojega hišo, da se te ne naveliča in te ne črti.

Kladivo in meč in pšica ostra je mož, ki priča krivo zoper bližnjega svojega.

Kakor zdrobljen zob in izvinjena noga je zaupanje v izdajalca v stiske dan.

Kakor kdor sleče obleko o času mraza ali ocet lije na sodo, je, kdor pesmi poje žalostnemu v srcu.

Če je sovražnik tvoj lačen, siti ga s kruhom, in če je žejen, napoji ga z vodo:

kajti žerjavice mu nakopičiš na glavo, in GOSPOD ti bo povrnil.

Severni veter rodi dež: tako obrekljiv jezik lice nejevoljno.

Bolje je prebivati v podstrešnem kotu nego z ženo prepirljivo v skupni hiši.

Kakor mrzla voda duši onemogli, je dobra novica iz daljne dežele.

Kakor skaljen studenec in izprijen vrelec je pravičnik, ki umahne pred brezbožnikom.

Pojesti preveč medú ni dobro, ali preiskavati težavne stvari je čast.Mesto razrušeno brez zidú je mož, ki nima duha svojega v oblasti.

Mesto razrušeno brez zidú je mož, ki nima duha svojega v oblasti.

Kakor ne sneg poletju in dež žetvi, tako ne pristoji neumnežu čast.

Kakor vrabec, ki semtertja leta, kakor lastovka, ki se izpreletava, tako je kletev nezaslužena: nikogar ne zadene.

Konju bič, oslu uzdo, bedaku pa šibo na hrbet!

Ne odgovarjaj bedaku po neumnosti njegovi, da mu ne bodeš tudi ti enak.

Odgovóri bedaku po neumnosti njegovi, da ne bode moder v svojih očeh.

Kdor pošilja po bedaku poročilo, odsekava si sam noge in pripravlja si škodo.

Ohlapno so zvezane noge hromčeve: istotako moder izrek v ustih bedakov.

Kakor kdor vrže mošnjo žlahtnih kamenov v grobljo, tako dela, kdor čast izkazuje bedaku.

Kakor trn, ki pride pijanemu v roko, tako je moder izrek v ustih bedakov.

Strelec, ki rani vse, in kdor najme bedaka in postopača, sta enaka.

Kakor se pes vrne k izbljuvku svojemu, tako bedak ponavlja neumnost svojo.

Vidiš li moža, ki šteje sam sebe za modrega – več je upanja za bedaka nego za njega.

Lenuh govori: Lev rjoveč je zunaj, lev hodi po ulicah!

Vrata se vrte na tečaju svojem: tako lenuh na postelji svoji.

Lenuh pač vtakne roko v skledo, a težko mu jo je pritegniti k ustom.

Modrejši je lenuh v svojih očeh nego sedmero njih, ki pametno odgovarjajo.

Za ušesa prime psa, kdor se nepoklican žene v tuj prepir.

Kakor brezumnik, ki meče ognjene in smrtne pšice:

tako je, kdor prekani bližnjega svojega in potem reče: Saj sem se le šalil!

Ko poidejo drva, ogenj ugasne, in ko ni podpihovalca, molči prepir.

Oglja je treba za žerjavico in drv za ogenj, moža prepirljivega pa, da vname prepir.

Besede podpihovalčeve so kakor slaščice, vendar prodirajo v notranjščino telesa.

Kakor čepinja, prevlečena s srebrno peno, so goreče ustne in srce hudobno.

Z ustnami svojimi se hlini sovražilec, a v srcu svojem snuje zvijačo;

ko z blagomilim glasom govori, ne upaj mu, zakaj sedmero gnusob je v srcu njegovem.

Zakriva se sovraštvo s prevaro, a zloba njegova se razodene v zboru.

Kdor koplje jamo, vanjo pade, in kdor kamen vali, nanj se zvrne.Lažnivi jezik sovraži tistega, kogar je zbadal, in medena usta pripravljajo padec.

Lažnivi jezik sovraži tistega, kogar je zbadal, in medena usta pripravljajo padec.

Ne ponašaj se z jutrišnjim dnem, kajti ne veš, kaj bo dan rodil.

Hvalijo naj te drugi, ne pa usta tvoja, rajši tujec nego ustnice tvoje.

Težak je kamen in pesek bremenit, ali neumneža nejevolja je težja od obeh.

Grozovita je togota in jeza je kakor povodenj, ali kdo naj obstane pred nevoščljivostjo?

Boljša je graja očita nega ljubezen prikrita.

Udarci prijateljevi so iz zvestih misli, sovražilec pa mnogo poljublja.

Duša sita tepta satovje, a lačni duši vse grenko je sladko.

Kakršna je ptica, ki odleti iz svojega gnezda, tak je mož, ki uteče s svojega mesta.

Mazilo in dišava razveseljujeta srce, ali prijatelj je sladek duši po svetu svojem.

Prijatelja svojega in očeta svojega prijatelja ne zapústi, a v brata svojega hišo ne hodi v dan nesreče svoje; boljši je bližnji sosed od daljnega brata.

Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.

Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni pa gredo naprej in morajo trpeti.

Vzemi obleko njega, ki je bil porok za tujca, in rubi ga, ki je jamčil za neznanko.

Njemu, ki navsezgodaj vstane in z močnim glasom blagoslovi prijatelja svojega, se bo štelo za preklinjanje.

Neprestano kapljanje v dan hudega dežja in žena, ki se rada prepira, sta si enaka;

kdor jo kroti, ustavlja veter: kakor olje se mu izmuzne iz desnice.

Železo se z železom ostri, in mož ostri pogled drugemu.

Kdor goji smokev, bo jedel sad njen, in kdor skrbno streže gospodarju svojemu, bo spoštovan.

Kakor se v vodi obraz kaže obrazu, tako srce srcu.

Grob [Hebr. šeol.] in poguba se ne nasitita, tudi oči človeške se ne nasitijo.

Srebro v topilniku in zlato v peči, moža pa izkusimo po tem, s čimer se hvali.

Ko bi neumneža v stopi z betom stolkel kakor pšeno, ne šla bi neumnost njegova od njega.

Skrbno pregleduj stanove živine svoje, pazi na črede svoje!

Kajti premožnost ni za vekomaj, in ostane li krona za vse rodove?

Ko je pod streho spravljeno seno in se prikaže nežna trava in je nabrano gorskih zelišč,

tedaj so jagnjeta za obleko tvojo in kupna cena za njivo so kozliči,in zadosti je kozjega mleka za hrano tvojo, za hrano družine tvoje in živeža deklam tvojim.

in zadosti je kozjega mleka za hrano tvojo, za hrano družine tvoje in živeža deklam tvojim.

Brezbožni bežé, ko jih nihče ne preganja, pravični pa so kakor mlad lev brez strahu.

Zaradi pregrehe dežele nastopa ji mnogo knezov, a človek razumen in izkušen podaljša pravno vlado.

Mož, ki je sam ubog in tare siromake, podoben je dežju, ki vse odplavi in kruha ne prinese.

Kateri zapuščajo postavo, hvalijo brezbožne, kateri pa se držé postave, jim nasprotujejo.

Zlobni ljudje ne razumejo, kar je pravo, kateri pa iščejo GOSPODA, umejo vse.

Boljši je ubogi, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni, ki se zvija semtertja, če je še tako bogat.

Kdor hrani postavo, sin je razumen, kdor se pa druži s požrešniki, dela sramoto očetu svojemu.

Kdor blago svoje množi z oderuštvom in podraževanjem, nabira ga njemu, ki bo milostno delil siromakom.

Kdor odvrača uho svoje, da ne sliši postave, tudi molitev njegova je gnusoba.

Kdor zapeljuje poštene na slabo pot, pade sam v svojo jamo, nedolžni pa podedujejo dobro.

Za modrega se sam ima bogatin, ali siromak, ki je razumen, ga spozna.

Ko zmago slavé pravični, velika je sijajnost, ko se pa povzdigujejo brezbožni, se ljudje skrivajo.

Kdor prikriva pregrehe svoje, ne bo imel sreče, kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje.

Blagor človeku, ki je v strahu vedno, kdor pa zakrkne srce svoje, zvrne se v nesrečo.

Kakor rjoveč lev in gladen medved je brezbožen vladar siromaškemu ljudstvu.

Knez, ki je brez razuma, silno zatira, kdor pa sovraži kriv dobiček, si podaljša dni.

Človek, obremenjen s krvjo človeško, je na begu prav do groba; nihče ga ne zadržuj!

Kdor hodi nedolžno, se reši, kdor pa je spačen in hodi po dveh potih, pade hipoma.

Kdor obdeluje zemljo svojo, nasiti se kruha, kdor pa hodi za ničemurnimi, nasiti se uboštva.

Zvest mož je bogat v blagoslovih, kdor pa je nagel, da bi obogatel, ne bode brez kazni.

Ozirati se na zunanjost osebe ni dobro, ker za grižljaj kruha bi grešil mož.

Mož z nevoščljivim očesom hití, da obogati, in ne ve, da mu pride potreba.

Kdor svari človeka, dobi pozneje več naklonjenosti, nego kdor se dobrika z jezikom.

Kdor krade očetu svojemu ali materi svoji ter pravi: To ni greh! tovariš je možu ubijalcu.

Prešernež vnema prepir, kdor pa ima nado v GOSPODA, obilo mu bode vsega.

Kdor se zanaša na srce svoje, je bedak, kdor pa hodi modro, bo rešen.

Kdor daje ubogemu, ne bode mu potrebe, kdor pa zagrinja oči svoje, ga obsipajo s kletvinami.Ko se povzdigujejo brezbožni, skrivajo se ljudje, ko pa pogibljejo, množijo se pravični.

Ko se povzdigujejo brezbožni, skrivajo se ljudje, ko pa pogibljejo, množijo se pravični.

Mož, ki, večkrat posvarjen, postane trdovraten, se zdrobi nagloma, tako da mu ne bode zdravila.

Ko se množe pravični, veseli se ljudstvo, ko pa gospoduje brezbožnik, ljudstvo vzdihuje.

Kdor ljubi modrost, razveseljuje očeta svojega, kateri se pa druži z vlačugami, zapravlja blago.

Kralj s pravo sodbo utrjuje deželo, oni pa, ki zahteva dari, jo razdeva.

Mož, ki se prilizuje prijatelju svojemu, razpenja mrežo nogam njegovim.

V pregrehi hudobneža je zadrga, pravični pa prepeva in je vesel.

Pravični spoznava pravdo siromakov, brezbožni se ne zmeni, da bi jo spoznal.

Ljudje zasmehovalci zažigajo mesto, modri pa odvračajo jezo.

Če se modri prepira z neumnim, naj se jezi, naj se smeje, vendar ni nobenega miru.

Ljudje krvoželjni sovražijo brezmadežnega, pošteni pa skrbé za dušo njegovo.

Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.

Ako vladar rad posluša lažnivosti besede, bodo vsi služabniki njegovi brezbožni.

Ubožec in oderuh se srečujeta; obeh oči razsvetljuje GOSPOD.

Kralju, ki zvesto sodi siromake, bo prestol utrjen na veke.

Šiba in strah dajeta modrost, deček pa, sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.

Ko se množe brezbožni, množi se greh, pravični pa bodo videli njih padec.

Strahúj sina svojega, in pripravi ti pokoj in veselje duši tvoji.

Ko ni razodetja, se ljudstvo razuzda; kdor pa se drži postave, o blagor mu!

Z golimi besedami se ne poboljša hlapec: umeje jih pač, a ne ravna se po njih.

Ali si videl moža, naglega v besedah svojih? Več je upanja za bedaka nego za njega.

Kdor mehkužno od mladega vzreja svojega hlapca, dočaka, da se bo naposled vedel kot sin.

Naglojezni napravlja prepire in togotni je greha poln.

Napuh človeka poniža, kdor pa je ponižnega duha, doseže slavo.

Kdor deli s tatom, sovraži dušo svojo; preklinjanje sliši, pa greha ne naznani.

Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v GOSPODA, bode obvarovan.

Mnogo jih išče obličje vladarjevo, ali od GOSPODA je vsakega pravica.Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.

Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.

Besede Agurja, Jakejevega sina; proroški govor. Govoril je mož Itielu, Itielu in Ukalu:

Res, nespameten sem, bolj nego drugi, in umnosti človeške nimam,

in nisem se učil modrosti in spoznanja Najsvetejšega nimam.

Kdo je šel gori v nebesa in zopet stopil doli? kdo je zbral veter v pesteh svojih? kdo je zvezal vode v oblačilo? kdo je določil vse meje zemlje? katero je ime njegovo in katero sina njegovega ime? Povej, če veš?

Vsak govor Božji je prečiščen: on je ščit njim, ki pribegajo k njemu.

Ne pridevaj besedam njegovim, da te ne ustrahuje in te ne zasači v laži.

Dvojega te prosim, ne odrekaj mi tega, dokler živim:

Ničemurnost in besedo lažnivo odpravi daleč od mene; ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba,

da se ne presitim in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je GOSPOD? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.

Ne črni hlapca pred gospodom njegovim, da te ne bo klel in ne boš trpel za krivdo svojo.

Je rod, ki kolne očeta svojega in matere svoje ne blagoslavlja.

Je rod, ki je čist v svojih očeh, dasi ni opran nesnage svoje.

Je rod – o kako visoko gledajo njegove oči in trepalnice njegove se povzdigujejo!

Je rod, čigar zobje so meči in kočniki njegovi noži, da požre uboge z zemlje in potrebne izmed ljudi.

Pijavka ima dve hčeri: Daj, daj! Troje je nenasitno, in četvero, ki nikdar ne reče: Dovolj!

Grob in maternica neplodna, zemlja, ki se ne napoji vode, in ogenj, ki ne pravi: Dovolj.

Oko, ki zasmehuje očeta in zameta pokorščino materi – izkljujejo krokarji potočni in požro mladi orli.

Troje mi je prečudno, in četvero, česar ne umejem:

pot orla pod nebom, pot kače na skali, pot ladje na morju globokem in moža pot k dekletu.

Enako je pot ženske, ki prešeštvuje! Ona jé, potem si obriše usta in pravi: Nisem storila krivice.

Pod trojim se giblje zemlja in pod četverim, česar ne more prenašati:

pod hlapcem, ko postane kralj, in pod malopridnežem, ko ima zadosti kruha,

pod zoprno žensko, ko se omoži, in pod deklo, ko se za dedinjo naredi gospodinji svoji.

To četvero je majhno na zemlji, ali modrejše od modrijanov:

mravlje, ljudstvo slabotno, vendar znašajo po leti hrano svojo:

skalni jazbeci, ljudstvo nejako, vendar si delajo v skalovju hiše svoje;

kobilice nimajo kralja, vendar gredó redoma skupaj;

kuščarica, ki jo lahko primeš z rokami, a biva v palačah kraljevih.

To troje ima lepo hojo, in četvero lepo stopa:

lev, junak med živalmi, ki se nikomur ne umakne;

z opasanim ledjem konj, tudi kozel, in kralj, pri katerem je sklicana vojska.

Če si bil neumen, povzdigujoč sebe, ali si kaj slabega mislil, položi roko na usta!Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.

Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.

Besede Lemuela kralja; proroški govor, s katerim ga je poučevala mati njegova.

Kaj naj ti svetujem, sin moj? kaj pač, sin telesa mojega, in kaj, sin obljub mojih?

Ne dajaj ženskam moči svoje in potov svojih pogubnicam kraljev!

Ne spodobi se kraljem, o Lemuel, ne kraljem, da pijo vino, ne knezom, da vprašujejo: Kje je pijača opojna?

Da ne bi, ko so pili, pozabili postave in prevračali pravice komu, ki je v nadlogi.

Dajajte močne pijače njemu, ki pogiblje, in vina njim, ki so v bridkosti duše;

pije naj in pozabi uboštvo svoje in se nadloge svoje ne spominja več.

Odpri usta svoja za nemega, za pravdo vseh osirotelih.

Odpri usta svoja, sodi pravično, potezaj se za pravico siromaku in potrebnemu.

Vrlo ženo kdo najde? kajti visoko presega bisere cena njena.

Zaupa ji srce moža njenega, in dobička mu ne zmanjka.

Ona mu izkazuje dobro in ničesar hudega vse dni življenja svojega.

Skrbi za volno in lan, in veselo dela z rokami svojimi.

Podobna je ladjam trgovskim: oddaleč prinaša hrano svojo.

In vstaja, ko je še noč, ter deli jed družini svoji in delo deklam svojim.

Ogleda si njivo in jo pridobi, in z dobičkom rok svojih si zasadi vinograd.

Z močjo opazuje ledje svoje in roke svoje utrjuje.

Izkuša, da dober je prislužek njen: ne ugasne svetilnica njena ponoči.

Roke svoje izteguje po preslici in prsti njeni držé vreteno.

Dlan svojo odpira ubogemu in potrebnemu podaja roke.

Ne boji se snega za družino svojo, kajti vsa družina njena se oblači s karmezinasto volno.

Odeje si pripravlja, tenčica in škrlat je oblačilo njeno.

Znan je pri vratih mož njen, ko zboruje s starejšinami dežele.

Tenko platno dela in prodaja, tudi pas izroča trgovcu.

Moč in dostojnost je obleka njena in smeje se časom prihodnjim.

Usta svoja odpira modro in ljubezni uk ji je na jeziku.

Družine svoje pota pregleduje in lenobe kruha ne jé.

Sinovi njeni vstajajo ter jo blagrujejo, mož njen jo hvali enako:

„Mnoge hčere so vrlo ravnale, ti pa jih vse presegaš!“

Lažniva je prijetnost in ničeva lepota: žena, ki se boji GOSPODA, njej veljaj hvala!Dajte ji od sadú njenih rok in pri vratih naj jo hvalijo dela njena!

Dajte ji od sadú njenih rok in pri vratih naj jo hvalijo dela njena!