Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih in ne stopa na pot grešnikov ter ne sedeva v družbi zasmehovalcev.

Temuč veselje njegovo je v postavi GOSPODOVI in postavo njegovo premišljuje noč in dan.

Je namreč kakor drevo, zasajeno ob potokih vodá, ki rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje ne uvene, in karkoli počenja, se mu posreči.

Ne tako brezbožni, ampak kakor pleve so, ki jih veter raznaša.

Zatorej ne obstoje brezbožni v sodbi, ne grešniki v zboru pravičnih.Kajti GOSPOD pozna pravičnih pot, pot pa brezbožnih izgine.

Kajti GOSPOD pozna pravičnih pot, pot pa brezbožnih izgine.

Zakaj hrumé narodi in ljudstva si izmišljajo prazne reči?

Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper GOSPODA in zoper Maziljenca njegovega,

govoreč: Raztrgajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone!

On, ki stoluje v nebesih, se smeje, zasmehuje jih Gospod.

Tedaj jih ogovori v jezi svoji in v srdu svojem jih prestraši:

Jaz pa sem vendar postavil kralja svojega na Sionu, na gori svetosti svoje.

Oznanim naj vam sklep: GOSPOD mi je rekel: Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil.

Prosi me, in narode ti dam v dediščino in kraje zemlje v posest tvojo.

Zdrobiš jih s palico železno, kakor prsteno posodo jih razbiješ.

Zdaj torej, o kralji, bodite pametni, dajte se poučiti, o zemlje sodniki!

V svetem strahu služite GOSPODU in radujte se s trepetom.Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!

Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!

{Psalm Davidov, ko je bežal pred Absalomom, sinom svojim.} GOSPOD, koliko je nasprotnikov mojih! Mnogo jih je, ki vstajajo proti meni.

Mnogo jih je, ki govore o duši moji: Ni zanj rešitve v Bogu nobene. (Sela.) [Sela pomeni (domnevno) ojačenje godbe ali pomolk.]

Ti pa, o GOSPOD, ščit si meni, slava moja, in ti povzdiguješ glavo mojo.

Z glasom svojim vpijem h GOSPODU, in mi odgovarja z gore svetosti svoje. (Sela.)

Legel sem in spal, in zbudil sem se, ker GOSPOD me podpira.

Ne bom se bal ljudstva miriad, ki so se okrog razpostavile proti meni.

Vstani, o GOSPOD, reši me, moj Bog! ker ti si udaril vse sovražnike moje po čeljustih, brezbožnikom si zdrobil zobe ti.GOSPODOVA je rešitev. Na ljudstvo tvoje pridi blagoslov tvoj! (Sela.)

GOSPODOVA je rešitev. Na ljudstvo tvoje pridi blagoslov tvoj! (Sela.)

{Načelniku godbe; z godbo na strune.Psalm Davidov.} Ko kličem, odgovori mi, o Bog pravičnosti moje, ki si mi v stiski napravil prostora; milosten mi bodi in poslušaj molitev mojo.

Sinovi odličnih mož, doklej bode slava moja v nečast? Boste li ljubili ničemurnost in iskali laži? (Sela.)

Spoznajte vendar, da si je GOSPOD posebe odbral pobožnega; GOSPOD čuje, ko kličem k njemu.

Prestrašite se in ne grešite; razgovarjajte se v srcu svojem na ležiščih svojih in pomirite se! (Sela.)

Darujte daritve pravičnosti in upajte v GOSPODA!

Mnogi govore: „O da bi uživali dobro!“ Dvigni nad nas svetlobo obličja svojega, GOSPOD!

Ti si mi dal veselja v srce, več nego ga imajo oni, ko se jim žita in vina obrodi na prebitek.V miru ležem in zdajci zaspim, zakaj ti, GOSPOD, mi v samoti daješ, da prebivam brez skrbi.

V miru ležem in zdajci zaspim, zakaj ti, GOSPOD, mi v samoti daješ, da prebivam brez skrbi.

{Načelniku godbe; s piščalmi. Psalm Davidov.} Besede moje čuj, GOSPOD, ozri se na premišljevanje moje.

Poslušaj vpitja mojega glas, Kralj moj in Bog moj, kajti k tebi molim.

GOSPOD, zgodaj boš slišal glas moj, zgodaj položim prošnjo pred teboj in bom čakal.

Ker ti nisi Bog mogočni, ki bi mu bila všeč brezbožnost, hudobnež ne sme bivati pred teboj.

Samohvalniki ne zdrže pred očmi tvojimi, sovražiš vse, ki delajo krivico.

Pogubiš nje, ki govore laž; moža krvoželjnega in zvijačnega mrzi GOSPOD.

Jaz pa vnidem, obdan z obilostjo milosti tvoje, v hišo tvojo, priklonim se proti hramu svetosti tvoje v svetem strahu tvojem.

GOSPOD, vodi me v pravičnosti svoji zavoljo zalezovalcev mojih, ravno stóri pot svojo pred menoj.

Zakaj v njih ustih ni nič resničnega, njih notranjost je poguba, grob odprt njih grlo, z jezikom svojim se dobrikajo zvijačno.

Pokori jih, o Bog, padejo naj po naklepih svojih; pahni jih doli v obilosti njih pregreh, ker se upirajo zoper tebe.

In veselili se bodo vsi, ki pribegajo k tebi, in na veke bodo prepevali, ker si jim bramba, in radovali se bodo v tebi ljubitelji tvojega imena.Zakaj ti blagoslavljaš pravičnega, ti, GOSPOD, delaš, da ga milost krije kakor ščit.

Zakaj ti blagoslavljaš pravičnega, ti, GOSPOD, delaš, da ga milost krije kakor ščit.

{Načelniku godbe; s strunami, za globoke glasove. Psalm Davidov.} GOSPOD, v jezi svoji me ne karaj, niti v srdu svojem me ne kaznuj.

Milosten mi bodi, GOSPOD, ker opešal sem, ozdravi me, GOSPOD, ker preplašene so kosti moje

in duša moja je preplašena silno – ti pa, o GOSPOD, doklej?

Povrni se, GOSPOD, otmi dušo mojo, reši me zaradi milosti svoje.

Kajti spomina nate v smrti ni, v grobu [Hebr. šeol.] kdo bi te slavil?

Utrujen sem v zdihovanju svojem, vsako noč močim s solzami posteljo svojo, plava mi ležišče v solzah preobilih.

Otemnelo je od žalovanja oko moje, postaralo se je zbok zatiralcev mojih.

Poberite se od mene vsi, ki delate krivico, ker GOSPOD je slišal mojega joka glas.

Slišal je GOSPOD prošnjo mojo, GOSPOD sprejme molitev mojo.Osramočeni bodo in silno se preplašijo vsi sovražniki moji, odriniti morajo v sramoti naglo.

Osramočeni bodo in silno se preplašijo vsi sovražniki moji, odriniti morajo v sramoti naglo.

{Pesem Davidova, ki jo je pel GOSPODU z ozirom na besede Kusa Benjaminca.} O GOSPOD, Bog moj, v tebi imam zavetje, reši me vseh preganjalcev mojih in oprosti me,

da ne zgrabi sovražnik kakor lev duše moje in je ne raztrga, ko ni pomočnika.

O GOSPOD, Bog moj, ako sem storil tisto, ako je krivica na rokah mojih,

ako sem storil hudo njemu, ki je v miru živel z menoj (ko sem vendar rad pomagal njemu, ki me je zatiral po krivem):

preganja naj sovražnik dušo mojo in jo dohiti ter potepta na tla življenje moje in v prah potlači slavo mojo. (Sela.)

Vstani, GOSPOD, v jezi svoji, vzdigni se proti razkačenosti zatiralcev mojih in prebudi se meni na pomoč; saj si sodbo zapovedal.

Tako naj te obda zbor narodov in nad njim se vrni zopet v višavo.

GOSPOD bo sodil ljudstva. Sodi me, GOSPOD, po pravičnosti moji in po nedolžnosti, ki je na meni.

Preneha naj, prosim, zloba brezbožnikov, pravičnega pa utrdi; saj preiskuješ srca in obisti, Bog pravični.

Ščit moj je Bog, rešitelj tistih, ki so pravega srca.

Bog je pravičen sodnik, Bog mogočni se srdi nad brezbožnikom vsak dan.

Ako se ne izpreobrne, nabrusi svoj meč, lok svoj je že napel in ga pripravil,

pomeril je vanj smrtno orožje, ognjene je naredil pšice svoje.

Glej, brezbožnik rodi krivico; spočel je nadlogo, rodil bo laž.

Jamo je kopal in jo poglobil, a pade vanjo sam, ki jo je naredil.

Povrne se nadloga njegova na glavo njegovo in nad teme njegovo pride njegovo nasilstvo.Hvalil bom GOSPODA po pravičnosti njegovi in psalme prepeval imenu GOSPODA Najvišjega.

Hvalil bom GOSPODA po pravičnosti njegovi in psalme prepeval imenu GOSPODA Najvišjega.

{Načelniku godbe; na gitit [Hebrejske besede v napisih se ozirajo na godbo ali način petja (napev).]. Psalm Davidov.} O Jehova, Gospod naš, kako veličastno je ime tvoje na vsej zemlji, ki si odel s slavo svojo nebesa!

Iz ust otrok in dojencev si ustanovil sebi hvalo zavoljo nasprotnikov svojih, da ukrotiš neprijatelja in maščevalca.

Ko ogledujem nebesa tvoja, prstov tvojih delo, mesec in zvezde, ki si jih postavil,

govorim: Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?

Le malo si ga storil nižjega nego angele, a venčal si ga s slavo in veličastvom.

Postavil si ga za vladarja delom svojih rok, vse si mu podložil pod noge:

drobnico in goved, kolikor je je, in tudi poljske živali,

ptice pod nebom in ribe v morju, karkoli se izprehaja po morskih stezah.Jehova, Gospod naš, kako veličastno je ime tvoje na vsej zemlji!

Jehova, Gospod naš, kako veličastno je ime tvoje na vsej zemlji!

{Načelniku godbe; na ‚Smrt sinu‘. Psalm Davidov.} Hvalil te bom, GOSPOD, iz vsega srca svojega, pripovedoval vsa čudovita dela tvoja.

Veselil se bom in radoval v tebi, psalme bom prepeval tvojemu imenu, Najvišji.

Ker sovražniki moji se umikajo, padajo in ginejo pred obličjem tvojim.

Zakaj ti si vodil sodbo mojo in pravdo mojo, sedel si na prestolu kot pravičen sodnik;

pokaral si narode, pogubil krivičnika, njih ime si izbrisal na večne čase.

Sovražnikov je konec, razdejani so na veke, njih mesta si uničil, da, njih spomin je izginil.

A GOSPOD stoluje na veke, pripravil je za sodbo prestol svoj.

On bo sodil vesoljni svet v pravičnosti, pravde razsojal narodom po pravici.

GOSPOD bode tudi grad na višini siromaku, grad na višini ob časih stiske.

In bodo upali v te, kateri poznajo ime tvoje, ker ne zapustiš njih, ki te iščejo, GOSPOD.

Hvalnice pojte GOSPODU, ki prebiva na Sionu, oznanjujte ljudstvom dela njegova.

Kajti on, ki maščuje kri v moritvi prelito, se jih je spomnil, ni pozabil vpitja trpinov.

Usmili se me, GOSPOD, ozri se v ponižanje moje od sovražnikov mojih, da me vzdigneš izpred smrtnih vrat:

da oznanjam vso slavo tvojo, med vrati hčere sionske se radujem v zveličanju tvojem.

Pogreznili so se narodi v jamo, ki so jo sami napravili; v mrežo, ki so jo skrito nastavili, se je ujela njih noga.

Pokazal se je GOSPOD po sodbi, katero je storil: v rok njegovih delo je zapletel brezbožnika. (Pomisleka vredno! Sela.)

Brezbožniki se morajo obrniti v pekel, vsi narodi, ki so pozabili Boga.

Kajti siromak ne bode na veke pozabljen, ubožcev upanje ne pogine za večno.

Vstani, o GOSPOD, da se ne šopiri človek umrljivi, sojeni naj bodo narodi pred obličjem tvojim.V strah jih primi, GOSPOD, spoznajo naj narodi, da so umrjoči. (Sela.)

V strah jih primi, GOSPOD, spoznajo naj narodi, da so umrjoči. (Sela.)

Zakaj stojiš oddaleč, o GOSPOD? Zakaj se skrivaš ob časih stiske?

Prevzetnost brezbožnika hudo straši ubožca. Ujamejo se naj v naklepih, katere izmišljajo.

Kajti brezbožnik se hvali z željami duše svoje in lakomnik se odreka GOSPODA in ga zaničuje.

Brezbožnik v napuhu obraza svojega govori: Saj ne bo kaznoval, ni Boga. To so vse misli njegove.

Varna so pota njegova v vsakem času; previsoko so pogledu njegovemu sodbe tvoje; na svoje nasprotnike piha prezirljivo.

V srcu svojem govori: Ne ganem se, od roda do roda bodem brez nesreče.

Kletve polna so usta njegova in zvijač in zatiranja; pod jezikom njegovim je nadloga in krivica.

Poseda na preži po vaseh, v zakotju ubija nedolžnega, oči njegove prežé na onemoglega.

V skrivališču preži kakor lev v svojem brlogu, preži, da zgrabi siromaka; že ga prijema ter vleče vstran v mreži svoji.

Sključi se, potuhne se, in onemogli padajo v krepke kremplje njegove.

V srcu svojem govori: Pozabil je Bog mogočni, obličje svoje skriva, nikoli ne bo videl tega.

Vstani, o GOSPOD! Bog mogočni, dvigni roko svojo, ne pozabi ubogih.

Zakaj sme brezbožnik zaničevati Boga in v srcu svojem govoriti, da ne boš kaznoval?

Videl si to; zakaj ti gledaš nadlogo in gorje, da povrneš s svojo roko; brambi tvoji se izroča nesrečni, siroti si ti pomočnik.

Zdróbi roko brezbožniku in hudobneža krivico kaznuj, dokler je ne najdeš več.

GOSPOD je Kralj vedno in vekomaj, poginili so pogani z zemlje njegove.

Hrepenenje krotkih si uslišal, GOSPOD: potolažiš jim srce, nagneš k njim svoje uho,da maščuje siroto in stiskanega, da ju ne straši več človek, ki je iz zemlje.

da maščuje siroto in stiskanega, da ju ne straši več človek, ki je iz zemlje.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} GOSPOD mi je zavetje – kako da govorite duši moji: Léti na vašo goro, ptica!

Kajti glej, krivičniki natezajo lok, pšico svojo pokladajo na tetivo, da streljajo v temi na njé, ki so pravega srca.

Ko se celo stebri podirajo, kaj naj počne pravični?

GOSPOD je v templju svetosti svoje, GOSPOD, čigar prestol je v nebesih; njegove oči vidijo, njegove trepalnice preiskujejo sinove človeške.

GOSPOD preiskuje pravičnika, brezbožnika pa in siloljubnega sovraži duša njegova.

Dežil bo na brezbožne zanke, ogenj in žveplo in pekoč veter bode njih čaše delež.Kajti pravičen je GOSPOD in ljubi pravičnost; kdor je pošten, bo gledal obličje njegovo.

Kajti pravičen je GOSPOD in ljubi pravičnost; kdor je pošten, bo gledal obličje njegovo.

{Načelniku godbe; za globoke glasove. Psalm Davidov.} Pomagaj, GOSPOD, ker preminil je dobrodelnik, ker izginila so zvesta srca izmed sinov človeških.

Lažnivost govoré drug z drugim, s priliznjenimi ustnami in z dvojnim srcem govoré.

GOSPOD pokonča vse priliznjene ustne in jezik, ki bahavo govori,

nje, ki govore: Našega jezika moč obvelja, ustne naše so v naši oblasti; kdo bi nam bil gospodar?

Zavoljo zatiranja ubožcev, zavoljo zdihovanja revežev vstanem sedaj, govori GOSPOD; na varno postavim njega, ki po tem koprni.

Besede GOSPODOVE so čiste besede, kakor srebro, očiščeno v topilni peči na zemlji, osnaženo sedemkrat.

Ti, GOSPOD, ohraniš uboge, branil jih boš tega rodu na veke.Brezbožni šopirno hodijo vseokrog, ko se povzdiguje malopridnost med človeškimi otroki.

Brezbožni šopirno hodijo vseokrog, ko se povzdiguje malopridnost med človeškimi otroki.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Doklej, o GOSPOD? Boš li zabil me večno? Doklej boš skrival obličje svoje pred menoj?

Doklej naj gojim skrbi v duši svoji, žalost v srcu svojem vse dni? Doklej se bo vzpenjal sovražnik moj proti meni?

Ozri se sem, odgovóri mi, GOSPOD, moj Bog, razsvetli oči moje, da ne zaspim na smrt;

da ne poreče sovražnik moj: Premagal sem ga; da se ne bodo radovali nasprotniki moji, če bi omahnil.

Jaz pa upam v milost tvojo; radovalo se bo srce moje v zveličanju tvojem;prepeval bom GOSPODU, ker mi je storil dobro.

prepeval bom GOSPODU, ker mi je storil dobro.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Nespametnež govori v srcu svojem: Ni Boga. Izprijeni so, ostudno je, kar počenjajo, ni ga, ki bi delal dobro.

GOSPOD je pogledal iz nebes na sinove človeške, da bi videl, je li kateri razumen, je li kdo, ki išče Boga.

Vsi so odstopili, vsi skupaj so se pokazili; ni ga, ki bi delal dobro, enega samega ne.

Nimajo li nič spoznanja vsi, ki delajo krivico? ki žro ljudstvo moje, kakor da jedo kruh, in GOSPODA ne kličejo.

Tu se preplašijo od groze, ker Bog je na strani pravičnemu rodu.

Sklep siromaka sramotite, seveda! ker GOSPOD je zavetje njegovo.O da bi prišlo s Siona zveličanje Izraelovo! Ko bo GOSPOD nazaj peljal iz sužnosti ljudstvo svoje, radoval se bo Jakob, veselil se Izrael.

O da bi prišlo s Siona zveličanje Izraelovo! Ko bo GOSPOD nazaj peljal iz sužnosti ljudstvo svoje, radoval se bo Jakob, veselil se Izrael.

{Psalm Davidov.} GOSPOD, kdo sme prebivati v šatoru tvojem, kdo stanovati na gori svetosti tvoje?

Kdor živi brezmadežno in ravna pravično ter govori resnico iz srca svojega;

kdor ne obrekuje z jezikom svojim, ne dela hudega bližnjemu svojemu in ne obklada s sramoto soseda svojega;

v čigar očeh je zaničevan od Boga zavrženi, spoštuje pa nje, ki se bojé GOSPODA; ko priseže, čeprav v škodo svojo, ne prevrača besede;kdor ne lihvari z denarjem svojim in darila ne sprejme zoper nedolžnega. Kdor tako ravna, ne omahne nikdar.

kdor ne lihvari z denarjem svojim in darila ne sprejme zoper nedolžnega. Kdor tako ravna, ne omahne nikdar.

{Zlata pesem Davidova.} Varuj me, Bog mogočni, ker v tebi iščem zavetja.

GOSPODU govorim: Ti si mi Gospod, ni sreče zame zunaj tebe;

in svetnikom, ki so na zemlji: To so slavni, v katerih je vse veselje moje.

Mnoge bodo bolečine tistih, ki hité za drugim bogom; daroval ne bom njih krvavih daritev, ne jemal njih imen na ustne svoje.

GOSPOD je delež posesti moje in mojega keliha; ti vzdržuješ odmerjeno mi dediščino.

Merilne vrvi so mi padle v prekrasnih krajih, res, dobil sem prelepo dediščino.

Slavil bom GOSPODA, ki mi je dobro svetoval: tudi po noči me poučujejo obisti moje.

Predočujem si GOSPODA neprestano; ker je na desnici moji, ne omahnem.

Tega se veseli srce moje in raduje se slava moja, tudi meso moje bo počivalo brez skrbi.

Ker ne zapustiš duše moje v državi smrti [Hebr. šeol.], ne daš, da vidi ljubljenec tvoj trohnobo.Daš mi spoznati življenja stezo: najslajših radosti obilica je pred obličjem tvojim, polno milin v desnici tvoji vekomaj.

Daš mi spoznati življenja stezo: najslajših radosti obilica je pred obličjem tvojim, polno milin v desnici tvoji vekomaj.

{Molitev Davidova.} Čuj, o GOSPOD, pravičnost, poslušaj stokanje moje, uho nagni k molitvi moji, ki je brez ustnic zvijačnih.

Od tvojega obličja naj pride sodba moja, ker oči tvoje gledajo, kar je pravo.

Preiskal si srce moje, pregledal me po noči, z ognjem si me preizkusil, in nisi našel ničesar; kar mislim, ne prestopi mojih ust.

Gledé na dejanja ljudi, po besedi ustnic tvojih sem se čuval potov siloviteža.

Vzdržal sem korake svoje na stezah tvojih, niso se spoteknile noge moje.

Jaz kličem k tebi, ker me čuješ, Bog mogočni; nagni k meni uho svoje in poslušaj govor moj.

Čudovito pokaži milost svojo, rešitelj tistih, ki pribegajo izpred sovražnih upornikov na desnico tvojo.

Hrani me kakor zenico v očesu, v senci peruti svojih me skrivaj

pred brezbožniki, ki me napadajo, pred sovražniki duše moje, ki me oblegajo.

Brezčutno srce svoje so zaprli, z usti svojimi govoré ošabno.

Pri vsakem koraku me že obstopajo, z očmi svojimi pazijo, da me pahnejo na tla.

Podoben je sovražnik moj levu, ki želi raztrgati, mlademu levu, ki čepi v skrivališču.

Vstani, GOSPOD, stopi mu nasproti, zvrni ga na tla, reši dušo mojo brezbožnika z mečem svojim.

Oprosti me ljudi z roko svojo, GOSPOD, ljudi tega sveta, katerih delež je v tem življenju, katerim polniš trebuh z zakladom svojim; sinov imajo dosita in preobilje svoje zapuščajo otrokom svojim.Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.

Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.

{Načelniku godbe. Psalm Davida, hlapca GOSPODOVEGA, ki je govoril GOSPODU te pesmi besede v dan, ko ga je bil rešil GOSPOD iz pesti vseh sovražnikov njegovih in iz roke Savlove; in rekel je:} Srčno te ljubim, o GOSPOD, moja moč.

GOSPOD je skala moja in visoki grad moj in rešitelj moj, Bog mogočni moj, zavetje moje, kamor pribegam, ščit moj in rešenja mojega rog, visoka trdnjava moja.

GOSPODA kličem, ki je hvale vreden, in tako se rešujem sovražnikov svojih.

Objele so me smrti vezi in hudourniki pogube so me prestrašili;

pekla [Hebr. šeol.] vezi so me obdale, smrtne zanke so me zajele.

V stiski svoji sem klical GOSPODA in k Bogu svojemu sem vpil; iz svetišča svojega je začul moj glas in vpitje moje pred njim je prišlo do ušes njegovih.

Tu se je zgenila in stresla zemlja, tudi podstave gorá so se zmajale, gibale so se, ker se je srdil.

Dim se je valil iz nosnic njegovih in ogenj požrešen iz ust njegovih, žerjavica goreča je prhala od njega.

Nagnil je nebo ter stopil doli, in oblačna temota mu je bila pod nogami.

In sedeč na kerubu, je letel in plaval na vetra perutih.

Temo si je napravil za ogrinjalo, za šator svoj okoli sebe, mrak vodá in roje oblakov.

Iz svita pred njim je švigala skozi oblake njegove toča in žerjavica ognjena.

Na nebesih je grmel GOSPOD in Najvišji je dal slišati svoj glas – toča in žerjavica ognjena.

In izstrelil je pšice svoje in sovražnike razkropil, metal je strelo za strelo, in jih je izbegal.

In prikazale so se struge vodá, in odgrnile so se podstave vesoljne zemlje od svarjenja tvojega, GOSPOD, od sape jeze tvoje.

Iz višine je posegel in me prijel, potegnil me je iz mnogih vodá.

Rešil me je neprijatelja mojega močnega in sovražilcev mojih, krepkejših od mene.

Naskočili so me v dan nesreče moje, a GOSPOD mi je bil podpora,

in me je izpeljal na plano, rešil me je, ker me je ljubil.

Podelil mi je GOSPOD po pravičnosti moji, po čistosti mojih rok mi je povrnil;

kajti držal sem se potov GOSPODOVIH ter se nisem zlobno odvrnil od Boga svojega.

Zakaj vse sodbe njegove so pred mojimi očmi, in postav njegovih ne zavračam od sebe.

In bil sem mu popolnoma vdan ter sem se pazil, da ne ravnam krivično.

Zato mi je povrnil GOSPOD po pravičnosti moji, po čistosti mojih rok pred njegovimi očmi.

Dobrotljivemu se izkazuješ dobrotljivega, popolnoma vdanemu se izkazuješ popolnega;

čistemu se kažeš čistega, ali popačenemu nasprotuješ.

Zakaj ti otimlješ ljudstvo ubogo, prevzetne oči pa ponižuješ.

Da, svetilo moje razsvetljuješ; GOSPOD, moj Bog, razjasnjuje moje tmine.

S teboj namreč prodiram skozi krdelo in z Bogom svojim preskakujem zid.

Tega Boga mogočnega pot je brezmadežna, govor GOSPODOV ves čist; ščit je vsem, ki pribegajo k njemu.

Ker kdo je Bog razen GOSPODA? in kdo skala razen našega Boga?

Ta Bog mogočni, ki me opasuje z močjo in brezmadežno dela mojo pot.

Dela, da so moje noge kakor jelenje, in me stavi na višino mojo.

Vadi za boj roke moje, da napnem z ramo svojo lok bronasti.

Dal si mi tudi zveličanja svojega ščit, in desnica tvoja me je podpirala in ljubeznivost tvoja me je poveličala.

Razširil si prostor korakom mojim pod mano, in členki mojih nog niso omahovali.

Zasledoval sem sovražnike svoje in jih dohitel, in nisem se vrnil, dokler jih nisem izničil.

Zdrobil sem jih tako, da ne morejo več vstati, padli so mi pod noge.

Ker ti si me opasal z močjo za vojsko, upognil si podme nje, ki so se vzpenjali zoper mene.

In zapodil si v beg nasprotnike moje, sovražilce moje, da jih ugonobim.

Vpili so, a ni ga bilo, ki bi jih rešil, h GOSPODU so vpili, a ni jim odgovoril.

Tu sem jih strl, da so kakor prah pred vetrom, kakor blato na ulicah sem jih poteptal.

Otel si me iz prepirov ljudstva in postavil narodom za glavo; ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi je služilo.

Le slišali so o meni, in so se mi pokorili, tujci so se mi vdajali z laskanjem.

Tujci so v strahu koprneli in pritrepetavali iz gradov svojih.

Živ je GOSPOD; in slavljena bodi skala moja in naj se povišuje Bog rešenja mojega;

Bog ta mogočni, ki mi daje maščevanje in spravlja ljudstva podme;

ki me rešuje sovražnikov mojih; da, ti si me povzdignil nadnje, ki vstajajo zoper mene, možu silovitemu si me iztrgal.

Zatorej te bom hvalil med narodi, GOSPOD, in psalme prepeval tvojemu imenu.On daje rešenje, veliko in obilo, kralju svojemu in izkazuje milost maziljencu svojemu, Davidu in semenu njegovemu na veke.

On daje rešenje, veliko in obilo, kralju svojemu in izkazuje milost maziljencu svojemu, Davidu in semenu njegovemu na veke.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.

Dan kliče dnevu vest o njem in noč poroča noči.

Ni govora, ne besed, a vendar umejo njih glas.

Po vsej zemlji se razlega njih oznanilo, do kraja vesoljnega sveta njih govor; solncu pa je postavil šator na njih.

In ono izhaja kakor ženin iz stanice svoje, raduje se kakor korenjak, da poteče svojo pot.

Od kraja nebes je vzhod njegov in tek njegov do njih roba, in ničesar ni, kar bi se skrilo njegovemu žaru.

Postava GOSPODOVA je popolna, oživlja dušo; pričevanje GOSPODOVO zanesljivo, modrost daje nevednemu;

zapovedi GOSPODOVE so prave, razveseljujejo srce; povelje GOSPODOVO čisto, razsvetljuje oči;

strah GOSPODOV je čist, vekomaj ostane; sodbe GOSPODOVE zgolj resnica, pravične so vse;

zaželjene bolj nego zlato, da, nego mnogo čistega zlata, in slajše nego med, nego samotok medeni.

Služabnik tvoj prejema tudi opomine po njih; kdor jih hrani, plačilo ima veliko.

A zmote – kdo jih zaznava? I skritih me odveži pregreškov!

Tudi grehov iz prezaupnosti obvaruj služabnika svojega, da ne gospodujejo meni; tedaj bodem brez madeža in čist velike pregrehe.Prijetne naj bodo ust mojih besede in srca mojega premišljevanje pred teboj, o GOSPOD, skala moja in odrešenik moj!

Prijetne naj bodo ust mojih besede in srca mojega premišljevanje pred teboj, o GOSPOD, skala moja in odrešenik moj!

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Usliši te naj GOSPOD v dan stiske; na višavo naj te postavi ime Boga Jakobovega.

Pošlje naj ti pomoč iz svetišča in s Siona naj te podpira.

Pomni naj vse daritve tvoje in všečno naj sprejme žgalno daritev tvojo. (Sela.)

Dá naj ti po srcu tvojem in izpolni naj vse namere tvoje.

Veselo hočemo peti o rešenju tvojem in v imenu Boga našega dvignemo zastave. GOSPOD naj izpolni vse prošnje tvoje.

Sedaj vem, da GOSPOD pomaga maziljencu svojemu, mu odgovori iz nebes svetosti svoje po mogočnih rešilnih delih desnice svoje.

Ti se zanašajo na vozove in oni na konje, mi pa se hvalimo z imenom GOSPODA, Boga svojega.

Oni se spotikajo in padajo, mi pa se vzdignemo in ostanemo trdni.GOSPOD, reši! Kralj naj usliši nas, kadar ga kličemo.

GOSPOD, reši! Kralj naj usliši nas, kadar ga kličemo.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} GOSPOD, moči tvoje se veseli kralj, in rešitve tvoje kako se silno raduje!

Željo srca njegovega si mu dal in prošnje ustnic njegovih mu nisi odrekel. (Sela.)

Kajti prinašaš mu naproti blagoslove dobrote, na glavo njegovo pokladaš venec iz zlata čistega.

Življenja te je prosil, ti si mu ga dal, dni dolgost na vedno večne čase.

Velika je slava njegova vsled rešitve tvoje, diko in veličastvo si položil nanj.

Kajti postavil si ga za blagoslov na veke, razjasnil ga z radostjo pri svojem obličju.

Zakaj kralj upa v GOSPODA, in po milosti Najvišjega ne omahne.

Z roko svojo dosežeš vse neprijatelje svoje, z desnico svojo dosežeš vse sovražilce svoje.

Narediš, da bodo kakor peč razbeljena ob času srditega obličja tvojega; GOSPOD jih uniči v jezi svoji in ogenj jih požre.

Sad njih pokončaš z zemlje in njih seme izmed sinov človeških.

Kajti nameravali so ti hudo, snovali so naklep, a ne morejo ga izvršiti.

Ker ti jih zapodiš v beg, na tetive svoje položiš pšice in jih pomeriš njim v obraz.Vzdigni se, GOSPOD, v moči svoji; in peli bomo in s psalmi proslavljali hrabrost tvojo.

Vzdigni se, GOSPOD, v moči svoji; in peli bomo in s psalmi proslavljali hrabrost tvojo.

{Načelniku godbe; kakor ‚Košuta jutranje zarje‘. Psalm Davidov.} Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil? Daleč si od rešitve moje, od stoka mojega besed.

O Bog moj, kličem po dnevi, a ne odgovarjaš, tudi po noči, in ni mi pokoja.

Ti si vendar svet, ki stoluješ nad slavospevi Izraela.

V tebe so upali očetje naši, upali so, in osvobodil si jih.

K tebi so vpili, in oteti so bili, v tebe so upali, in niso bili osramočeni.

Jaz pa sem črv in ne mož, poroga ljudem in zaničevan od ljudstva.

Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, režé se in z glavo majó:

Zanašal se je na GOSPODA! Ta naj ga reši, otme ga naj, ker ima veselje nad njim!

Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, vdahnil si mi upanje pri prsih matere moje.

Nate sem oprt od rojstva, od telesa matere moje si Bog moj mogočni ti.

Ne bivaj daleč od mene, ker je blizu stiska, ker ni pomočnika.

Obsuli so me junci mnogi, krepki junci basánski so me obstopili.

Žrelo svoje odpirajo zoper mene kakor lev zgrabljiv in rjoveč.

Kakor voda se razlivam in vse kosti moje se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taja se v osrčju mojem.

Moč moja je usehnila, da je kakor čepinja, in jezik moj se prijemlje nébesa mojega, in v prah smrti si me položil.

Kajti obdali so me psi, hudobnikov krdelo me je obkrožilo, prebodli so moje roke in noge moje.

Seštel bi lahko vse svoje kosti; oni pa gledajo, všečno se ozirajo v me.

Oblačila moja delé med seboj in za suknjo mojo mečejo kocko.

Ti pa, GOSPOD, ne bivaj daleč, moč moja, hiti mi na pomoč!

Otmi meču dušo mojo, iz moči psa edino mojo.

Reši me iz žrela levovega! Da, izpred rogovja divjih bivolov si me uslišal.

Oznanjati hočem ime tvoje bratom svojim, sredi zbora te bom hvalil:

Vi, ki se bojite GOSPODA, hvalite ga; vse seme Jakobovo, slavite ga, in boj se ga vse seme Izraelovo!

Ker ni zaničeval in ni mrzel trpljenja trpinovega, tudi ni skril obličja svojega pred njim; temuč ko je vpil do njega, ga je uslišal.

Od tebe izvira hvalospev moj v zboru velikem; obljube svoje bom opravljal vpričo njih, ki se ga boje.

Jedli bodo krotki in se nasitili, hvalili bodo GOSPODA, kateri ga iščejo; živi naj srce vaše vekomaj!

Spomnijo se in izpreobrnejo se h GOSPODU vsi kraji zemlje, in klanjale se bodo pred teboj vse družine poganskih narodov.

Kajti GOSPODOVO je kraljestvo in on vlada nad narodi.

Jedli bodo in priklanjali se vsi zemlje bogatini; pred njim bodo padali vsi, ki gredo v prah in ki ne morejo ohraniti duše svoje v življenju.

Potomstvo mu bo služilo; pripovedovali bodo o Gospodu prihodnjemu rodu.Pridejo in oznanjali bodo pravičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je to izvršil.

Pridejo in oznanjali bodo pravičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je to izvršil.

{Psalm Davidov.} GOSPOD je moj pastir, slabo se mi ne more goditi.

Na pašnikih zelenih me pase, k tihim vodam me vodi.

Poživlja dušo mojo, vodi me po pravičnosti stezah zavoljo svojega imena.

Tudi ko bi hodil po dolini smrtne sence, ne bojim se zlega, ker ti si z menoj: šiba tvoja in palica tvoja me tolažita.

Pred menoj pripravljaš mizo, sovražnikom mojim nasproti; z oljem maziliš glavo mojo, kelih moj je poln do vrha.Zgolj dobrota in milost me bosta spremljali vse dni življenja mojega, in prebival bom v hiši GOSPODOVI na večne čase.

Zgolj dobrota in milost me bosta spremljali vse dni življenja mojega, in prebival bom v hiši GOSPODOVI na večne čase.

{Psalm Davidov.} GOSPODOVA je zemlja in kar jo napolnjuje, vesoljni svet in prebivalci njegovi.

Kajti on jo je utemeljil nad morji, nad rekami jo je trdno postavil.

Kdo pojde na goro GOSPODOVO in kdo bo stal na mestu svetosti njegove?

Kdor je nedolžnih rok in srca čistega, kdor ne žene za nečimurnostjo duše svoje in ne priseza na goljufijo.

Ta prejme blagoslov od GOSPODA in pravičnost od Boga rešenja svojega.

To je zarod onih, ki Ga iščejo, ki iščejo obličje tvoje, Bog Jakobov. (Sela.)

Dvignite, vrata, glave svoje in dvignite se, večne duri, da vstopi slave Kralj!

Kdo pa je ta slave Kralj? GOSPOD, krepak in mogočen, GOSPOD, mogočen v boju.

Dvignite, vrata, glave svoje, dvignite se, pravim, večne duri, da vstopi slave Kralj!Kdo je on, ta slave Kralj? GOSPOD nad vojskami, on je slave Kralj. (Sela.)

Kdo je on, ta slave Kralj? GOSPOD nad vojskami, on je slave Kralj. (Sela.)

{Psalm Davidov.} K tebi, o GOSPOD, povzdigujem dušo svojo.

Bog moj, v tebe upam, naj ne pridem v sramoto, sovražniki moji naj se ne radujejo nad mano.

Saj kdorkoli čaka tebe, ne pride v sramoto; osramočeni pa bodo, ki nezvesto ravnajo brez vzroka.

Pota svoja mi kaži, GOSPOD, steze svoje me uči.

Vodi me, da hodim po resnici tvoji, in uči me, ker ti si Bog rešenja mojega, tebe čakam ves dan.

Spomni se, o GOSPOD, mnogega usmiljenja svojega in milosti svojih, ki so od vekomaj.

Grehov mladosti moje in prestopkov mojih se ne spominjaj, po milosti svoji se me spominjaj ti, zavoljo dobrote svoje, o GOSPOD.

Dober in zvestih misli je GOSPOD, zatorej uči grešnike pravi pot.

Vodi krotke, da hodijo po pravici, in krotke uči pot svoj.

Vse steze GOSPODOVE so milost in resnica njim, ki hranijo zavezo njegovo in pričevanja njegova.

Zaradi imena svojega, GOSPOD, odpusti krivico mojo, ker velika je.

Kdo je tak mož, ki se boji GOSPODA? On ga pouči, katero pot naj izvoli.

Duša njegova bo prebivala v dobrem, in seme njegovo bo podedovalo deželo.

Skrivnost GOSPODOVA je očitna njim, ki se ga boje, in zavezo svojo jim razodeva.

Oči moje gledajo neprestano v GOSPODA, zakaj on potegne iz mreže noge moje.

Ozri se v me in milost mi stóri, ker osamel sem in ubožen.

Stiske srca mojega so se pomnožile, iz nadlog mojih me reši.

Poglej siromaštvo moje in težave moje, in odpusti vse grehe moje.

Poglej sovražnike moje, veliko jih je, in z zlovoljnim sovraštvom me sovražijo.

Varuj dušo mojo in reši me, ne pridem naj v sramoto, ker v tebi iščem zavetja.

Brezmadežnost in poštenost naj me stražita, ker tebe čakam.Reši, Bog, Izraela vseh nadlog njegovih.

Reši, Bog, Izraela vseh nadlog njegovih.

{Psalm Davidov.} Za sodnika mi bodi, GOSPOD, ker sem hodil v brezgrajnosti svoji; in v GOSPODA sem upal, ne omahnem.

Izkušaj me, GOSPOD, in preišči me, z ognjem preizkusi obisti moje in srce moje.

Zakaj milost tvoja mi je pred očmi in neprestano hodim v resnici tvoji.

Ne posedam z ničemurnimi ljudmi in z licemerci se ne shajam.

Hudobnežev zbor sovražim in z brezbožniki nočem sedeti.

V nedolžnosti umivam roke svoje, oltar tvoj hočem obhajati, o GOSPOD,

da zapojem hvalno pesem in oznanjam vsa čuda tvoja.

GOSPOD, prebivališče ljubim hiše tvoje in mesto, kjer prebiva slava tvoja.

Ne pograbi z grešniki duše moje in z možmi krvoželjnimi življenja mojega.

V njih rokah je hudodelstvo, desnica njih je polna daril podkupnih.

Jaz pa hodim v brezgrajnosti svoji, reši me in milost mi stóri.Noga moja stoji na ravnem, v zborih bom slavil GOSPODA.

Noga moja stoji na ravnem, v zborih bom slavil GOSPODA.

{Psalm Davidov.} GOSPOD je luč moja in rešitev moja, koga bi se bal? GOSPOD je življenja mojega obrana, koga bi se plašil?

Ko so se mi bližali hudobniki, da pojedo moje meso, zatiralci moji in sovražilci moji, spoteknili so se in padli.

Če bi se vojska utaborila proti meni, brez strahu mi je srce, če bi nastal boj zoper mene, upajoč še veselim se tega.

Eno sem prosil GOSPODA, to samo želim: da smem bivati v hiši GOSPODOVI vse dni življenja svojega, da gledam lepoto GOSPODOVO in jo preiskujem v svetišču njegovem.

Kajti on me skrije v koči svoji ob dnevu nesreče, prikrije me v skrivališču šatora svojega in me vzdigne na skalo.

In tako bo povišana glava moja nad sovražnike moje, stoječe okrog mene, in daroval bom v šatoru njegovem daritve glasnega veselja, pel bom in psalme citral GOSPODU.

Sliši me, o GOSPOD, ko kličem z glasom svojim, usmili se me in odgovóri mi!

Ker veliš: Iščite obličje moje! srce moje ti govori: Obličje tvoje bom iskal, GOSPOD.

Ne skrivaj mi obličja svojega, ne zapodi v jezi hlapca svojega; pomoč moja si bil, ne zavrzi me in ne zapusti me, o Bog zveličanja mojega.

Kajti oče moj in mati moja sta me zapustila, GOSPOD pa me k sebi privije.

Uči me, GOSPOD, svoj pot in vodi me po ravni stezi zavoljo njih, ki name preže.

Ne izdajaj me želji zatiralcev mojih, ker zoper mene stoje lažnive priče in ki pihajo silovitost.

Ko bi ne veroval, da bom užival dobroto GOSPODOVO v deželi živečih, bi bil poginil.Čakaj GOSPODA, bodi močan in naj se ohrabri srce tvoje, da čakaj GOSPODA!

Čakaj GOSPODA, bodi močan in naj se ohrabri srce tvoje, da čakaj GOSPODA!

K tebi, o GOSPOD, kličem, skala moja, ne delaj mi se gluhega, da ne postanem, ako mi bodeš nem, podoben njim, ki se pogrezajo v jamo.

Čuj prošenj mojih glas, ko vpijem k tebi, ko iztezam roke svoje proti hramu tvoje svetosti.

Ne vleci me v pogubo z brezbožniki in ž njimi, ki delajo krivico, ki govore mir z bližnjimi svojimi, hudobija pa biva v njih srcu.

Daj jim po njih delu in po hudobnosti njih dejanj, po delu njih rok jim daj, povrni jim, kar so zaslužili.

Kajti ne menijo se za dejanja GOSPODOVA in za delo rok njegovih – podere jih, a postavi jih ne.

Hvaljen bodi GOSPOD, ker je uslišal prošenj mojih glas.

GOSPOD je moč moja in ščit moj; njemu je zaupalo srce moje, in pomagal mi je, zato se silno raduje srce moje in slavil ga bom s pesmijo svojo.

GOSPOD je moč svojim in rešilna obrana maziljencu svojemu.O, reši ljudstvo svoje in blagoslovi dediščino svojo, in pasi jih ter podpiraj jih na veke!

O, reši ljudstvo svoje in blagoslovi dediščino svojo, in pasi jih ter podpiraj jih na veke!

{Psalm Davidov.} Dajajte GOSPODU, sinovi Božji, dajajte GOSPODU slavo in hvalo!

Dajajte GOSPODU slavo njegovega imena, priklanjajte se GOSPODU v diki svetosti!

Glas GOSPODOV se razlega nad vodami, slave Bog mogočni grmi, GOSPOD nad velikimi vodami.

Glas GOSPODOV doni mogočno, glas GOSPODOV doni veličastno.

Glas GOSPODOV lomi cedre, GOSPOD lomi cedre na Libanonu;

in dela, da skačejo kakor tele, Libanon in Sirion kakor divjega bivola mladič.

Glas GOSPODOV šviga plamene ognjene.

Glas GOSPODOV pretresa puščavo, GOSPOD pretresa puščavo Kadeško.

Glas GOSPODOV dela, da košute pred časom rodé, in veje lomi gozdom – ali v svetišču njegovem vse kliče: Slava!

GOSPOD je sedel kot kralj o potopu, in GOSPOD kralj stoluje vekomaj.GOSPOD dá moč svojemu ljudstvu, GOSPOD bo blagoslovil ljudstvo svoje z mirom.

GOSPOD dá moč svojemu ljudstvu, GOSPOD bo blagoslovil ljudstvo svoje z mirom.

{Psalm Davidov; pesem pri posvečevanju hiše njegove.} Poveličeval te bom, GOSPOD, ker si me povzdignil in nisi dal sovražnikom mojim radovati se nad mano.

GOSPOD, Bog moj, ko sem vpil k tebi, si me ozdravil.

GOSPOD, izpeljal si iz kraja mrtvih dušo mojo, ohranil me živega izmed njih, ki padajo v jamo.

Pojte psalme GOSPODU, svetniki njegovi, in slavite spomin svetosti njegove.

Kajti jeza njegova je le za trenotek, dobrota njegova pa za ves vek; jok se pač zvečer naseli, a zjutraj so spevi veseli.

Jaz pa sem govoril v sreči svoji: Ne omahnem vekomaj.

GOSPOD, po blagovoljnosti svoji si storil, da je trdno stala gora moja; ko si pa skril obličje svoje, sem bil izbegan.

K tebi sem klical, GOSPOD, in GOSPODA sem milo prosil:

Kaj pridobiš v moji krvi, ko pojdem doli v jamo? ali te bo prah slavil? bode li oznanjal resnico tvojo?

Čuj, o GOSPOD, in usmili se me, GOSPOD, bodi mi pomočnik!

Izpreobrnil si mi jok moj v ples, razpasal si raševnik moj in opasal me z radostjo,da ti prepeva slava moja in ne umolkne. GOSPOD, Bog moj, hvalil te bom vekomaj.

da ti prepeva slava moja in ne umolkne. GOSPOD, Bog moj, hvalil te bom vekomaj.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Pri tebi, GOSPOD, iščem zavetja; naj ne bodem osramočen vekomaj; po pravičnosti svoji me osvobodi.

Nagni k meni uho svoje, hitro me otmi; skala pribežališča mi bodi, trden grad, da se rešim.

Kajti skala moja si in trdnjava moja, torej zavoljo imena svojega me vodi in me spremljaj.

Izpelji me iz mreže, katero so skrili zoper mene, saj ti si obrana moja.

V roko tvojo izročam duha svojega. Odrešil si me, o GOSPOD, resnice Bog mogočni.

Sovražim nje, ki časté ničemurnosti prazne, jaz pa upam v GOSPODA.

Radoval se bom in veselil usmiljenja tvojega, ker si se ozrl na siromaštvo moje, spoznal duše moje stiske;

in nisi me izdal sovražniku v roko, a v prostoren kraj si postavil noge moje.

Usmili se me, GOSPOD, ker v stiski sem, od žalovanja hira oko moje, duša moja in telo moje:

Kajti v žalosti je minilo življenje moje in leta moja v zdihovanju; vsled moje krivice hira krepkost moja in kosti moje ginejo.

Zavoljo vseh sovražnikov svojih sem prišel v zasmeh, da, celo sosedom svojim, strah pa sem znancem svojim; ko me zagledajo zunaj, beže od mene.

V pozabljenje me zagreba srce kakor mrtvega, postal sem kakor orodje podrto.

Kajti zasramovanje čujem od mnogih, strašenje od vseh strani; posvetujoč se skupaj zoper mene, mislijo, kako bi prestregli dušo mojo.

Jaz pa upam v tebe, GOSPOD, govorim: Bog moj si ti.

V rokah tvojih so časi moji; otmi me iz rok sovražnikov mojih in preganjalcev mojih.

Daj, da sveti obličje tvoje nad tvojim hlapcem, reši me po milosti svoji.

GOSPOD, naj ne pridem v sramoto, ker tebe kličem; osramočeni naj bodo brezbožni in molče naj gredo v pekel.

Onemé naj ustne lažnive, ki govoré zoper pravičnega trdo, z napuhom in zaničevanjem.

O, kako obila je dobrota tvoja, ki jo hraniš njim, kateri se te bojé, in jo izkazuješ njim, kateri pribegajo k tebi, vpričo otrok človeških.

Skrivaš jih v skrivališču obličja svojega pred zarotami ljudi, varuješ jih v koči svoji prepira jezikov.

Hvaljen bodi GOSPOD, ker mi je izkazal čudovito milost svojo v utrjenem mestu.

Jaz sem bil sicer rekel v malodušnosti svoji: Iztrebljen sem izpred oči tvojih. Vendar si slišal molitev mojih glas, ko sem k tebi vpil.

Ljubite GOSPODA, vsi svetniki njegovi: GOSPOD hrani zvestobo in povrača preobilo njemu, ki ravna ošabno.Močni bodite in naj se vam ohrabri srce, vi vsi, ki čakate GOSPODA.

Močni bodite in naj se vam ohrabri srce, vi vsi, ki čakate GOSPODA.

{Psalm Davidov. Pouk.} Blagor mu, komur so odpuščeni prestopki, čigar greh je prikrit.

Blagor človeku, ki mu GOSPOD ne všteva krivice in čigar duh nima v sebi zvijače.

Ko sem molčal, so perele kosti moje vsled stoka mojega po cele dneve.

Ker po dnevi in po noči je bila težka nad mano roka tvoja, da se mi je sok životni sušil kakor v poletni vročini. (Sela.)

Greh svoj sem ti razodel in krivice svoje nisem prikril; dejal sem: Izpovedam se prestopkov svojih GOSPODU. In ti si odpustil krivdo mojega greha. (Sela.)

Zato naj te ponižno prosi vsak pobožni ob času, ko te lahko najde; zares, ko pride povodenj velikih vodá, njega ne doseže.

Ti si zavetje meni; stiske me obraniš, s pesmimi oproščenja me obdaš. (Sela.)

Jaz ti dam razumnost in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš; svetoval ti bom, v te vpirajoč svoje oko.

Ne bodite kakor konj, kakor mezeg brez razuma, ki jima je z uzdo in vajetom, njiju opravo, brzdati gobec, sicer se ti ne pokorita.

Mnoge bolečine zadenejo brezbožnika; kdor pa stavi upanje v GOSPODA, njega obdaja milost.Veselite se v GOSPODU in radujte, pravični, in glasno pojte vsi, ki ste pravega srca.

Veselite se v GOSPODU in radujte, pravični, in glasno pojte vsi, ki ste pravega srca.

Radujte se, pravični, v GOSPODU, poštenim se spodobi hvalno petje.

Slavite GOSPODA s citrami, z desetostrunjem mu pojte psalme.

Pojte mu novo pesem, krepko udarjajte na strune z radostnim vpitjem.

Ker prava je beseda GOSPODOVA in vsako delo njegovo se vrši v zvestobi.

Pravičnost ljubi in sodbo, milosti GOSPODOVE polna je zemlja.

Z besedo GOSPODOVO so ustvarjena nebesa in z dihom ust njegovih vsa vojska nebeška.

Morske vode zbira kakor na kup in v shrambe deva valove.

Boj se GOSPODA vsa zemlja, pred njim naj trepetajo vsi prebivalci sveta.

Kajti on je rekel, in se je zgodilo, on je zapovedal, in stalo je trdno.

GOSPOD uničuje narodov sklepe, misli ljudstev podira.

Sklep GOSPODOV pa ostane vekomaj, misli srca njegovega od roda do roda.

Blagor narodu, čigar Bog je GOSPOD, ljudstvu, katero si je izvolil v dediščino.

Iz nebes gleda GOSPOD, vidi vse sinove človeške.

Z mesta prebivališča svojega gleda na vse prebivalce zemlje,

on, ki obrazuje srca njih vseh, ki pazi na vsa njih dela.

Ni ga kralja, ki bi se rešil z množico krdel, junak se ne otme z veliko močjo.

Vara se, kdor se upa s konjem rešiti, velika moč njegova ga na varno ne odnese.

Glej, GOSPOD vpira oko svoje na njé, ki se ga bojé, na njé, ki čakajo milosti njegove;

da reši smrti njih dušo in jih žive ohrani v lakoti.

Duša naša čaka GOSPODA, on je pomoč naša in ščit naš.

Kajti v njem se razveseli srce naše, ker smo zaupali njegovemu svetemu imenu.Milost tvoja, o GOSPOD, bodi nad nami, kakor te zaupno čakamo.

Milost tvoja, o GOSPOD, bodi nad nami, kakor te zaupno čakamo.

{Psalm Davidov, ko je premenil vedenje svoje pred Abimelekom in je odšel, ko ga je on spodil.} Slavil bom GOSPODA vsak čas, vedno bodi hvala njegova v ustih mojih.

V GOSPODU se bo ponašala duša moja, čuli bodo to krotki ter se veselili.

Poveličujte GOSPODA z menoj in skupno povišujmo ime njegovo!

Iskal sem GOSPODA, in mi je odgovoril, in iz vseh strahov mojih me je rešil.

Kateri gledajo vanj, bodo razsvetljeni in obličje jim ne zardi od sramote.

Ta ubožec je klical, in GOSPOD je uslišal, in rešil ga je iz vseh stisk njegovih.

Šatorišče stavi angel GOSPODOV okrog njih, ki se ga boje, in jih otimlje.

Okusite in vidite, kako dober je GOSPOD! Blagor možu, ki išče v njem zavetja svojega.

Bojte se GOSPODA, svetniki njegovi, ker stradanja ni njim, ki se ga boje.

Mladi levi so v potrebi in stradajo, kateri pa iščejo GOSPODA, ne pogrešajo nobene dobrote.

Pridite, otroci, poslušajte me, strahu GOSPODOVEGA vas bom učil.

Kdo je oni mož, ki se veseli življenja, želi mnogo dni, da uživa dobro?

Varuj jezik svoj hudega in ustne svoje, da ne govore zvijače.

Umikaj se hudemu in delaj dobro, išči mirú in hodi za njim.

Oči GOSPODOVE pazijo na pravične in ušesa njegova na njih vpitje.

Srdito pa je njim, ki delajo hudo, obličje GOSPODOVO, da iztrebi z zemlje njih spomin.

Ko kličejo pravični, jih sliši GOSPOD in jih iz vseh stisk otimlje.

Blizu je GOSPOD tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v duhu rešuje.

Mnoge so pravičnega nadloge, ali iz njih vseh ga reši GOSPOD.

Vse kosti njegove ohrani, ena izmed njih se ne zlomi.

Brezbožnika pa zaduši hudoba, in sovražilci pravičnega se bodo pokorili za krivico svojo.GOSPOD otimlje dušo hlapcev svojih in ne pogubi se nodeden, ki išče zavetja v njem.

GOSPOD otimlje dušo hlapcev svojih in ne pogubi se nodeden, ki išče zavetja v njem.

{Psalm Davidov.} Bojuj se, GOSPOD, zoper nje, ki se bojujejo z menoj, vojskuj se ž njimi, ki se vojskujejo z menoj.

Zgrabi ščit veliki in mali in vstani meni v pomoč.

In potegni sulico in zapri pot njim, ki me preganjajo; reci duši moji: Jaz sem rešenje tvoje.

Sramujejo se naj in v sramoto pridejo, kateri iščejo duše moje, umekniti se morajo in rdečica naj jih oblije, kateri mi nameravajo hudo.

Bodo naj kakor pleve pred vetrom, in angel GOSPODOV naj jih podi.

Temna bodi njih pot in polzka, in angel GOSPODOV naj jih preganja.

Ker brez vzroka so mi skrito nastavili mrežo svojo, brez vzroka jamo izkopali duši moji.

Poguba naj pride nanj iznenada, in naj ga ujame mreža njegova, ki jo je skril, v pogubo naj pade vanjo.

In duša moja se bo radovala v GOSPODU, veselila se v rešenju njegovem.

Vse kosti moje bodo govorile: GOSPOD, kdo je tebi enak? Siromaka otimlješ iz rok močnejšega od njega, siromaka in ubožca iz rok njega, ki ga pleni.

Priče vstajajo krivične, česar si nisem v svesti, me izprašujejo.

Hudo mi vračajo za dobro; zapuščena je duša moja.

In vendar sem jaz, ko so bili bolni, oblečen v raševino, s postom pokoril dušo svojo, in molitev moja se je vračala v nedrije moje.

Vedel sem se, kakor bi mi bil prijatelj ali brat, kakor žalujoč po materi, sem hodil sključen v žalni obleki.

Oni pa so se radovali moje hromote in se zbirali, zbirali so se zoper mene, druhal hudobna, in nisem tega vedel, psovali so me in niso nehali;

kakor brezbožni zabavljivci pri pojedinah so s svojimi zobmi režali name.

Gospod, doklej boš gledal? Reši dušo mojo njih pogube, mladih levov edino mojo.

Slavil te bom v velikem zboru, med ljudstvom obilim bom te hvalil.

Naj se ne radujejo nad menoj, ki so mi neprijatelji iz krivih vzrokov; kateri me sovražijo brez vzroka, naj ne mežikajo z očesom.

Miru namreč ne govore, temuč zoper mirne v deželi izmišljajo zvijačne stvari.

In proti meni široko režé, govoreč: Prav, prav, oko naše vidi!

Vidiš to, GOSPOD, ne molči torej; Gospod, ne bivaj daleč od mene.

Zbúdi se in vstani na sodbo mojo, Bog moj in Gospod moj, na pravdo mojo.

Sodi me po pravičnosti svoji, GOSPOD, Bog moj, in naj se ne veselé nad mano.

Naj ne govoré v srcu svojem: Aha, tako smo želeli! ne govoré naj: Pogoltnili smo ga.

Osramočeni naj bodo in zardé vsi skupaj, ki se vesele nesreče moje; s sramoto naj se zagrnejo in nečastjo, kateri se povzdigujejo proti meni.

A prepevajo naj in se radujejo, kateri se veselé pravičnosti moje, in govoré naj vedno: Poveličevan bodi GOSPOD, ki se veseli miru svojega hlapca.In jezik moj bo oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.

In jezik moj bo oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.

{Načelniku godbe. Psalm hlapca GOSPODOVEGA, Davida.} Sodba o grehotnosti brezbožnika se glasi v srca mojega globini: Pred očmi njegovimi ni strahu Božjega.

Kajti pregreha se mu sladká v oči, da se ne bo našla krivica njegova in sovražila.

Besede ust njegovih so zloba in zvijača, opustil je razum, da bi delal dobro.

Zlobo izmišlja v postelji svoji, stopa na pot, ki ni dobra, hudo se mu ne gnusi.

GOSPOD, do nebes sega milost tvoja, zvestoba tvoja do najvišjih oblakov.

Pravičnost tvoja je kakor gore Božje, sodbe tvoje kakor velika globočina; ljudi in živali ohranjaš, GOSPOD.

Kako dragocena je milost tvoja, Bog, in sinovi človeški pribegajo v senco peruti tvojih.

Nasičujejo se od obilosti hiše tvoje, in iz reke sladkosti svoje jih napajaš.

Kajti pri tebi je življenja vir, v svetlobi tvoji vidimo svetlobo.

Ohrani milost svojo njim, ki te poznajo, in pravičnost svojo tistim, ki so pravega srca.

Ne zadeni me prevzetnega noga in roka krivičnih naj me ne prežene.Glej, tam so padli hudodelniki, na tleh ležé in ne morejo vstati!

Glej, tam so padli hudodelniki, na tleh ležé in ne morejo vstati!

{Psalm Davidov.} Ne srdi se zaradi hudobnežev, ne zavidaj njim, ki delajo krivico.

Ker hitro se pokosé kakor trava in zvenejo kakor bujno zelenje.

Upaj v GOSPODA in delaj dobro, prebivaj v deželi in goji zvestobo.

In razveseljuj se v GOSPODU, in on ti dá, česar želi srce tvoje.

Zvrni na GOSPODA žitja svojega pot in upaj vanj; on vse prav stori.

In stori, da zasije kakor luč pravičnost tvoja in pravica tvoja kakor opoldansko solnce.

Molčé se naslanjaj na GOSPODA in čakaj ga strpljivo, ne srdi se zaradi njega, ki ima srečo na poti svoji, zaradi moža, ki izvršuje hude naklepe.

Odjenjaj od jeze in pústi togoto, ne srdi se, ker bi le hudo storil.

Zakaj hudodelniki bodo iztrebljeni, čakajoči pa GOSPODA bodo podedovali deželo.

Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več, in ogledoval boš mesto njegovo, a njega ne bode.

Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.

Brezbožnik hudo misli zoper pravičnega in škriplje z zobmi proti njemu.

Gospod pa se mu smeje, ker vidi, da prihaja dan njegov.

Meč so potegnili brezbožni in lok svoj napeli, da podero ubožca in siromaka, da pobijejo tiste, ki pošteno živé.

A njih meč jim predere srce in njih loki se zdrobe.

Boljše je malo, kar ima pravičnik, nego velika bogastva brezbožnikov.

Kajti roke brezbožnih bodo strte, pravične pa podpira GOSPOD.

GOSPOD pozna dneve popolnoma mu vdanih, in njih dediščina ostane vekomaj.

Ne bodo osramočeni ob hudem času in v dnevih lakote bodo nasičeni.

Toda brezbožni poginejo, in sovražniki GOSPODA bodo kakor krasota livad, minevajo in izginejo kakor dim.

Napósodo jemlje brezbožnik, a ne vrne, pravičnik pa je milosten in darežljiv.

Kajti blagoslovljenci Božji podedujejo deželo, katere pa prokletstvo Njegovo zadene, bodo iztrebljeni.

GOSPOD utrjuje stopinje vrlega moža in pot njegova Mu je po volji.

Kadar pade, ne obleži, ker GOSPOD podpira roko njegovo.

Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnega zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha.

Ves dan deli miloščino in posoja, in v blagoslovu je seme njegovo.

Odstopi od hudega in delaj dobro, in prebival boš v deželi vekomaj.

Kajti GOSPOD ljubi pravico in ne zapusti svetih svojih, na veke jih bo hranil; seme brezbožnikov pa se iztrebi.

Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.

Pravičnega usta uče modrost in jezik njegov govori pravico.

V srcu njegovem je postava njegovega Boga, neomahljivi mu bodo koraki.

Brezbožnik zalezuje pravičnika in ga želi umoriti.

A GOSPOD ga ne pusti v roki njegovi, tudi ga ne obsodi, ko ga bodo sodili.

Čakaj GOSPODA in drži se poti njegove, tedaj te poviša, da podeduješ deželo; ko bodo iztrebljeni brezbožni, boš videl.

Videl sem brezbožnika silovitega, in razprostiral se je kakor zeleneče drevo v domači zemlji.

In šel sem mimo, in glej, ni ga bilo več, in iskal sem ga, a ni ga bilo najti.

Opazuj poštenega in glej pravičnega: res, bodočnost ima mož miru.

Prestopniki pa poginejo vsi skupaj, zarod brezbožnik se iztrebi.

A rešitev pravičnih je od GOSPODA, on je njih zavetišče ob času stiske.In pomaga jim GOSPOD ter jih otimlje, otimlje jih brezbožnikov in jih rešuje, ker so pribegli v zavetje k njemu.

In pomaga jim GOSPOD ter jih otimlje, otimlje jih brezbožnikov in jih rešuje, ker so pribegli v zavetje k njemu.

{Psalm Davidov, v spomin.} GOSPOD, v srdu svojem me ne pokori in v togoti svoji me ne kaznuj.

Kajti pšice tvoje so se zabodle vame in težko me tlači roka tvoja.

Nič zdravega ni na mesu mojem zavoljo srda tvojega, miru ni v kosteh mojih zavoljo greha mojega.

Zakaj krivice moje mi presezajo glavo, kakor težko breme me tlačijo, pretežke so zame.

Rane moje smrdé in se gnojé, zavoljo nespameti moje.

Mučim se in sključen sem jako, ves dan hodim v žalni obleki.

Kajti ledja moja so polna prisada in nič ni zdravega na mesu mojem.

Oslabljen sem in potrt presilno, tulim od stokanja svojega srca.

Gospod, pred teboj je vse hrepenenje moje in zdihovanje moje ti ni skrito.

Srce moje polje, zapustila me je moja krepkost, tudi luč mojih oči mi je zamrla.

Ljubljenci moji in prijatelji moji so stopili vstran zavoljo nadloge moje, in sorodniki moji stoje oddaleč.

Tisti pa, ki mi prežé po življenju, mi stavijo zanke, in kateri iščejo nesreče moje, govoré o pogubi in izmišljajo ves dan zvijače.

Jaz pa kakor glušec ne slišim in sem kakor mutec, ki ne odpre svojih ust.

Res, postal sem kakor on, ki ne sliši in ki mu ni dokazov v ustih.

Kajti tebe čakam, o GOSPOD, ti zame odgovoriš, Gospod Bog moj.

Ker rekel sem: Da se pač ne radujejo nad menoj! Ko omahuje noga moja, se povzdigujejo proti meni.

Zdajpazdaj padem, in bolečina moja mi je vedno pred očmi.

Kajti krivico svojo pripoznavam in greh moj me skrbi.

Neprijatelji moji pa so čvrsti in močni, in množijo se, kateri me sovražijo iz krivih vzrokov.

In vračajoč hudo za dobro, mi nasprotujejo, zato ker hodim za dobrim.

Ne zapústi me, o GOSPOD, Bog moj, ne bivaj daleč od mene!Hiti mi na pomoč, o GOSPOD, rešenje moje!

Hiti mi na pomoč, o GOSPOD, rešenje moje!

1{Načelniku godbe, Jedutunu. Psalm Davidov.} Rekel sem: Pazil bom na pota svoja, da ne grešim z jezikom svojim; z uzdo bom čuval usta svoja, dokler bo brezbožnik pred menoj.

Onemel sem in se vdal tihoti, tih sem bil, ne meneč se niti za dobro; ali hujšala se je bolečina moja.

Srce moje se je vnemalo v meni, v premišljevanju mojem se je vžgal ogenj; govoril sem z jezikom svojim:

Daj, da zvem, o GOSPOD, konec svoj in kolika je mera mojih dni, da vem, kako sem minljiv.

Glej, le po dlan dolge si naredil dni moje, in vek moj je kakor nič pred teboj; zares, zgolj ničevost je vsak človek, čeprav stoji trdno. (Sela.)

Zares, kakor senčna podoba hodi človek, res, za nič se toliko vznemirja: kopiči imetje, a ne ve, kdo to pograbi.

In sedaj, česa naj pričakujem, o Gospod? Nada moja se ozira v te.

Vseh prestopkov mojih me reši, nespametnežem v zasmeh me ne izpostavi.

Molčim, ne odprem ust svojih, ker ti si vse prav storil.

Obrni od mene bič svoj, od udarca roke tvoje omahujem.

Ko s kaznimi za krivde pokoriš človeka, uničuješ kakor molj sukno lepoto njegovo –zares, zgolj ničevost je sleherni človek. (Sela.)

Čuj molitev mojo, o GOSPOD, in uho nagni k vpitju mojemu; nikar ne molči solzam mojim, kajti tujec sem pri tebi in naselnik kakor vsi očetje moji.Prizanesi mi, da se okrepčam, preden odidem in me več ne bo.

Prizanesi mi, da se okrepčam, preden odidem in me več ne bo.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Stanovitno sem čakal GOSPODA, in on je, nagnivši se k meni, slišal vpitje moje.

In me je potegnil iz jame pogube, iz kaluže, in je postavil noge moje na skalo, utrdil korake moje.

In v usta moja je del novo pesem, hvalno pesem našemu Bogu: mnogi bodo to videli in se bali ter upali v GOSPODA.

Blagor možu, ki stavi v GOSPODA upanje svoje ter se ne ozira v prevzetnike in nje, ki odstopajo za lažjo.

Mnoga so čuda tvoja, o GOSPOD, Bog moj, ki si jih storil, in mnoge misli tvoje za nas; nihče ni tebi enak; če bi jih hotel oznanjati in pripovedovati, preveliko jih je, da bi jih naštel.

Klalnih in jedilnih darov se nisi veselil, a ušesa si mi odprl, žgalnih žrtev in daritev za greh nisi zahteval.

Tedaj sem rekel: Glej, jaz grem – v zvitku knjige je pisano o meni;

veselje mi je delati tvojo voljo, Bog moj, in postava tvoja je v mojem srcu.

Blagovestje o pravičnosti sem oznanjal v zboru velikem, glej, ustnic svojih nisem zadržaval, o GOSPOD, ti veš.

Pravičnosti tvoje nisem skrival v srcu svojem, zvestobo tvojo in zveličanje tvoje sem razglasil, nisem utajil milosti in resnice tvoje velikemu zboru.

Ti pa, o GOSPOD, ne odtezaj mi usmiljenja svojega, milost in resnica tvoja naj me hranita vedno.

Kajti obsula so me zla, ki jim ni števila, zgrabile so me krivice moje tako, da ne morem pregledati; več jih je nego glave moje las, in srce moje me je zapustilo.

Blagovoli me oteti, o GOSPOD, hiti mi na pomoč, GOSPOD!

Osramočeni naj bodo in rdečica naj jih oblije vse vkup, ki iščejo duše moje, da jo pogube; umaknejo se naj in pridejo v nečast, ki želé nesreče moje.

Ostrmé naj nad plačilom sramote svoje, ki mi pravijo: Aha, aha!

Vesele se naj in radujejo v tebi vsi, ki te iščejo; kateri ljubijo rešenje tvoje, govore naj vedno: Poveličan bodi GOSPOD!Ubog sem res in potreben, ali Gospod skrbi zame. Pomoč si moja in rešitelj moj, o Bog moj, ne odlašaj!

Ubog sem res in potreben, ali Gospod skrbi zame. Pomoč si moja in rešitelj moj, o Bog moj, ne odlašaj!

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Blagor mu, kdor se sočutno ozira na siromaka: ob dnevu nesreče ga otme GOSPOD.

GOSPOD ga bo zaslanjal in ga ohranil življenju, da ga bodo blagrovali na zemlji; in ne izdajaj ga želji sovražnikov njegovih.

GOSPOD ga bo podpiral na postelji slabosti; vse ležišče mu v bolezni njegovi premeniš.

Jaz sem rekel: GOSPOD, usmili se me, ozdravi dušo mojo, ker tebi sem grešil.

Sovražniki moji pa govore hudo o meni: Kdaj bo umrl in izgine ime njegovo?

In če me kdo pride obiskat, govori laž; srce njegovo si zbira krivico, in gre ven in jo raznaša.

Skupaj šepetajo zoper mene vsi sovražilci moji, zoper mene izmišljajo, kar bi mi bilo v zlo, govoreč:

Stvar silno huda se ga je prijela, in ker je obležal, ne vstane več.

Celo prijatelj moj, ki sem mu zaupal, ki je jedel moj kruh, je vzdignil peto proti meni.

Ti pa, GOSPOD, usmili se me in me vzdigni, da jim povrnem.

V tem spoznam, da se me veseliš, ko ne bo sovražnik moj ukal nad menoj.

Mene pa vzdržuješ v brezmadežnosti moji in me staviš pred obličje svoje za večno. —Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od vekomaj do vekomaj. Amen in Amen! Knjiga druga.

Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od vekomaj do vekomaj. Amen in Amen! Knjiga druga.

{Načelniku godbe. Pouk sinov Korahovih.} Kakor jelen koprni po potokih vodá, tako duša moja koprni po tebi, o Bog.

Žejna je duša moja Boga, mogočnega, živega Boga: Kdaj pridem in se prikažem pred obličjem Božjim?

Solze moje so mi za hrano po dnevi in po noči, ko mi rekajo ves dan: Kje je Bog tvoj?

Tega se spominjam, ko izlivam v sebi dušo svojo: kako sem šel s krdelom in jih spremljal do hiše Božje, z glasom radostnega petja in hvale, v množici, ki praznuje.

Kaj si tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni? Čakaj Boga, kajti še ga bom slavil, da je pomoč obličja mojega in moj Bog.

Žalostna je v meni duša moja, zatorej se spominjam tebe iz dežele Jordanske in Hermonske, z gore Micarja.

Brezno kliče breznu ob šumenju slapov tvojih, vsi valovi in zagoni tvoji so se zgrnili name.

Vendar mi pošlje GOSPOD od dnevi milost svojo, in po noči bo z menoj hvalna pesem njemu, molitev k Bogu mogočnemu življenja mojega.

Govoril bom Bogu mogočnemu, skali svoji: Zakaj me zabiš? zakaj mi je v žalosti hoditi zaradi zatiranja sovražnikovega?

Kakor bi drobili kosti moje, me sramoté zatiralci moji, govoreč mi ves dan: Kje je Bog tvoj?Kaj si tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni? Čakaj Boga, kajti še ga bom slavil, da je pomoč obličja mojega in moj Bog.

Kaj si tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni? Čakaj Boga, kajti še ga bom slavil, da je pomoč obličja mojega in moj Bog.

Sodi me, o Bog, in prevzemi pravdo mojo zoper ljudstvo nesveto; moža zvijačnega in krivičnega reši me.

Kajti ti si Bog moči moje, zakaj me zametaš? zakaj mi je v žalosti hoditi zaradi zatiranja sovražnikovega?

Pošlji luč svojo in resnico svojo, oni naj me vodita, pripeljeta naj me na goro svetosti tvoje in v šatore tvoje;

da stopim pred oltar Božji, pred Boga mogočnega, ki je veselje radosti moje, in te slavim s citrami, o Bog, Bog moj.Kaj si tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni? Čakaj Boga, kajti še ga bom slavil, da je pomoč obličja mojega in moj Bog.

Kaj si tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni? Čakaj Boga, kajti še ga bom slavil, da je pomoč obličja mojega in moj Bog.

{Načelniku godbe. Psalm sinov Korahovih. Pouk.} O Bog, z ušesi svojimi smo slišali, očetje naši so nam pripovedovali, kako delo si storil v njih časih, v časih starodavnih.

Ti si z roko svojo izgnal poganske narode in naselil njé, zatrl si ljudstva in razširil njé.

Niso namreč z mečem svojim dobili dežele v oblast, in njih rama jim ni dala rešenja, marveč desnica tvoja in rama tvoja in obličja tvojega luč, ker blagovoljen si jim bil.

Ti sam si kralj moj, o Bog: Pošlji vsakršno rešenje Jakobu.

S teboj poderemo na tla zatiralce svoje, v imenu tvojem pogazimo nje, ki se vzpenjajo zoper nas.

Ker na lok svoj se ne zanašam, in meč moj me ne reši.

Ali ti nas otimlješ zatiralcev naših in sovražilce naše osramočuješ.

Z Bogom se hvalimo vse dni in ime tvoje bomo slavili vekomaj. (Sela.)

Zdaj pa si nas zavrgel in izdal v sramoto in ne hodiš z našimi vojskami.

Storil si, da smo se umaknili sovražniku, in neprijatelji naši si kopičijo plen.

Izdal si nas kakor ovce v hrano in med pogane si nas razkropil.

Prodal si ljudstvo svoje za malo in povišal nisi cene njegove.

Izpostavil si nas v zasrambo sosedom našim, v zasramovanje in zasmehovanje njim, ki so okoli nas.

Za pregovor si nas postavil med narodi in da ljudstva majejo z glavo nad nami.

Ves dan mi je nečast moja pred očmi in obličja mojega sramota me pokriva.

Zaradi glasu zasramovalca in preklinjalca, spričo sovražnika in maščevalca.

Vse to nas je zadelo, in vendar te nismo pozabili niti nezvesto ravnali proti zavezi tvoji.

Ni se umeknilo srce naše in stopinja naša ni zavila v stran od steze tvoje,

da si nas tako potrl v kraju šakalov in pokril s senco smrti.

Ko bi bili pozabili ime Boga svojega in iztegnili roke svoje k bogu tujemu,

ali bi ne bil Bog tega poiskal? Saj on pozna srca skrivnosti.

Toda zavoljo tebe nas moré ves dan, cenijo nas kakor ovce za klanje.

Zbúdi se, zakaj spiš, o Gospod? Vstani, ne zametaj nas na večno!

Zakaj skrivaš obličje svoje, pozabljaš bedo našo in zatiranje naše?

Ker v prah je ponižana duša naša, tal se je prijelo telo naše.Vstani na pomoč nam in reši nas zavoljo milosti svoje.

Vstani na pomoč nam in reši nas zavoljo milosti svoje.

{Načelniku godbe. O lilijah. Psalm sinov Korahovih. Pouk. Pesem ljubezni.} Iz srca mojega vre lepa beseda; pravim: Kralju pesem moja! jezik moj bodi kakor pero spretnega pisarja.

Mnogo lepši si od sinov človeških, miloba je razlita po ustnah tvojih, zatorej te je Bog blagoslovil vekomaj.

Meč svoj si opaši okoli ledij, o junak mogočni, slavo svojo in veličastvo svoje.

In v veličastvu svojem srečno hodi v prospeh resnice ter krotkosti in pravičnosti, in pokaže ti desnica tvoja strahotna dela.

Pšice tvoje so ostre, ljudstva bodo padala podte – zasadé se sovražnikom kraljevim v srce.

Prestol tvoj, o Bog, ostane vselej in vekomaj, pravičnosti žezlo je tvojega kraljestva žezlo.

Ljubil si pravičnost in sovražil krivico, zato te je pomazilil Bog, Bog tvoj, z oljem veselja pred tovariši tvojimi.

Vsa oblačila tvoja dišé miro in aloo in kasijo, iz palač slonokoščenih te razveseljuje godba na strune.

Hčere kraljeve so med dragimi tvojimi, kraljica stoji tebi na desno v zlatu iz Ofirja.

Čuj, hči, in glej in nagni uho svoje ter pozabi ljudstvo svoje in hišo očeta svojega.

In radoval se bo kralj lepote tvoje; zakaj on je Gospod tvoj: poklanjaj se njemu!

In hči tirska pride z darilom, bogatini izmed ljudstev bodo prosili blagovoljnosti tvoje.

Vsa krasna je hči kraljeva v notranjščini hiše, obleka njena z zlatom je pretkana.

V pisanih oblačilih jo privedo h kralju, zanjo pa device, njene tovarišice, pripeljejo k tebi.

Vodili jih bodo z največjim veseljem in radovanjem in stopijo v palačo kraljevo.

Na mestu očetov tvojih bodo sinovi tvoji, za vojvode jih postaviš po vsej zemlji.Spominjal bom imena tvojega od roda do roda, zato te bodo slavila ljudstva vedno in na večne čase.

Spominjal bom imena tvojega od roda do roda, zato te bodo slavila ljudstva vedno in na večne čase.

{Načelniku godbe; psalm sinov Korahovih; za visoke glasove. Hvalna pesem.} Bog nam je pribežališče in moč, v stiskah pomoč najhitrejša.

Zato se pa ne bojimo, čeprav se premakne zemlja, če se gore pogreznejo v globino morja.

Šumé naj in se penijo njegove vode, in gore naj se gibljejo od navala njegovega. (Sela.)

Je reka, potoki njeni razveseljujejo mesto Božje, kraj presveti prebivališč Najvišjega.

Bog je v sredi njegovi, ne gane se, Bog mu pomore zjutraj ob svitu.

Ko hrume narodi in se gibljejo kraljestva, oglasi se on, in taja se zemlja.

GOSPOD vojnih krdel je z nami, grad visok je nam Bog Jakobov. (Sela.)

Pridite, glejte dela GOSPODOVA, kakšno pustošenje je naredil na zemlji.

Vojske mirí tja do krajev zemlje, lok lomi in sulico krši, bojne vozove sežiga z ognjem.

„Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog! Povišan naj bodem med narodi, povišan na zemlji.“GOSPOD vojnih krdel je z nami, grad visok je nam Bog Jakobov. (Sela.)

GOSPOD vojnih krdel je z nami, grad visok je nam Bog Jakobov. (Sela.)

{Načelniku godbe. Sinov Korahovih psalm.} Vsa ljudstva ploskajte z rokami, ukajte Bogu z donečim glasom!

Kajti GOSPOD, Najvišji, je strašen, kralj velik nad vso zemljo.

Ljudstva nam sili v oblast, narode pod noge naše.

Odbira nam posestvo naše, ponos Jakoba, ki ga je ljubil. (Sela.)

Bog je šel v višavo z veselim glasom, GOSPOD s trombe bučanjem.

Pevajte Bogu, pevajte psalme, pevajte Kralju našemu, pevajte psalme!

Zakaj vse zemlje kralj je Bog, pevajte psalme poučno.

Bog kraljuje nad narodi, Bog sedi na prestolu svetosti svoje.Plemenitniki narodov so se zbrali v ljudstvo Boga Abrahamovega; zakaj Božji so zaščitniki zemlje, silno je vzvišen.

Plemenitniki narodov so se zbrali v ljudstvo Boga Abrahamovega; zakaj Božji so zaščitniki zemlje, silno je vzvišen.

{Pesem. Psalm sinov Korahovih.} Velik je GOSPOD in visoke hvale vreden v mestu Boga našega, na gori svetosti svoje.

Krasno se dviga, veselje vse zemlje je gora Sion, na severni strani, mesto Kralja velikega.

Znan je Bog v dvorih njegovih kot grad visok.

Kajti glej, kralji so se zbrali, pripodili so se skupaj,

a videli so in so ostrmeli, zmedli so se in zbežali urno.

Trepet jih je obšel tam, bolečina kakor porodnico.

Z vzhodnim vetrom razbijaš ladje tarsiške.

Kakor smo slišali, tako smo videli v mestu GOSPODA nad vojskami, v mestu Boga našega: Bog ga utrjuje na veke. (Sela.)

Premišljali smo milost tvojo, o Bog, sredi svetišča tvojega.

Kakor ime tvoje, tako je slava tvoja do krajev zemlje; pravičnosti je polna desnica tvoja.

Veseli se naj gora Sion, radostno naj poskakujejo hčere Judove zavoljo sodb tvojih.

Obhodite Sion in obkrožite ga, štejte stolpe njegove!

Ogledujte natančno trdno zidovje njegovo, preglejte palače njegove, da boste mogli pripovedovati prihodnjemu rodu!Zakaj ta Bog je Bog naš vselej in vekomaj. Ta nas bo vodil preko smrti.

Zakaj ta Bog je Bog naš vselej in vekomaj. Ta nas bo vodil preko smrti.

{Načelniku godbe. Sinov Korahovih psalm.} Čujte to, vsa ljudstva, poslušajte, vsi sveta prebivalci,

nizki in visoki, bogatini in ubožci vsi skupaj!

Usta moja bodo govorila modrost in srca mojega premišljevanje bo razumnost.

Uho svoje nagnem h govoru v prilikah, na strune igraje, bom razodeval uganko svojo.

Kaj bi se bal v dnevih nesreče, kadar me obdaja krivičnost tistih, ki mi so za petami,

njih, ki zaupajo v premoženje svoje in se ponašajo v obilosti bogastva svojega?

Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja

(predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj),

da bi živel za večno, ne moral videti jame.

Saj vidi bogatin: mrjó modri, enako ginevajo nespametni in neumni in drugim puščajo bogastvo svoje.

Menijo, da njih hiše bodo trajale za veke, njih prebivališča za vse rodove; zato imenujejo dežele s svojimi imeni.

In vendar človek v veličju nima obstanka, podoben je živalim, ki poginejo.

To je usoda njih, ki tako v sebe zaupajo; vendar njih nasledniki odobravajo njih govorjenje. (Sela.)

Kakor ovce bodo razpostavljeni v šeolu, smrt jim bo pastir; in pravični jim bodo gospodovali tisto jutro, in njih obliko [Ali: lepoto.] pokonča šeol, da ji ne bo več bivališča.

Ali dušo mojo reši Bog iz oblasti šeola, ker me vzame k sebi. (Sela.)

Ne boj se, ko kdo zabogati, ko se pomnoži slava hiše njegove.

Ker ob smrti ne vzame nič tega s seboj, za njim ne pojde slava njegova.

Čeprav blagruje dušo svojo v življenju svojem – i tebe hvalijo, ko si privoščiš –,

vendar pride k rodu očetov svojih, ki vekomaj ne bodo uživali luči.Človek, ki je v veličju, a ni razumen, je podoben živini, ki pogine.

Človek, ki je v veličju, a ni razumen, je podoben živini, ki pogine.

{Psalm Asafov.} Bog mogočni, Bog, GOSPOD je govoril in poklical zemljo od vzhoda solnčnega do zahoda.

S Siona, najvišje lepote, se je zasvetil Bog.

Pride Bog naš in nikar ne bo molčal; ogenj požirajoč gre pred njim in okrog njega silen vihar.

Nebesom kliče odzgoraj in zemlji, da sodi ljudstvo svoje:

„Zberite mi svetnike moje, ki so storili zavezo z menoj pri daritvi!“

In nebesa oznanjajo pravičnost njegovo, kajti Bog je sodnik. (Sela.)

Čuj, ljudstvo moje, in govoril bom, o Izrael, in zoper tebe bom pričal! Bog, tvoj Bog sem jaz.

Nočem te grajati zavoljo daritev tvojih, saj žgalne daritve tvoje so vedno pred menoj.

Ni mi treba jemati iz tvoje hiše junca, ne kozličev iz tvojih ograj.

Ker moja je vsaka zver v gozdih, živali na tisočerih gorah.

Vso perutnino gorsko poznam, in kar se poja po polju, je v moji oblasti.

Ko bi bil gladen, ne rekel bi tebi, ker moja je zemlja vesoljna in vse, kar je na njej.

Ali mar jem meso volovsko, ali pijem kozlov kri?

Hvalne daritve prinašaj Bogu in Najvišjemu opravljaj obljube svoje.

In kliči me v dan stiske, rešil te bom, in ti me boš častil.

Toda krivičniku pravi Bog: Kaj da naštevaš zapovedi moje in jemlješ zavezo mojo v usta svoja?

Saj ti sovražiš svarjenje in besede moje si vrgel vzad zase.

Kadar vidiš tatú, se ž njim hitro sprijazniš in s prešeštniki se družiš.

Usta svoja rabiš za hudo in z jezikom svojim spletaš zvijačo.

Sedé obrekuješ svojega brata, matere svoje sina spravljaš v sramoto.

To si delal, in ker sem molčal, si menil, da sem prav tebi enak. A karal te bom in vse ti postavil pred oči.

Pazite vendar na to vi, ki zabite Boga, da ne zgrabim, in ga ne bode, ki bi rešil.Kdor daruje hvalo, me prav časti, in kdor uravnava pot svojo, mu pokažem zveličanje Božje.

Kdor daruje hvalo, me prav časti, in kdor uravnava pot svojo, mu pokažem zveličanje Božje.

1 {Načelniku godbe. Psalm Davidov, ko je prišel k njemu Natan prorok, potem ko se je bil sešel z Batsebo.} Milosten mi bodi, o Bog, po dobroti svoji, po obilosti svojega usmiljenja izbriši pregrehe moje.

Čisto me operi krivice moje in greha mojega me očisti.

Kajti pregrehe svoje spoznavam in greh moj mi je vedno pred očmi.

Tebi, tebi samemu sem grešil in storil, kar je zlo tvojim očem, da se ti izkažeš pravičnega, kadar govoriš, in čistega, kadar sodiš.

Glej, v krivici sem se rodil in v grehu me je spočela mati moja.

Glej, ti želiš resničnost v notranjščini, zato mi v skritosti srca razodevaj modrost svojo.

Očisti me z izopom, da bodem čist, operi me, da bodem bel bolj nego sneg.

Daj mi slišati veselje in radost, da veselja poskakujejo kosti, ki si jih potrl.

Skrij srdito obličje svoje grehom mojim in vse krivice moje izbriši.

Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni.

Ne zavrzi me izpred svojega obličja in svetega Duha svojega ne jemlji od mene.

Povrni mi zopet veselje zveličanja svojega in z duhom radovoljnosti me podpiraj.

Učil bom prestopnike pota tvoja, in grešniki se povrnejo k tebi.

Reši me krivde prelite krvi, o Bog, Bog zveličanja mojega, in radostno bo hvalil jezik moj pravičnost tvojo.

Gospod, odpri moje ustne, in usta moja bodo oznanjala hvalo tvojo.

Ker ti se ne veseliš daritev, pač bi jih dal rad, tudi žgalnih daritev ne maraš.

Daritve Božje so duh potrt, srca potrtega in pobitega, o Bog, ne zametaš.

Z dobrotami obsiplji Sion po blagovoljnosti svoji, sezidaj zidovje jeruzalemsko.Tedaj se boš veselil daritev pravičnosti, žgalnih in celih daritev, tedaj bodo pobožni pokladali junce tebi na oltar.

Tedaj se boš veselil daritev pravičnosti, žgalnih in celih daritev, tedaj bodo pobožni pokladali junce tebi na oltar.

{Načelniku godbe. Pouk Davidov; ko je Doeg Edomec prišel in naznanil Savlu ter mu rekel: David je prišel v hišo Ahimelekovo.} Kaj se hvališ s hudobijo, o mogočni? Milost Boga mogočnega traja vse dni.

Nesrečo napravljaš z jezikom svojim, podoben je ostri britvi, ti zvijače snovatelj!

Hudo ljubiš bolj ko dobro, laž bolj ko govorico pravice. (Sela.)

Ljubiš zgolj besede pogubne, o jezik zvijačni.

Zatorej te tudi Bog mogočni podere na vekomaj, zgrabi te in prežene iz šatora tvojega, in s korenom te izpuli iz dežele živečih. (Sela.)

To bodo videli pravični v božjem strahu in njemu se smejali:

Glejte onega moža, ki si ni vzel Boga za brambo, marveč se je zanašal na bogastva svojega obilost in utrjeval se v hudobnosti svoji.

Jaz pa sem kakor oljka zeleneča v hiši Božji, upam v milost Božjo vselej in vekomaj.Slavil te bom vekomaj, ker si storil to; in čakal bom imena tvojega, ker je dobro, vpričo svetih tvojih.

Slavil te bom vekomaj, ker si storil to; in čakal bom imena tvojega, ker je dobro, vpričo svetih tvojih.

{Načelniku godbe; na mahalat. Pouk Davidov.} Nespametnež govori v svojem srcu: Ni Boga. Izprijeni so in ostudno krivico delajo, ni ga, ki bi činil dobro.

Bog je z neba gledal doli na sinove človeške, da bi videl, je li kateri razumen, je li kdo, ki išče Boga.

Vsak izmed njih je odstopil, izpridili so se vsi vkup; ni ga, ki bi delal dobro, ne enega samega.

Ali so docela brezpametni, kateri delajo krivico, ki žró ljudstvo moje, kakor bi jedli kruh, Boga pa ne kličejo?

Tam so se preplašili od groze, kjer ni bilo groze; ker Bog je razsul kosti vsakega, ki se je utaboril zoper tebe; osramotil si jih, ker Bog jih je zavrgel.O da bi prišlo zveličanje s Siona Izraelu! Ko bo Bog nazaj peljal iz sužnosti ljudstvo svoje, veselil se bo Jakob, radoval se Izrael.

O da bi prišlo zveličanje s Siona Izraelu! Ko bo Bog nazaj peljal iz sužnosti ljudstvo svoje, veselil se bo Jakob, radoval se Izrael.

{Načelniku godbe; na strune. Pouk Davidov; ko so prišli Zifovci in rekli Savlu: Ali ni skrit David pri nas?} Bog, reši me po imenu svojem in po moči svoji stori mi pravico!

Bog, čuj molitev mojo, uho nagni besedam mojih ust.

Kajti tujci so se vzdignili zoper mene in silovitniki strežejo po življenju mojem; Boga nimajo pred očmi. (Sela.)

Glej, Bog mi je pomočnik, Gospod je ž njimi, ki podpirajo dušo mojo.

On povrne zlo zalezovalcem mojim; po resničnosti svoji jih pokončaj.

Radovoljno ti bom daroval, slavil bom ime tvoje, GOSPOD, ker je dobro.Kajti rešil me je vsake stiske, in na sovražnike moje z veseljem gleda moje oko.

Kajti rešil me je vsake stiske, in na sovražnike moje z veseljem gleda moje oko.

{Načelniku godbe; na strune. Pouk Davidov.} Sliši, o Bog, molitev mojo in prošnji moji se ne skrivaj!

Ozri se v me in mi odgovori; blodim v žalovanju svojem in ječati mi je

zavoljo glasú sovražnikovega, zavoljo stiskanja krivičnika. Ker name zvračajo krivico in v jezi me preganjajo.

Srce se mi krči v životu, in smrtni strahovi so me obšli.

Strah in trepet me napadata, in groza me je prevladala.

In sem rekel: O, da bi imel peruti kakor golob, zletel bi, kjer bi mogel počivati.

Glej, kar najdalje bi pobegnil, prebival bi v puščavi. (Sela.)

Hitel bi, da si najdem zavetja pred besnečim vetrom, pred viharjem.

Pogúbi, Gospod, razdeli njih jezik; ker silovitost in prepir vidim v mestu.

Po dnevi in po noči prežeč pohajajo po zidovju njegovem, krivica in hudobnost pa sta sredi njega.

Škodoželjnost je sredi njega, in z ulic njegovih se ne umakneta zatira in zvijača.

Kajti ne nasprotnik me sramoti, to bi prenašal; ne sovražilec moj se vzpenja proti meni, njemu bi se skril, –

temuč ti, človek, meni enak, prijatelj moj in zaupnik moj,

ki sva skupaj sladko se družila, v hišo Božjo hodila z veselo množico.

Smrt naj jih preseneti! živi naj se pogreznejo v kraj mrtvih, ker hudobnost je v njih prebivališču, sredi med njimi.

Jaz pa bom klical Boga, in GOSPOD me bo rešil.

Zvečer in zjutraj in opoldne bom tožil in stokal, dokler ne usliši mojega glasu.

Otel je in v mir postavil dušo mojo iz boja zoper mene; kajti z mnogimi krdeli so se vojskovali proti meni.

Slišal bo Bog mogočni in jim odgovoril, saj on sedi na prestolu od vekomaj (Sela.), njim, v katerih ni premembe misli in se ne boje Boga.

Nezvestnik je iztegnil roko svojo zoper nje, ki so živeli v miru ž njim; zavezo svojo je oskrunil.

Gladke so, maslene besede njegove, a vojska tiči v njegovem srcu; mehkejši od olja so govori njegovi, in vendar so goli meči.

Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.

In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.

{Načelniku godbe, kakor ‚Nema golobica v oddaljenih krajih‘. Davidova zlata pesem, ko so ga prijeli Filistejci v Gatu.} Milosten mi bodi, o Bog, ker rohneč me preganja človek, ves dan se z menoj bojuje in me stiska.

Rohne zalezovalci moji ves dan, ker mnogo jih je, ki se zoper mene vojskujejo ošabno.

Ob dnevu, ko me strah obhaja, stavim svoje upanje vate.

V Bogu bom hvalil besedo njegovo; v Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti meso?

Ves dan prevračajo moje besede, zoper mene merijo vse njih misli v hudo.

Zbirajo se in skrivajo se v prežo, pazijo mi na stopinje, ker mi strežejo po življenju.

Se li bodo rešili ob taki hudobnosti? V jezi pahni ljudstva, o Bog!

Ti imaš seštete ure tavanja mojega. Deni v lagvico svojo vsako solzo mojo, ali bi jih ne imel v zaznamku svojem?

Potem se umaknejo sovražniki moji v dan, ko bom klical; to vem, da mi je Bog na strani.

V Bogu bom hvalil besedo, v GOSPODU hvalil besedo.

V Boga upam, ne bom se bal: Kaj mi more storiti človek?

Dolžan sem ti, o Bog, obljube; hvalne daritve ti bom opravljal.Ker ti si otel dušo mojo smrti, tudi noge moje padca, da neprestano hodim pred Bogom v življenja luči.

Ker ti si otel dušo mojo smrti, tudi noge moje padca, da neprestano hodim pred Bogom v življenja luči.

{Načelniku godbe; kakor ‚Ne pogubi!‘ Davidova zlata pesem, ko je bežal pred Savlom v votlino.} Milosten mi bodi, Bog, milosten mi bodi, ker k tebi je pribežala duša moja, in v senci peruti tvojih iščem zavetja, dokler ne minejo težave.

Klical bom k Bogu Najvišjemu, k Bogu mogočnemu, ki vse izvršuje zame.

Pošlje iz nebes in mi da rešenje, osramoti njega, ki me rohneč preganja. (Sela.) Pošlje Bog milost svojo in resnico svojo.

Duša moja je sredi levov, ležati mi je med razkačenimi, med ljudmi, katerih zobje so sulice in pšice, in jezik njih je oster meč.

Povišaj se nad nebesa, o Bog, nad vso zemljo bodi slava tvoja!

Mrežo so nastavili stopinjam mojim, sovražnik je potlačil dušo mojo, jamo so izkopali pred menoj, a sami so popadali vanjo. (Sela.)

Utrjeno je srce moje, o Bog, utrjeno je srce moje, pel bom in na strune brenkal.

Prebudi se slava moja, prebudite se, brenklje in strune, zbudim naj jutranjo zarjo!

Slavil te bom med ljudstvi, Gospod, psalme ti prepeval med narodi.

Zakaj velika je do nebes milost tvoja, do nebeških višav resnica tvoja.Povišaj se nad nebesa, o Bog, nad vso zemljo bodi slava tvoja!

Povišaj se nad nebesa, o Bog, nad vso zemljo bodi slava tvoja!

{Načelniku godbe; kakor ‚Ne pogubi!‘ Davidova zlata pesem.} Ali res v molčanju govorite pravičnost? po pravici li sodite, sinovi človeški?

Ne, v srcu počenjate hudodelstvo, v deželi tehtate rok svojih silovitost.

Spačeni so brezbožniki od rojstva, tavajo od materinega telesa, laž govoreč.

Strup imajo podoben kačjemu strupu, so kakor gluh gad, ki si maši uho,

ki ne posluša glasu rotilcev, ne čarodeja, ki je vešč zagovoru.

O Bog, zdróbi jim zobe v njih ustih, mladih levov kočnike izderi, GOSPOD!

Stopé se naj kakor voda, ki se razteče; ko nastavi sovražnik pšice svoje, naj bodo, kakor bi jih bil kdo okrnil.

Bodo naj kakor polž, ki se topi in gine, kakor žene splav, ki ni videl solnca.

Še preden občutijo vaši lonci ogenj od trnja, odpravi Bog z vihrom surovo meso in žar.

Radoval se bo pravični, ko bo videl maščevanje, noge svoje bo umival v krvi brezbožnikovi.In ljudje poreko: Zares, je plačilo za pravičnega, zares, je Bog, ki sodi na zemlji.

In ljudje poreko: Zares, je plačilo za pravičnega, zares, je Bog, ki sodi na zemlji.

{Načelniku godbe; kakor ‚Ne pogubi!‘ Davidova zlata pesem, ko je poslal Savel može, in so stražili hišo njegovo, da bi ga umorili.} Otmi me sovražnikov mojih, moj Bog, na varno me postavi nad njimi, ki se vzpenjajo zoper mene.

Otmi me njih, ki delajo krivico, in ljudi krvoločnih me reši.

Zakaj, glej, na dušo mojo preže, zbirajo se zoper mene krepki, ne zavoljo prestopka, ne zavoljo greha mojega, GOSPOD!

Brez krivde moje se stekajo in pripravljajo; vstani, pridi mi naproti in poglej!

Ti torej, GOSPOD Bog nad vojskami, Bog Izraelov, zbúdi se, da obiščeš vse poganske narode, naj se ti ne smili ne eden hudodelcev verolomnih. (Sela.)

Vračajo se zvečer, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu.

Glej, iz ust jim vre hudo, meči so v njih ustnah, kajti: Kdo sliši? pravijo.

Ti pa, GOSPOD, se jim boš smejal, zasmehoval boš vse tiste narode.

Moč moja, nate bom pazil, ker Bog je moj grad visoki.

Bog moj mi pride naproti z milostjo svojo, Bog mi dá, da bom z veseljem gledal sovražnike svoje.

Ne pobij jih, da ne pozabi ljudstvo moje, s svojo močjo jih izženi, da naj blodijo, in pahni jih, o Gospod, ščit naš!

Greh njih ust je njih ustnic beseda; bodo naj torej ujeti v napuhu svojem in zavoljo kletvine in laži, ki jo izgovarjajo.

Pokončaj jih v srdu, pokončaj, da jih ne bode več; in spoznajo naj, da Bog gospoduje v Jakobu in tja do mej zemlje. (Sela.)

In zvečer se vračajo, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu.

Klatijo se okoli zavoljo jedi; ko se ne nasitijo, tu prenočujejo.

Jaz pa bom pel o moči tvoji in veselo pel o milosti tvoji, ker ti si mi bil grad visoki in pribežališče ob dnevi stiske.O moč moja, tebi bom prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje.

O moč moja, tebi bom prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje.

{Načelniku godbe; kakor ‚Lilija pričevanja‘. Zlata pesem Davidova, v poučevanje, ko se je boril s Sirci iz Mezopotamije in s Sirci Zobejskimi in se je Joab vrnil in pobil Edomcev v Solni dolini dvanajst tisoč.} O Bog, zavrgel si nas, razkropil nas, srdit si bil, a zopet nas ustanovi!

Zmajal si deželo, raztrgal jo, zaceli razpoke njene, ker omahuje!

Storil si, da je ljudstvo tvoje čutilo trdost, dal si nam piti vina omotnega.

Dal si njim, ki se tebe bojé, zastavo, da naj se povzdigne zaradi resnice. (Sela.)

Da bodo oteti ljubljenci tvoji, stóri rešenje z desnico svojo in usliši nas!

Bog je govoril v svetosti svoji: Radoval se bom, razdelim Sihem in dolino Sukotsko premerim.

Moj je Gilead in moj Manase in Efraim glave moje bramba, Juda moje žezlo,

Moab umivalnica moja, na Edoma vržem obuvalo svoje, nad mano, o Filisteja, ukaj!

Kdo me popelje v mesto utrjeno, kdo me pripelje noter do Edomeje?

Ali ne ti, o Bog, ki si nas bil zavrgel, in nisi hodil, Bog, z našimi vojskami?

Daj nam pomoč zoper sovražnika, ker ničeva je pomoč človeška.V Bogu delajmo junaške čine, in on bo poteptal zatiralce naše.

V Bogu delajmo junaške čine, in on bo poteptal zatiralce naše.

{Načelniku godbe; na strune. Psalm Davidov.} Sliši, o Bog, vpitje moje, pazi na molitev mojo.

Od kraja zemlje kličem k tebi, ko oslabeva srce moje; pelji me na skalo, višjo od mene.

Kajti bil si mi pribežališče, stolp krepak v bran pred sovražnikom.

Bival bom v šatoru tvojem na veke, pribežim pod zaščito peruti tvojih. (Sela.)

Zakaj ti, o Bog, si poslušal obljube moje, dal si mi dediščino tistih, ki se bojé imena tvojega.

Dni dodaj dnevom kraljevim, leta njegova naj bodo kakor mnogih rodov.

Ostane naj vekomaj pred Bogom, milost in resnico pripravi, da naj ga varujeta.Tako bom psalme peval tvojemu imenu večno, opravljajoč dan na dan obljube svoje.

Tako bom psalme peval tvojemu imenu večno, opravljajoč dan na dan obljube svoje.

{Načelniku godbe; za Jedutuna. Psalm Davidov.} Samo Bogu tiho vdana je duša moja, od njega pride rešenje moje.

Samo on je skala moja in rešitev moja, grad visoki moj, ne omahnem mnogo.

Doklej se hočete zaganjati v moža? da ga poderete vi vsi kakor nagnjeno steno in omajano ograjo!

Posvetujejo se samo, kako bi ga z višave njegove pehnili; laž jim ugaja: z usti svojimi vsak blagoslavlja, znotraj v sebi pa preklinja. (Sela.)

Samo Bogu bodi tiho vdana, duša moja, zakaj od njega pride pričakovanje moje.

Samo on je skala moja in rešitev moja, grad moj visoki, ne omahnem.

Na Boga je oprta rešitev moja in slava moja; skalo moči svoje, pribežališče svoje imam v Bogu.

Zaupajte vanj vsak čas, o ljudstvo; pred njim izlijte srce svoje: Bog nam je pribežališče. (Sela.)

Le ničevost so preprosti ljudje, laž pa odlični možje; na tehtnico vkup položeni, poskočili bi nad ničevost.

Ne upajte v odiranje in plen naj vas ne dela ničemurnih; ako se množi bogastvo, ne navezujte nanje srca!

Enkrat je govoril Bog, dvakrat sem slišal: da Božja je močin tvoja, o Gospod, milost – zakaj ti povrneš vsakemu po delu njegovem.

in tvoja, o Gospod, milost – zakaj ti povrneš vsakemu po delu njegovem.

{Psalm Davidov, ko je bil v puščavi Judovi.} O Bog, Bog mogočni moj si ti, zgodaj te iščem; po tebi žeja dušo mojo, po tebi hrepeni meso moje v deželi suhi in pusti, kjer ni vodá.

Tako sem te gledal v svetem kraju, da bi videl tvojo moč in slavo tvojo.

Kajti boljša je milost tvoja od življenja; hvalijo naj te ustne moje!

Tako te bom slavil, dokler bodem živ, v imenu tvojem bom povzdigaval roke svoje.

Kakor mozga in tolšče se nasiti duša moja, in z blagoglasnimi ustnami te bodo hvalila usta moja;

ko se spominjam tebe na ležišču svojem, vse nočne straže so misli moje pri tebi.

Kajti bil si mi velika pomoč, zato bom radostno prepeval v senci peruti tvojih.

Duša moja se tebe drži in gre za teboj, ko me podpira desnica tvoja.

Ali oni, ki preže na pogubo duše moje, pojdejo v najspodnje kraje zemlje.

Izročeni bodo oblasti meča, lisicam bodo v delež.Toda kralj se bo radoval v Bogu, ponašal se bo, kdorkoli priseza pri njem; kajti zamašila se bodo usta laž govorečim.

Toda kralj se bo radoval v Bogu, ponašal se bo, kdorkoli priseza pri njem; kajti zamašila se bodo usta laž govorečim.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Čuj, o Bog, glas moj, ko žalujem, strahu sovražnikovega varuj življenje moje!

Skrivaj me skrivnemu naklepu hudobnih, hrumeči množici njih, ki delajo krivico;

ki so nabrusili kakor meč jezik svoj, namerili pšico – grenko besedo,

da ustrele iz zakotja nedolžnega; nenadoma streljajo vanj in se nič ne boje.

Potrjujejo si hudobni dogovor, pogovarjajo se, kako naj skrijejo zanke, pravijo: Kdo bi jih videl?

Izmišljajo si hudobije: Dognali smo, pravijo, zvit naklep! In notranje mišljenje vsakega in srce je pregloboko.

Ali Bog ustreli vanje, naglo prileti pšica, hipoma bodo ranjeni

in pasti morajo; naklep njih jezika pride nadnje; kdorkoli jih bo videl, bo majal z glavo.

In vsi ljudje se bodo bali in oznanjali delo Božje in premišljevali dejanje njegovo.Veselil se bo pravični v GOSPODU in upal vanj, in hvalili se bodo vsi, ki so pravega srca.

Veselil se bo pravični v GOSPODU in upal vanj, in hvalili se bodo vsi, ki so pravega srca.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov, pesem.} Tebi velja molčanje in hvala, o Bog na Sionu, in tebi se opravljajo obljube.

K tebi, ki poslušaš molitev, prihaja vse meso.

Krivičnosti so me preveč obtežile; prestopke naše ti nam odpustiš.

Blagor mu, kogar izvoliš in pripuščaš, da se ti bliža, da prebiva v vežah tvojih! Nasitimo se z dobroto hiše tvoje, s svetimi rečmi tvojega svetišča.

S strašnimi rečmi nam odgovarjaš v pravičnosti, o Bog zveličanja našega, upanje vseh krajev zemlje in najdaljnejših morij!

Ki gore utrjaš v kreposti svoji, z močjo opasan.

Ki miriš šum morja, šum valov njegovih in narodov hrum;

tako da se bojé prebivalci najdaljnejših krajev znamenj tvojih; delaš, da se veselé, kjer je jutra svit in večera mrak.

Ti si obiskal zemljo in ji dal obilost, močno jo obogatil. Potok Božji je napolnjen z vodami. Pripravljaš jim žito, ko si jo tako obdelal,

napojil njene brazde in ji razmočil njene grude; z deževjem si jo zrahljal, kal njeno blagoslovil.

Venčal si leto dobrote svoje, in sledovi tvoji kapljajo maščobo.

Kapljajo i trate v puščavi, in griči so kakor opasani z radostjo.Pašniki so vsi polni čred in doline so pogrnjene z obilim žitom. Vse veselo uka in poje.

Pašniki so vsi polni čred in doline so pogrnjene z obilim žitom. Vse veselo uka in poje.

{Načelniku godbe. Pesem in psalm.} Ukajte Bogu po vsej zemlji!

S strunami pojte o slavi njegovega imena, slavo pridevajte hvali njegovi!

Govorite Bogu: Kako strašna so dela tvoja! Zavoljo velike moči tvoje se ti z laskanjem vdajajo sovražniki tvoji.

Vsa zemlja se ti bo klanjala in ti psalme prepevala, vsi bodo pevali o tvojem imenu. (Sela.)

Pridite in glejte velika dela Božja, strašen je v dejanju proti sinovom človeškim!

Morje je izpremenil v suho, prek velike reke so šli peš; tam smo se radovali v njem.

Z močjo svojo gospoduje vekomaj, oči njegove opazujejo narode; kateri so uporni, naj se ne povišujejo pri sebi! (Sela.)

Slavite, ljudstva, našega Boga in glas hvale njegove naj se razlega!

Ki je dušo našo postavil v življenje in ni pripustil, da omahnejo noge naše.

Kajti izkušal si nas, o Bog, z ognjem si nas izčistil, kakor se čisti srebro.

Peljal si nas v mrežo, del si nam težko breme na ledja.

Storil si, da so jezdili ljudje čez glavo našo, šli smo skozi ogenj in skozi vodo; a slednjič si nas pripeljal v obilo blaginjo.

Z žgalnimi darovi pojdem v hišo tvojo in ti opravim svoje obljube,

ki so jih izrekle ustne moje in govorila usta moja v stiski moji.

Žgalne daritve pitanih ovác ti prinesem in kadilo ovnov, daroval bom vole s kozliči vred. (Sela.)

Pridite, poslušajte vsi, ki se bojite Boga, da povem, kaj je storil duši moji.

K njemu sem klical s svojimi usti in hvalnica mi je bila na jeziku.

Ako bi se bil namenil v hudobnost v svojem srcu, Gospod bi ne bil slišal.

Ali slišal je Bog, ozrl se je v prošnje moje glas.Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel prošnje moje in mi ni odtegnil milosti svoje.

Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel prošnje moje in mi ni odtegnil milosti svoje.

{Načelniku godbe, na strune. Psalm in pesem.} Bog nam bodi milosten in blagoslovi nas, razsvetli naj obličje svoje proti nam, (Sela.)

da se spozna na zemlji pot tvoja, med vsemi narodi zveličanje tvoje.

Slavé te naj ljudstva, o Bog, slavé naj te ljudstva vsa.

Veselé se naj in glasno pojo narodi, ker boš pravično sodil ljudstva in vodil narode na zemlji. (Sela.)

Slavé te naj ljudstva, o Bog, slavé te naj ljudstva vsa.

Zemlja daje sad svoj; blagoslovil nas bo Bog, Bog naš.Blagoslovil nas bo Bog, in bali se ga bodo vse meje zemlje.

Blagoslovil nas bo Bog, in bali se ga bodo vse meje zemlje.

{Načelniku godbe. Davidov psalm in pesem.} Da vstane Bog! razkropé se naj neprijatelji njegovi in sovražilci njegovi naj bežé pred njegovim obličjem!

Kakor bi puhnil dim, jih puhneš; kakor se staja vosek pri ognju, izginejo naj brezbožni izpred Božjega obličja.

Pravični pa naj se veselé, poskakujejo pred Bogom in se veselé v radosti.

Pojte Bogu, prepevajte psalme njegovemu imenu, pripravite pot njemu, ki se pelje po puščavah, GOSPOD mu je ime, in radujte se pred njim.

Oče je sirotam in sodnik vdovam Bog v prebivališču svetosti svoje.

Bog množi samotarje v rodovine, pelje vklenjene iz spon v blaginjo; uporniki pa prebivajo v kraju presuhem.

O Bog, ko si šel na čelu ljudstva svojega, ko si stopal po puščavi (Sela),

tresla se je zemlja, tudi nebesa so se rosila od pričujočnosti Božje, pa tisti Sinaj je trepetal od pričujočnosti Boga, Boga Izraelovega.

Dež preobilen si rosil, o Bog; dediščino svojo, ko je hirala, si oživljal.

Krdelo tvoje je prebivalo v njej; ti si jo pripravil po dobroti svoji siromaku, o Bog.

Gospod dá besedo, in njih, ki naj bi blagovest oznanjale, bo velika množica.

Kralji vojnih krdel zbežé, zbežé, in ona, ki biva doma, bo delila plen.

Ko boste ležali med ograjami, bodete podobni perutim goloba, ki so prevlečene s srebrom in njega perje z zelenorumenim zlatom.

Ko Vsemogočni razkropi kralje v tej deželi, bode svetlo, kakor da je Zalmon s snegom posut.

Gora Božja je gora Basánska, vrhovata gora je gora Basanska.

Zakaj gledate nevoščljivo, gore vrhovate, na goro, ki si jo je Bog želel za svoj sedež? GOSPOD tudi bo prebival tu vekomaj.

Voz Božjih je dvakrat deset tisoč, tisoč krat tisoč; Gospod je med njimi, kakor na Sinaju, v svetišču.

Šel si gori v višavo, ujeto si peljal ujetnikov množico, prejel si darove med ljudmi, celo od upornikov, da prebiva med njimi GOSPOD, Bog.

Slavljen bodi Gospod! dan za dnevom nosi breme naše; on, Bog mogočni, je naše zveličanje. (Sela.)

On, Bog mogočni, je nam Bog za vsaktero pomoč, in pri Jehovi, Gospodu, je rešitev tudi iz smrti.

Gotovo, Bog razbije glavo sovražnikov svojih, teme lasato njega, ki hodi neprestano v krivicah svojih.

Rekel je bil Gospod: Iz Basana pripeljem nazaj, nazaj jih pripeljem iz globočin morja,

da pomočiš nogo svojo v kri in jezik psov tvojih delež svoj ima na sovražnikih.

Videli so svečanostni izprevod tvoj, o Bog, svečanostni izprevod Boga mojega, kralja mojega, v svetišče:

spredaj so šli pevci, potem godci na strune sredi deklic, ki so bile na bobnice.

V zborih slavíte Boga, Gospoda, kateri ste iz vira Izraelovega!

Tam je Benjamin, najmlajši, njih gospodar, knezi Judovi in njih krdelo, knezi Zabulonovi, knezi Neftalijevi.

Bog tvoj je zapovedal, da bodi moč tvoja. Ohrani v moči, o Bog, kar si učinil za nas.

Zaradi templja tvojega v Jeruzalemu ti prineso kralji darila.

Zagrozi zverini v trstju, čredi juncev s teleti ljudstev; vsak se ti podvrže s kosovi srebra. Razkropi ljudstva, ki jih vojske veselé!

Pridejo velikaši iz Egipta, Etiopija hitro iztegne roke svoje proti Bogu.

Kraljestva zemlje, pojte Bogu, psalme prepevajte Gospodu, (Sela)

njemu, ki se pelje po nebesih nebes, ki so od starodavna; glej, glas svoj daje slišati, glas krepak.

Dajajte moč Bogu! Veličastvo njegovo je nad Izraelom in moč njegova v višavah.Strašen si, Bog, iz svetišč svojih; Bog mogočni Izraelov daje moč in obilo sile svojemu ljudstvu. Proslavljen bodi Bog!

Strašen si, Bog, iz svetišč svojih; Bog mogočni Izraelov daje moč in obilo sile svojemu ljudstvu. Proslavljen bodi Bog!

{Načelniku godbe; kakor ‚Lilije‘. Psalm Davidov.} Reši me, o Bog, ker vode so mi prišle že do duše.

Pogrezam se v blato pregloboko, kjer ni tal pod nogo, zašel sem v globočino vodá, roj valov pritiska name.

S kričanjem sem se utrudil, vnelo se je grlo moje, oči moje pešajo, ko čakam svojega Boga.

Več jih je, nego glave moje las, ki me črté brez vzroka, močni so, ki me hočejo uničiti, sovražniki mi po krivici; česar nisem vzel, me silijo vrniti.

O Bog, ti poznaš nespamet mojo in prestopki moji ti niso skriti.

Ne bodi jih spričo mene sram, ki tebe čakajo, o Gospod, GOSPOD nad vojskami; rdečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.

Zakaj zavoljo tebe prenašam zasmehovanje, sramota je pokrila obličje moje.

Tujec sem postal bratom svojim in neznanec matere svoje sinovom.

Kajti gorečnost za hišo tvojo me je razjedla, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, je zadelo mene.

Ko sem jokal in s postom pokoril dušo svojo, bilo mi je le v zasmehovanje.

Ko sem se oblačil v raševino, tedaj sem jim bil v pregovor.

O meni govoričijo, kateri posedajo pri vratih, za pesem pa sem njim, ki pijejo opojno pijačo.

Jaz pa – prošnja moja je do tebe, GOSPOD, ob času milosti. O Bog, po obilosti milosti svoje me usliši, po zveličalni resnici svoji.

Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, otet naj bodem sovražilcev svojih in iz globočin vodá.

Valovje vodá naj me ne potopi in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre žrela svojega nad mano.

Odgovóri mi, GOSPOD, ker dobra je milost tvoja, po obilosti usmiljenja svojega ozri se v me.

In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu, ker v stiski sem, hitro mi odgovóri!

Približaj se duši moji, reši jo, zavoljo sovražnikov mojih me odkupi!

Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo, pred teboj so vsi sovražniki moji.

Sramotenje je potrlo srce moje in hudo sem bolan; in čakal sem, da bi me kdo miloval, pa ni bilo nikogar, čakal sem tolažiteljev, pa jih nisem dobil.

Dá, za jed so mi dali žolča in v žeji moji so mi dali piti octa.

Njih miza bodi pred njimi za zanko in brezskrbno njih življenje za zadrgo.

Otemné naj njih oči, da ne vidijo, in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.

Izlij nanje jezo svojo in srd tvoj naj jih dohiti.

Pusto bodi njih bivališče, v šatorih njih ne bodi prebivalca.

Kajti preganjajo njega, ki si ga ti udaril, in spletajo pripovedke o bolečini prebodencev tvojih.

Pridevaj krivico njih krivici, in ne dosežejo naj pravičnosti tvoje.

Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapišejo.

Jaz pa sem ubožen in v bolečini; rešitev tvoja, o Bog, postavi me na varno.

Hvalil bom ime Božje s pesmijo in poveličeval ga z zahvaljevanjem.

To bode všeč GOSPODU bolj nego vol, junec z rogovi in z razdeljenimi parklji.

Ko bodo to videli krotki, se bodo veselili; naj oživi srce vaše, ki iščete Boga!

Zakaj GOSPOD se ozira na potrebne in jetnikov svojih ne zameta.

Hvalijo naj ga nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.

Zakaj Bog dá rešitev Sionu in sezida mesta Judova, da bodo stanovali tam in podedovali deželo.In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali.

In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov, za spomin.} Bog, hiti me otet, GOSPOD, hiti mi na pomoč!

Osramoté se naj in z rdečico oblijo, kateri mi strežejo po življenju; umaknejo se naj in v nečast pridejo, ki se veselé nesreče moje!

Nazaj naj zbežé v plačilo sramote svoje, kateri govoré: Aha, aha!

Veselé se naj in radujejo v tebi vsi, ki te iščejo, in kateri ljubijo rešenje tvoje, govoré naj vedno: Poveličan bodi Bog!Jaz pa sem ubožen in potreben; o Bog, hiti k meni! Pomoč moja in rešitelj moj si ti, o GOSPOD, ne odlašaj!

Jaz pa sem ubožen in potreben; o Bog, hiti k meni! Pomoč moja in rešitelj moj si ti, o GOSPOD, ne odlašaj!

K tebi, GOSPOD, zaupno pribegam, sram me ne bodi nikdar.

Po pravičnosti svoji me otmi in oprosti, nagni k meni uho svoje in reši me!

Bodi mi skala prebivališča, kamor naj se vedno umikam; zapoved si dal, da bodem rešen, ker skala moja in trdnjava moja si ti.

Bog moj, reši me iz roke brezbožnika, iz pesti krivičneža in nasilnika.

Zakaj ti si nada moja, Gospod Jehova, upanje moje od moje mladosti.

Nate sem se opiral od rojstva, od osrčja matere moje si me odtrgal ti; tebi vedno velja hvalospev moj.

Kakor čudo sem bil mnogim, toda ti si moje pribežališče trdno.

Usta moja bodo polna hvale tvoje, ves dan slave tvoje.

Ne zavrzi me ob starosti času, ko peša krepkost moja, ne zapusti me.

Kajti sovražniki moji govoré o meni, in oni, ki prežé na dušo mojo, se posvetujejo vkup,

govoreč: Bog ga je zapustil, podite in zgrabite ga, ker nikogar ni, ki bi ga rešil.

Bog, ne bivaj daleč od mene, Bog moj, na pomoč mi hiti!

Osramoté se naj in poginejo nasprotniki duše moje, pokrijejo naj se z nečastjo in sramoto, kateri iščejo hudega meni.

Jaz pa bom stanovitno čakal in vedno bolj te hvalil.

Usta moja hočejo oznanjati pravičnost tvojo, ves dan zveličalno pomoč tvojo, ker ne znam števil njenih.

Pridem opevat mogočna dela Gospoda Jehove, s hvalo bom oznanjal pravičnost tvojo, samega tebe.

Bog, učil si me od mladosti, in še do sedaj oznanjam čuda tvoja.

Zatorej tudi do starosti in do sivosti me ne zapusti, o Bog, da še oznanjam rame tvoje prihodnjemu rodu in moč tvojo vsem, ki še pridejo.

In pravičnost tvoja, o Bog, seza do nebes višave; kar si storil, je veliko; Bog, kdo je tebi enak?

Ti, ki si nam dal izkusiti stiske velike in hude, nas zopet oživiš in nas zopet izvlečeš iz brezen zemlje,

velikost mojo pomnožiš in se obrneš, da me potolažiš.

Tudi jaz te bom slavil s strunami in resnico tvojo, moj Bog; prepeval ti bodem s citrami, o svetnik Izraelov!

Glasno se bodo radovale ustne moje, ko ti bom prepeval psalme, in duša moja, ki si jo odrešil.Tudi jezik moj bo oznanjal ves dan pravičnost tvojo, ker so osramočeni, ker so z rdečico obliti, ki iščejo hudega meni.

Tudi jezik moj bo oznanjal ves dan pravičnost tvojo, ker so osramočeni, ker so z rdečico obliti, ki iščejo hudega meni.

{Psalm Salomonov.} Bog, sodbe svoje daj kralju in pravičnost svojo sinu kraljevemu.

Sodi naj ljudstvo tvoje pravično in uboge tvoje po pravici.

Mir naj ljudstvu gore rodé in griči, po pravičnosti.

On oskrbi pravico ubožcem ljudstva, pomoč sinom siromakov, stiskalca pa zdrobi.

Bali se te bodo, dokler bo svetilo solnce in dokler trajal mesec, od roda do roda.

Pride kakor vlaga na pokošen travnik, kakor deževje, ki namaka zemljo.

Pravični bode v cvetu ob času njegovem, in mirú bo obilost, dokler ne izgine luna.

In gospodoval bo od morja do morja in od velereke do mej zemlje.

Pred njim se bodo klanjali prebivalci puščave, in sovražniki njegovi bodo lizali prah.

Kralji tarsiški in kralji z otokov mu bodo nosili dari, kralji iz Sabe in Sebe mu prineso davek.

In molili ga bodo vsi kralji, vsi narodi mu bodo služili.

Kajti rešil bo siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika.

Usmili se slabotnega in potrebnega ter duše potrebnih bo rešil.

Zatiranja in silovitosti oprosti njih dušo, ker draga je njih kri v očeh njegovih.

In živel bo ubožec, in kralj mu bo dajal zlata sabejskega, in on bo prosil zanj neprestano, ves dan ga blagoslavljal.

Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá, šumel bo kakor Libanon sad njegov; in ljudstva bo zacvetlo po mestih kakor trave zemeljske.

Ime njegovo bode vekomaj; dokler bo trajalo solnce, bo poganjalo ime njegovo, in blagoslavljali se bodo v njem in ga blagrovali vsi narodi. —

Slava GOSPODU, Bogu, Bogu Izraelovemu, ki sam dela čuda.

In slava bodi slavnemu imenu njegovemu vekomaj, in slave njegove naj se napolni vsa zemlja! Amen in Amen!Konec molitev Davida, sina Jesejevega. Knjiga tretja.

Konec molitev Davida, sina Jesejevega. Knjiga tretja.

{Psalm Asafov.} Zares, dober je Bog Izraelu, njim, ki so čistega srca.

Jaz pa – malo da se niso spoteknile noge moje, skoraj nič, da niso izpoddrsnili koraki moji.

Zakaj zavidal sem prevzetnikom, ko sem gledal brezbožnih blagostanje.

Ker ni ga trpljenja do njih smrti, poln zdravja je njih život.

Njim se ni truditi kakor drugim smrtnikom, in kakor druge ljudi jih ne tepo nadloge.

Zato jim je ošabnost okrog vratu kot verižica, silovitost jih pokriva kakor obleka.

Oči jim gledajo debele iz polti zalite, v domišljavosti srca prestopajo vse meje.

Rogajo se in hudobno govoré o zatiranju, govoré kot vzvišeni nad vse.

Proti nebu dvigajo usta in kar izreče njih jezik, mora veljati na zemlji.

Zato hiti za njimi njih ljudstvo, in njih nauke srkajo kot vodo obilo.

In govoré: Kako naj Bog ve? Ali je pač kaj znanja pri Najvišjem?

Glejte! ti so brezbožni in, vsekdar živeč brez skrbi, kopičijo bogastvo!

Res, zastonj sem čistil srce svoje in v nedolžnosti umival svoje roke,

ker sem bil vendarle tepen ves dan, in kazen me je iznova zadela vsako jutro. –

Ako bi bil jaz rekel: Govoril bom istotako, glej, nezvest bi bil rodu tvojih otrok.

Tedaj sem premišljal, da bi to razumel, a pretežavno je bilo očem mojim.

Dokler nisem stopil v svetišča Boga mogočnega in zagledal njih konca.

Zares, na polzka tla si jih postavil, treščiš jih, da bodo v podrtine.

Kako so hipoma opustošeni, konec jih je, poginili so v grozah!

So kakor sanje, ko se je zbudil kdo; tako, Gospod, ko se zbudiš, uničiš njih podobo.

Ko se mi je grenkobe polnilo srce in me je bodlo v ledicah mojih,

tedaj sem bil brezpameten in nisem vedel ničesar, kakor živina sem bil pred teboj.

A vendar sem vedno s teboj, ker si me prijel za desnico mojo.

Po svetu svojem me boš vodil in naposled sprejel v slavo.

Kdo bi mi bil v nebesih razen tebe? in če tebe imam, se ne veselim ničesar na zemlji.

Najsi peša meso moje in srce moje – skala srca mojega in delež moj je Bog vekomaj.

Ker glej, kateri so daleč od tebe, poginejo; pokončaš ga, kdorkoli se s prešeštvovanjem izneveri tebi.Jaz pa – dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.

Jaz pa – dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.

{Nauk, Asafov.} Zakaj, o Bog, nas zametaš vedno? zakaj se kadi jeza tvoja zoper čredo paše tvoje?

Spomni se občine svoje, ki si jo pridobil oddavnaj in odkupil za rod posesti svoje, gore Sionske, ki si na njej prebival!

Prispej k podrtinam večnim! Vse zlo je storil sovražnik v svetišču.

Rjuli so nasprotniki tvoji sredi zbirališča tvojega, postavili so svoja znamenja za znamenja.

Bilo je videti, kakor da vsak dviga kvišku sekiro v goščavi gozdni.

In zdaj razbijajo rezbe njegove vse s sekirami in s kladivi.

Zažgali so svetišče tvoje, do tal so oskrunili prebivališče tvojega imena.

Rekli so v srcu svojem: Ugonobimo jih vse vkup! Požgali so vsa zbirališča Boga mogočnega v deželi.

Znamenj naših ne vidimo, ni več proroka, in ni ga med nami, ki bi vedel, doklej –?

Doklej, o Bog, bo zasramoval stiskalec, večno li bo zaničeval sovražnik ime tvoje?

Zakaj odtezaš roko svojo in desnico svojo? Potegni jo iz nedrij svojih in naredi konec!

Vendar pa je Bog kralj moj že od nekdaj, ki dela rešitve na zemlji.

Ti si razklal v moči svoji morje, razbil si zmajem glave na vodah.

Ti si raztreskal leviatanu glave, dal si ga za jed rodu, zverinam puščave.

Ti si odprl studenec in potok, ti si posušil reke neusahljive.

Tvoj je dan, tvoja tudi noč, ti si napravil luč njeno in solnce.

Ti si določil vse meje zemlji, poletje in zimo napravil si ti.

Spomni se vendar, da je sovražnik sramotil GOSPODA in da ljudstvo nespametno zaničuje ime tvoje.

Ne daj tisti zveri duše grlice svoje, krdela ubožcev svojih ne zabi vekomaj.

Ozri se na zavezo, ker po kotih dežele je polno bivališč silovitosti.

Ponižanec naj se ne vrne osramočen, ubožec in siromak naj hvalita ime tvoje.

Vstani, o Bog; potegni se za pravdo svojo, spomni se zasramovanja, ki ti ga delajo nespametneži vsak dan.Ne pozabi glasu sovražnikov svojih, ropota vzpenjajočih se zoper tebe, ki se vedno vzdiguje kvišku.

Ne pozabi glasu sovražnikov svojih, ropota vzpenjajočih se zoper tebe, ki se vedno vzdiguje kvišku.

{Načelniku godbe; kakor ‚Ne pogubi!‘ Psalm Asafov in pesem.} Slavimo te, o Bog, slavimo; ker blizu je ime tvoje, čuda tvoja se oznanjajo.

Zakaj „ko pride določeni čas, jaz bom sodil pravično.

Raztaja se zemlja in vsi prebivalci njeni – jaz sem utrdil stebre njene“. (Sela.)

Govorim prevzetnikom: Nikar se ne ponašajte! in krivičnikom: Ne dvigajte rogov!

Ne dvigajte visoko rogov svojih, ne govorite drzno s trdim vratom.

Zakaj ne od vzhoda, ne od zahoda, tudi ne od puščave ne pride povišanje.

Marveč Bog je sodnik: tega poniža, onega poviša.

Kajti čaša je v roki GOSPODOVI in se peni od vina, polna je mešanice, in iz nje on naliva: še njeno goščo bodo srkajoč pili vsi krivičniki na zemlji.

Jaz pa bom oznanjal vekomaj, prepeval psalme Bogu Jakobovemu.In vse rogove polomim brezbožnikom; zvišajo pa se naj rogovi pravičnikom.

In vse rogove polomim brezbožnikom; zvišajo pa se naj rogovi pravičnikom.

{Načelniku godbe; na strune. Psalm Asafov in pesem.} Znan je v Judu Bog, v Izraelu je veliko ime njegovo.

V Salemu je koča njegova in prebivališče njegovo na Sionu.

Tamkaj je strl ognjene pšice lokov, ščit in meč in vojsko. (Sela.)

Svetel si ti, veličasten, bolj nego gore roparske.

Plen so postali srčni korenjaki, zaspali so v svoje spanje, in nobeden tistih junakov ni našel moči v rokah svojih.

Od hudovanja tvojega, o Bog Jakobov, sta onemogla voz in konj.

Ti, ti si strašen, in kdo more stati pred teboj, kadar se jeziš?

Z neba si dal slišati sodbo, zemlja se je zbala in utihnila,

ko je na sodbo vstal Bog, da bi rešil vse krotke na zemlji. (Sela.)

Res, srd človeški ti je v slavo, z zalogo obilega srda svojega se opašeš.

Obetajte in izvršujte obljube GOSPODU, Bogu svojemu; vsi, ki so okoli njega, naj mu prineso dari, strašnemu.Ki uničuje napuh prvakov, strašen je zemeljskim kraljem.

Ki uničuje napuh prvakov, strašen je zemeljskim kraljem.

{Načelniku godbe; za Jedutuna. Psalm Asafov.} Z glasom svojim hočem vpiti k Bogu, z glasom svojim k Bogu, in nagne uho k meni.

Ob dnevi stiske svoje sem iskal Gospoda, roka moja je bila po noči proti nebu iztegnjena neprenehoma, duša moja se je branila pripustiti tolažbo.

Spominjam se Boga in stokam, premišljam, in duh moj omaguje. (Sela.)

Ne daš mi zatisniti oči, izbegan sem tako, da govoriti ne morem.

Čase premišljujem starodavne, prejšnjih vekov leta.

Spominjam se ponočne godbe svoje na strune, v srcu svojem premišljam in duh moj preiskuje, govoreč:

Ali bi na večne čase zametal Gospod, ali ne bode nikdar več milostiv?

Je li pri kralju milost njegova za vselej? Je li konec obljubi njegovi od roda do roda?

Ali je pozabil Bog mogočni deliti milost, ali je pa v jezi zaprl usmiljenje svoje? (Sela.)

Nato si rečem: To je moja bolezen, leta trpljenja, namenjena mi od desnice Najvišjega.

S hvalo bom spominjal dejanj GOSPODOVIH, da, spominjal se bom vseh čudes tvojih od starodavnosti.

In premišljal bom vsaktero delo tvoje in o dejanjih tvojih bom razmišljal.

O Bog, v svetosti je steza tvoja; kdo je velik Bog mogočni kakor Bog naš?

Ti si sam Bog mogočni, čudodelni, pokazal si moč svojo med narodi.

Odrešil si s povzdignjeno roko ljudstvo svoje, sinove Jakobove in Jožefove. (Sela.)

Videle so te vode, o Bog, videle so te vode in se tresle, da, potresla so se brezna.

Izlili so oblaki vode, glas so zagnali gornji oblaki, tudi pšice tvoje so švigale semtertja.

Bobnel je grom tvoj v viharju, bliski so razsvetljevali vesoljni svet, potresla se je zemlja in trepetala.

Skozi morje je šla pot tvoja in steza tvoja skozi široke vode, kjer sledovi tvoji niso znani.Vodil si kakor čredo ljudstvo svoje po Mojzesu in Aronu.

Vodil si kakor čredo ljudstvo svoje po Mojzesu in Aronu.

{Pouk Asafov.} Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj, nagnite uho svoje govoru mojih ust.

V prilikah odprem usta svoja, razglasim uganke iz starih časov.

Kar smo slišali in spoznali, kar so nam pripovedovali očetje naši,

ne bomo prikrivali njih otrokom, pripovedujoč naslednjemu rodu preslavna dela GOSPODOVA in moč njegovo in čuda njegova, ki jih je storil.

Kajti ustanovil je pričevanje v Jakobu in postavil zakon v Izraelu, kar je zapovedal očetom našim, da naj jih oznanjajo svojim otrokom.

Da to spozna naslednji rod, otroci, ki bodo rojeni, in ti vstanejo ter pripovedujejo otrokom svojim:

Upanje svoje da naj stavijo na Boga in ne pozabijo naj dejanj Boga mogočnega, temuč hranijo naj zapovedi njegove.

In ne bodo naj kakor njih pradedje, rod trdovraten in uporen, rod, ki ni obrnil v pravo smer srca svojega in čigar duh ni bil zvest Bogu mogočnemu.

Sinovi Efraimovi, lokostrelci oboroženi, so obrnili hrbte ob času bitve.

Ohranili niso zaveze Božje in so se branili hoditi po zakonu njegovem,

pozabivši dejanja njegova in čudovita dela njegova, katera jim je bil pokazal.

Delal je čuda pred njih pradedi v deželi Egiptovski, na polju Zoanskem.

Razklal je morje in peljal jih čez, in postavil je vode kakor jez.

In spremljal jih je z oblakom po dnevi in vso noč s svetlobo ognja.

Razklal je skale v puščavi in jih je obilo napojil kakor iz globočin.

Potoke je izpeljal iz skale in storil, da so vode tekle doli kakor reke.

Vendar so še dalje grešili zoper njega, upirali se Najvišjemu v pustinji.

In izkušajoč Boga mogočnega v srcu svojem, so zahtevali jed po svojega srca želji.

In grdo govoreč zoper Boga, so rekli: Ali bi mogel Bog mogočni pripraviti mizo v tej puščavi?

Glejte, ob skalo je udaril, da so tekle vode, in potoki so se udrli – ali bo mogel dati tudi kruha ali pa oskrbeti mesa ljudstvu svojemu?

Zato se je GOSPOD, ko je to slišal, razsrdil, in ogenj se je vnel zoper Jakoba in tudi jeza se je kadila zoper Izraela.

Ker niso verovali v Boga in niso upali v rešenje njegovo.

In vendar je zapovedal oblakom zgoraj in odprl vrata nebeška,

in dežil nanje mano za jed in jim dajal žito nebeško.

Kruh močnih je jedel človek; brašna jim je pošiljal dositega.

Zagnal je vzhodni veter na nebu in z močjo svojo je pripeljal jug,

in je dežil nanje meso kakor prah in kakor morski pesek ptiče krilate,

metal jih je med njih šatore, okoli njih prebivališč.

In jedli so in bili so zelo nasičeni, in česar so poželeli, jim je prinesel.

Še se niso iznebili poželenja svojega, še jim je bila jed v ustih,

ko je jeza Božja vzplamtela proti njim in morila med močnimi izmed njih in pokončavala mladeniče Izraelove.

Ob vsem tem so še grešili in niso verovali v čudovita dela njegova.

Zato je storil, da so v ničevosti potekali njih dnevi in njih leta v naglici.

Ko jih je pobijal, tedaj so povpraševali po njem, in so se izpreobrnili ter zjutraj že iskali Boga mogočnega,

spomnivši se, da je bil Bog njih skala in Bog mogočni, Najvišji, njih odrešenik.

Tedaj so ga z usti svojimi dobrikali in z jezikom svojim so se mu lagali,

a njih srce ni bilo utrjeno pri njem in niso se izkazali zvesti zavezi njegovi.

Toda on je usmiljen, odpušča krivico in ne pokončuje; in mnogokrat je ustavil svoj srd in ni vnemal vse jeze svoje.

Spominjal se je namreč, da so meso, sapa, ki gre in se ne vrne.

Kolikokrat so se mu uprli v puščavi, so ga žalili v samoti!

Zopet in zopet so izkušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izraelovega.

Niso se spominjali roke njegove, ne dne, ko jih je bil otel zatiralca,

ko je v Egiptu delal znamenja svoja in čuda svoja na polju Zoanskem.

V kri je izpremenil njih potoke, da niso mogli piti tekočih vod svojih.

Poslal je nanje pasje muhe, ki so jih žrle, in žabe, ki so jih ugonabljale.

In dal je njih sadež cvrčku, in kobilici, kar so s trudom posejali.

Uničil je s točo njih trte in smokve njih z mrazom.

Izročil je toči tudi njih živino in njih črede bliskom.

Izpustil je nanje jeze svoje žar, srd in nevoljo in stisko, celo krdelo angelov nesreče.

Prosto pot je napravil svoji jezi, smrti ni ubranil njih duš in življenje njih je izročil kugi.

In udaril je vse prvorojence v Egiptu, prvino moči v šatorih Hamovih.

Svoje ljudstvo pa je odpeljal kakor ovce, in vodil jih je kakor čredo po puščavi.

In peljal jih je varno, da se jim ni bilo bati, a njih sovražnike je pokrilo morje.

Pripeljal jih je do meje svetišča svojega, gore te, ki si jo je pridobila desnica njegova.

Izgnal je izpred njih obličja narode in jih je po žrebu razmeril Izraelu v posest in v njih šatorih je dal prebivati Izraelovim rodovom.

Vendar so izkušali Boga Najvišjega in se mu upirali in pričevanj njegovih se niso držali.

Temuč obrnili so se in nezvesto ravnali kakor njih pradedje, obrnili so se kakor lok, ki strelja napačno.

Dražili so ga z višavami svojimi in s podobami malikov svojih so razvneli gorečnost njegovo.

Slišal je Bog in se razsrdil, in Izrael se mu je silno zastudil.

In zapustil je prebivališče v Silu, šator, ki ga je bil postavil med ljudmi.

In dal je v sužnost svojo moč in slavo svojo zatiralcu v pest.

Izročil je meču ljudstvo svoje in zoper dedino svojo se je razsrdil.

Ogenj je požrl mladeniče njegove, in devicam njegovim se ni pela svatovska pesem.

Duhovniki njegovi so padli pod mečem, in vdove njegove niso mogle žalovati.

Tedaj se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal, kakor junak, ki vriska od vina.

In udaril je sovražnike svoje od zadaj, sramoto večno jim je naložil.

Zavrgel je pa šator Jožefov in rodu Efraimovega ni izvolil.

Temuč izvolil je rod Judov, goro Sionsko, ki jo je ljubil.

In sezidal si je enako nebeškim višavam svetišče svoje, enako zemlji, ki jo je utrdil na veke.

In izvolil je Davida, hlapca svojega, vzemši ga iz ovčje ograje;

izza doječih ga je pripeljal, da bi pasel Jakoba, ljudstvo njegovo, in Izraela, dediščino njegovo.Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih je z obilo razsodnostjo svojih rok.

Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih je z obilo razsodnostjo svojih rok.

{Psalm Asafov.} O Bog, pridrli so pogani v dediščino tvojo, oskrunili so hram svetosti tvoje, v groblje so izpremenili Jeruzalem.

Dali so hlapcev tvojih trupla ptičem nebeškim, meso svetnikov tvojih zverinam zemlje.

Prelivali so njih kri kakor vodo okrog Jeruzalema, in ni ga bilo, ki bi jih pokopaval.

V zasramovanje smo sosedom svojim, v zasmehovanje in norčevanje njim, ki so okoli nas.

Doklej, GOSPOD, boš li se jezil večno? Bo li gorela kakor ogenj gorečnost tvoja?

Izlij srd svoj na pogane, ki te ne spoznavajo, in na kraljestva, ki ne kličejo tvojega imena!

Kajti pojedli so Jakoba in razdejali so prebivališče njegovo.

Ne spominjaj se krivic prednikov naših zoper nas, brzo naj nam pride naproti usmiljenje tvoje, ker obubožali smo silno.

Pomagaj nam, Bog zveličanja našega, zavoljo časti svojega imena, in reši nas ter prikrij grehe naše zaradi svojega imena.

Zakaj naj bi govorili pogani: Kje je njih Bog? Znano bodi med pogani pred našimi očmi maščevanje prelite krvi hlapcev tvojih.

Pred obličje tvoje naj pride zdihovanje jetnikov, po velikosti moči svoje ohrani v življenju, katere že izročajo smrti.

In povrni sosedom našim sedemkrat v njih naročje sramoto, s katero so te zasramovali, o Gospod.Mi pa, ljudstvo tvoje in čreda paše tvoje, te bomo slavili večno; od roda do roda bomo oznanjali hvalo tvojo.

Mi pa, ljudstvo tvoje in čreda paše tvoje, te bomo slavili večno; od roda do roda bomo oznanjali hvalo tvojo.

{Načelniku godbe; kakor ‚Lilije‘. Pričevanje. Psalm Asafov.} O pastir Izraelov, poslušaj, ki vodiš Jožefa kakor čredo, ki stoluješ nad kerubi, pokaži se v svetlobi svoji!

Pred Efraimom, Benjaminom in Manasejem zbudi moč svojo ter pridi nam v rešitev.

O Bog, postavi nas v prejšnji stan, razjasni obličje svoje, in rešeni bomo.

GOSPOD, Bog nad vojskami, doklej se bode kadila jeza tvoja ob molitvi tvojega ljudstva?

Pasel si jih s solznim kruhom in piti si jim dal solz obilo mero.

Postavil si nas za prepir sosedom našim, in sovražniki se nam smejejo med seboj.

O Bog nad vojskami, postavi nas v prejšnji stan, razjasni obličje svoje, in rešeni bomo.

Trto si bil prestavil iz Egipta, pregnal si narode, da bi jo zasadil.

Pripravil si prostor pred njo, da se je ukoreninila in prerasla deželo.

Senca njena je pokrivala gore in njene veje cedre največje.

Iztezala je mladike svoje do morja in proti reki rozge svoje.

Zakaj si podrl ograje njene, da jo obirajo vsi mimohodeči?

Razriva jo merjasec iz gozda in divjačina poljska jo objeda.

O Bog nad vojskami, povrni se, prosimo, ozri se iz nebes ter glej, in skrbi za to trto

in ohrani, kar je bila vsadila desnica tvoja, in sina, ki si ga močnega storil sebi.

Požgana je z ognjem, odrezana; od hudovanja obličja tvojega vsi ginejo.

Roka tvoja bodi nad možem desnice tvoje, nad sinom človeka, ki si ga močnega storil sebi.

In ne umaknemo se od tebe; oživi nas zopet, in klicali bomo ime tvoje.GOSPOD, Bog nad vojskami, postavi nas v prejšnji stan, razjasni obličje svoje, in rešeni bomo.

GOSPOD, Bog nad vojskami, postavi nas v prejšnji stan, razjasni obličje svoje, in rešeni bomo.

{Načelniku godbe; na gitit. Psalm Asafov.} Pojte glasno Bogu, moči naši, ukajte Bogu Jakobovemu!

Zapojte hvalnice in udarite na boben, na citre milozvočne in brenklje!

Zatrobite ob mlaju na rog, ob ščipu, v dan praznika našega!

Ker postava je to za Izraela, naredba Boga Jakobovega,

ki je to za pričevanje postavil v Jožefu, ko je šel proti deželi Egiptovski, kjer sem slišal govor neznan.

Odtegnil sem izpod bremena ramo njegovo, roke njegove sem oprostil tovorne košare.

Ko si vpil v oni stiski, sem te rešil; odgovoril sem ti izza ogrinjala groma, izkušal sem te pri vodi Meribski. (Sela.)

Čuj, ljudstvo moje, in izpričeval ti bom; o Izrael, da bi me poslušal!

Ne bodi v tebi boga tujega, nikar se ne klanjaj bogu inostrancev!

Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki sem te izpeljal iz dežele Egiptovske: odpri široko usta svoja, in jaz jih napolnim.

Ali ljudstvo moje ni poslušalo glasu mojega in Izrael mi ni bil pokoren.

Zatorej sem jih pustil, naj hodijo po srca svojega zakrknjenosti, in hodili so po krivih naklepih svojih.

O, ko bi me bilo poslušalo ljudstvo moje, ko bi bil Izrael hodil po mojih potih!

Kar mahoma bi bil potlačil njih sovražnike in zoper njih zatiralce bi bil obrnil roko svojo.

Sovražilci GOSPODOVI bi se mu bili vdajali z laskanjem, in njegov čas bi bil trajal večno.In živil bi ga bil s pšenico najboljšo in z medom iz skalovja bi te bil sitil.

In živil bi ga bil s pšenico najboljšo in z medom iz skalovja bi te bil sitil.

{Psalm Asafov.} Bog stoji v zboru Božjem, sodi sredi bogov.

Doklej boste sodili krivično in se ozirali na brezbožnih zunajnost? (Sela.)

Potegujte se za pravdo ubožca in sirote, nesrečnemu in siromaku pomagajte do pravice!

Oprostite ubogega in potrebnega, iz roke krivičnih ga rešite!

A ne vedo in ne umejo ničesar, v temi hodijo neprestano: majó se vse podstave dežele!

Jaz sem rekel: Bogovi ste in Najvišjega sinovi vi vsi.

Toda umrjete kakor navaden človek in padete kakor kdorkoli izmed poglavarjev.Vstani, o Bog, sodi zemljo; zakaj ti dobiš vse narode v dediščino.

Vstani, o Bog, sodi zemljo; zakaj ti dobiš vse narode v dediščino.

{Pesem in psalm Asafov.} O Bog, ne molči, ne delaj se gluhega in ne miruj, o Bog mogočni!

Zakaj, glej, neprijatelji tvoji ropočejo in sovražilci tvoji dvigajo glave.

Zoper ljudstvo tvoje kujejo prekanjene naklepe in posvetujejo se zoper varovance tvoje.

Govoré: Pridite, in potrebimo jih, da ne bodo narod, da se nihče ne spominja več imena Izraelovega.

Kajti naklep so storili v srcu enih misli; zoper tebe so sklenili zavezo:

šatori Edomovi in Izmaelci, Moab in Hagarenci,

Gebal in Amon in Amalek, Filisteja s Tira prebivalci;

tudi Asirec se jim je pridružil v pomoč so bili sinovom Lotovim. (Sela.)

Stóri jim kakor Madiancem, kakor Siseru, kakor Jabinu ob potoku Kisonu,

ki so bili pokončani pri Endoru, postali so zemlje gnoj!

Naredi njih plemenitnike kakor Oreba in kakor Zeba, kakor Zebaha in Zalmuna vse njih poglavarje.

Ker so rekli: Vzemimo si v last prebivališča Božja!

Bog moj, naredi jih kakor prah v vrtincu, kakor pleve pred vetrom!

Kakor ogenj požiga gozd in kakor plamen, ki popali gore,

tako jih podi z viharjem svojim in z vrtincem svojim jih preplaši!

S sramoto napolni njih obličje, da bodo iskali ime tvoje, o GOSPOD!

Rdečica naj jih oblije in izbegajo naj se za ves čas, sramujejo se naj in poginejo,da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.

da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo.

{Načelniku godbe; na gitit. Sinov Korahovih psalm.} Kako ljuba so prebivališča tvoja, o GOSPOD nad vojskami!

Duša moja hrepeni in koprni po vežah GOSPODOVIH, srce moje in meso moje radostno kličeta v hrepenenju po živem Bogu mogočnem.

Saj vrabec je našel dom in lastovka si gnezdo, kamor položi mladiče svoje – oltarje tvoje, o GOSPOD nad vojskami, kralj moj in Bog moj!

Blagor jim, ki prebivajo v hiši tvoji, vedno te bodo hvalili. (Sela.)

Blagor človeku, čigar moč je v tebi: njim so v srcu pripravljene poti na Sion.

Gredé po Solzni dolini, si jo obračajo v kraj studencev; saj tudi rani dež jo pokriva z blagoslovi.

Gredo od kreposti do kreposti, vsak njih se prikaže pred Bogom na Sionu.

GOSPOD, Bog nad vojskami, čuj molitev mojo, poslušaj, o Bog Jakobov. (Sela.)

Poglej, o Bog, ki si ščit naš, in glej maziljenca svojega obličje!

Kajti boljši je en dan v vežah tvojih nego tisoč drugje; rajši hočem stati ob pragu v hiši Boga svojega nego prebivati v brezbožnosti šatorih.

Zakaj solnce in ščit je GOSPOD, Bog, milost in slavo daje GOSPOD, dobrega ne krati njim, ki hodijo v popolnosti.GOSPOD nad vojskami, blagor človeku, čigar upanje je v tebe!

GOSPOD nad vojskami, blagor človeku, čigar upanje je v tebe!

{Načelniku godbe. Psalm sinov Korahovih.} Blagovoljen si bil nekdaj, o GOSPOD, deželi svoji, nazaj si pripeljal iz sužnosti Jakoba.

Odpustil si krivico ljudstvu svojemu, pokril si ves njih greh. (Sela.)

Umaknil si ves srd svoj, odvrnil si se od jeze svoje, da ni kipela.

Postavi nas v prejšnji stan, o Bog zveličanja našega, in potolaži nevoljo svojo proti nam.

Ali se boš večno jezil nad nami, raztezal jezo svojo od roda do roda?

Ali nas zopet ne postaviš v življenje, da se ljudstvo tvoje raduje v tebi?

Pokaži nam, GOSPOD, milost svojo, in daj nam zveličanje svoje!

Pa poslušal bom, kaj govori Bog mogočni, GOSPOD. Da, mir govori ljudstvu svojemu in svetnikom svojim, samo v nespamet naj se ne povrnejo.

Res, blizu je njim, ki se njega bojé, zveličanje njegovo, da bi zopet slava prebivala v deželi naši.

Milost in resnica se bosta srečavala, pravičnost in mir se poljubita.

Zvestoba požene iz zemlje, in pravičnost bo gledala iz nebes.

GOSPOD bo tudi dal, kar je dobro, in zemlja naša obrodi svoj sad.Pravičnost bo pred njim hodila in nas postavila na pot stopinj njegovih.

Pravičnost bo pred njim hodila in nas postavila na pot stopinj njegovih.

{Molitev Davidova.} Nagni, GOSPOD, uho svoje in usliši me, ker siromak sem in ubožen.

Ohrani dušo mojo, ker tisti sem, ki mu deliš milost; reši hlapca svojega, ti Bog moj, ki ima upanje v tebe.

Milost mi izkaži, Gospod, ker k tebi kličem ves dan.

Razveseli dušo svojega hlapca, ker do tebe, Gospod, povzdigujem dušo svojo.

Saj ti si, Gospod, dobrotljiv in rad prizanašaš, in obilen si v milosti vsem, ki te kličejo.

Čuj molitev mojo, o GOSPOD, in poslušaj prošenj mojih glas.

V dan stiske svoje te kličem, ker me uslišiš.

Ni ti enakega med bogovi, o Gospod, in del ni tvojim enakih.

Vsi narodi, kar si jih ustvaril, pridejo in klanjali se bodo pred teboj, o Gospod, in čast dado tvojemu imenu.

Zakaj ti si velik in delaš čuda, ti sam si Bog.

Uči me, GOSPOD, pot svojo, in hodil bom v resnici tvoji; zberi srce moje, da se bo balo tvojega imena.

Slavil te bom, Gospod, Bog moj, iz vsega srca svojega, in poveličeval bom ime tvoje vekomaj.

Ker velika je milost tvoja do mene, in rešil si dušo mojo, da ni šla v najglobočji pekel.

O Bog, prevzetniki so se vzdignili zoper mene in silovitnikov krdelo preži po življenju mojem, in tebe si niso predstavili pred oči.

Ti pa, Gospod, Bog mogočni, usmiljen si in milosten, počasen v jezo in obilen v milosti in resnici.

Ozri se v me in stori mi milost; daj moč svojo hlapcu svojemu in reši dekle svoje sina.Stóri mi znamenje v dobro, da vidijo sovražilci moji in se s sramoto oblijo, ker si mi ti, GOSPOD, pomagal in me potolažil.

Stóri mi znamenje v dobro, da vidijo sovražilci moji in se s sramoto oblijo, ker si mi ti, GOSPOD, pomagal in me potolažil.

{Sinov Korahovih psalm in pesem.} Ustanovitev svojo na svetih gorah,

vrata sionska ljubi GOSPOD bolj ko vsa prebivališča Jakobova.

Prečastno je, kar se govori o tebi, o mesto Božje. (Sela.)

„Imenoval bom Egipt in Babilon med njimi, ki me poznajo; glej, Filisteja in Tir z Etiopijo – ta je rojen ravno tam.“

Zato se bode govorilo o Sionu: Ta in oni je rojen v njem, in on, Najvišji, ga utrdi.

GOSPOD bo našteval, popisujoč narode: Ta je rojen ravno tam. (Sela.)In pevaje in plešoč, poreko: Vsi studenci moji so v tebi.

In pevaje in plešoč, poreko: Vsi studenci moji so v tebi.

{Pesem in psalm sinov Korahovih. Načelniku godbe; na mahalat leanot. Pouk Hemana Ezrahovca.} O GOSPOD, Bog zveličanja mojega, po dnevi kličem in po noči pred teboj.

Pred obličje tvoje pridi molitev moja, nagni uho svoje k mojemu vpitju.

Kajti nasičena je z nadlogami duša moja in življenje moje je dospelo do kraja mrtvih.

Štejejo me med tiste, ki se pogrezajo v jamo; podoben sem možu, ki mu je minila življenja moč.

Med mrtvimi sem zapuščen kakor pobiti, ležeči v grobu, ki se jih ne spominjaš več, ker so ločeni od tvoje roke.

Položil si me v jamo najglobočjo, v kraje temne, v globočine.

Trdo me tlači jeza tvoja in vse valove svoje zaganjaš v me. (Sela.)

Oddalil si od mene znance moje, storil si me njim v najhujšo gnusobo; zajet sem, in pobegniti ne morem.

Oko moje mrli od bede; kličem te, GOSPOD, vsak dan, k tebi razpenjam roke svoje.

Boš li na mrtvih delal čudeže? Ali mrtvi vstajajo, da bi te slavili? (Sela.)

Ali naj bi se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v kraju pogube?

Ali se mar v temini spoznajo čuda tvoja in pravičnost tvoja v pozabljenja deželi?

Jaz pa vpijem, GOSPOD, k tebi, že zjutraj ti hiti naproti molitev moja.

Zakaj zametaš dušo mojo, o GOSPOD, skrivaš mi obličje svoje?

Siromak sem in blizu smrti od mladosti svoje, strahove tvoje prenašam in sem izbegan.

Jeze tvoje žar gre čezme, strahote tvoje me uničujejo;

obdajajo me kakor vode ves dan, obstopajo me vse skupaj.Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini.

Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini.

{Pouk Etana Ezrahovca.} O milostih GOSPODOVIH bom peval vekomaj, rodu za rodom bom oznanjal z usti svojimi zvestobo tvojo.

Rekel sem namreč: Vekomaj se bo milost sezidavala, v samih nebesih utrdiš zvestobo svojo.

„Sklenil sem zavezo z izvoljencem svojim, prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu:

Na vekomaj utrdim seme tvoje in stavil bom prestol tvoj od roda do roda.“ (Sela.)

Zato slavé nebesa čudovito delo tvoje, o GOSPOD, tudi zvestobo tvojo v zboru svetnikov.

Zakaj kdo naj se v nebeških višavah primerja GOSPODU, kdo je GOSPODU podoben med sinovi Božjimi?

On je Bog mogočni, jako strašen v zboru svetnikov in strašnejši mimo vseh, ki so okrog njega.

O GOSPOD, Bog nad vojskami, kdo je tebi enako mogočen, GOSPOD? In zvestoba tvoja biva okrog tebe.

Ti gospoduješ nad morja divjostjo; ko se vzpenjajo valovi njegovi, ti jih krotiš.

Zdrobil si Egipt, da je kakor strt, z ramo svoje moči si razkropil sovražnike svoje.

Tvoja so nebesa, tvoja tudi zemlja; vesoljni svet in česar je poln, ustanovil si ti.

Sever in jug, ti si ju ustvaril; Tabor in Hermon veselo pojeta o imenu tvojem.

Velemožna je rama tvoja, krepka je roka tvoja, vzvišena desnica tvoja.

Pravičnost in prava sodba sta podstava tvojemu prestolu, milost in resnica hodita pred obličjem tvojim.

Blagor ljudstvu, ki pozna trobente radostni glas! Ti hodijo v svetlobi obličja tvojega, o GOSPOD!

V imenu tvojem se radujejo ves dan in po pravičnosti tvoji se povišujejo.

Zakaj dika njih moči si ti, in po blagovoljnosti tvoji bo zvišan rog naš.

GOSPOD namreč je naš ščit in Svetnik Izraelov naš kralj.

Nekdaj si v prikazni govoril svetnikom svojim in rekel: Pomoč sem podelil junaku, povzdignil sem izvoljenega iz ljudstva.

Našel sem Davida, hlapca svojega, pomazilil sem ga s svetim oljem svojim.

Ž njim bodi roka moja stanovitna in rama moja naj ga krepča.

Ne bo ga stiskal sovražnik in sin krivice ga ne bo tlačil.

Temuč starem izpred njega nasprotnike njegove in sovražilce njegove udarim.

In moja zvestoba in milost moja bo ž njim, in v imenu mojem se povzdigne rog njegov.

In nad morje položim roko njegovo in nad reke njegovo desnico.

On me bo klical: Oče moj si ti, Bog moj mogočni in skala rešenja mojega.

Jaz pa ga postavim za prvorojenca, za najvišjega kraljem zemlje.

Vekomaj mu ohranim milost svojo, in zaveza moja mu ostani zvesta.

In postavim seme njegovo, da večno traja, in prestol njegov kakor dnevi nebes.

Ako zapusté sinovi njegovi zakon moj in ne bodo hodili v sodbah mojih,

ako oskrunijo postave moje in ne bodo ravnali po zapovedih mojih:

obiščem s šibo njih pregreho in z udarci njih krivico.

Toda milosti svoje mu ne odtegnem in lagal ne bom zoper zvestobo svojo.

Ne oskrunim zaveze svoje in ne izpremenim ustnic svojih obljube.

Enkrat sem prisegel pri svetosti svoji; zares, Davidu ne bom lagal:

Večno bodi seme njegovo in prestol njegov kakor solnce pred mano.

Kakor luna bode stanoviten vekomaj. In priča v nebeških višavah je zvesta. (Sela.)

Ti pa si zavrgel in zaničeval, razsrdil si se zoper maziljenca svojega.

Zaničeval si hlapca svojega zavezo, oskrunil in vrgel na tla venec njegov.

Podrl si vse ograje njegove, trdnjave njegove si izpostavil razdoru.

Plenili so ga vsi mimohodeči, v zasmeh je dan sosedom svojim.

Povzdignil si zatiralcev njegovih desnico, veselje napravil vsem sovražnikom njegovim.

Skrhal si tudi meča njegovega ostrino in mu nisi dal zmagati v vojski.

Storil si, da je minila bleščoba njegova, in prestol njegov si zvrnil na tla.

Okrajšal si dni mladosti njegove, pokril si ga s sramoto. (Sela.)

Doklej, GOSPOD, boš li se skrival vekomaj? gorela bo kakor ogenj jeza tvoja?

Spomni se me – kako sem kratkih dni! Za kako ničevost si ustvaril vse otroke človeške!

Kateri mož je, ki živi in ne bo videl smrti, ki zavaruje dušo svojo zoper oblast groba? (Sela.)

Kje so, o Gospod, milosti tvoje nekdanje, ki si jih prisegel Davidu v zvestobi svoji?

Spomni se, Gospod, sramote hlapcev svojih, da nosim v prsih svojih zasramovanje vseh teh mnogih ljudstev,

s katerim so sramotili sovražniki tvoji, GOSPOD, s katerim so sramotili maziljenca tvojega stopinje. —Slava GOSPODU vekomaj! Amen in Amen! Knjiga četrta.

Slava GOSPODU vekomaj! Amen in Amen! Knjiga četrta.

{Molitev Mojzesa, moža Božjega.} O Gospod, ti si nam bil prebivališče od roda do roda.

Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.

Pripraviš človeka, da razpade v prah, in veliš: Povrnite se, otroci človeški!

Zakaj tisoč let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ko je minil, in kakor čas ponočne straže.

Kakor s povodnijo jih pokončavaš, kot spanje so; zjutraj so kakor trava, ki vnovič poganja.

Zjutraj cvete in poganja, zvečer jo pokose in usahne.

Kajti ginemo od jeze tvoje in vsled srda tvojega smo preplašeni.

Pred oči svoje si postavil krivice naše, skrivnosti naše v luč obličja svojega.

Kajti vsi dnevi naši minevajo v srdu tvojem, leta nam prelete kot misel.

Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.

A kdo spoznava jeze tvoje moč in tvoj srd, boječ se te, kakor se spodobi?

Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.

Vrni se, GOSPOD! doklej –? in žal ti bodi za hlapce svoje!

Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo svojo, da veselo pojemo in se radujemo vse svoje dni.

Razveseli nas po številu dni, v katerih si nas ponižaval, in let, v katerih smo izkušali hudo.

Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje in veličastvo tvoje nad njih otroki!Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!

Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!

Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, bo počival v senci Vsemogočnega.

Zato pravim GOSPODU: Pribežališče si moje in grad moj, Bog moj, v katerega upam.

Kajti on te bo rešil iz zanke ptičarjeve in kuge pogubne.

S perutjo svojo te pokrije, in pod krili njegovimi ti bo zavetje, ščit in bran je resnica njegova.

Ne boj se nočnega strahu, ne pšice, ki šviga po dnevi,

ne pogube, ki lazi v temi, ne kuge, ki razsaja opoldne.

Pade jih ob strani tvoji tisoč in desetkrat tisoč na desnici tvoji, a k tebi se ne približa.

Samo z očmi svojimi boš to gledal in videl povračilo brezbožnikov.

Ker si rekel: Ti, GOSPOD, si pribežališče moje, Najvišjega si postavil za prebivališče svoje,

ne zadene te nesreča nobena in šiba se ne približa šatoru tvojemu.

Zakaj angelom svojim zapove zate, da te hranijo po vseh potih tvojih.

Na rokah te bodo nosili, da ne zadeneš z nogo svojo ob kamen.

Po divjem levu boš hodil in po kači, teptal boš leva mladiča in zmaja.

Ker mi je vdan v ljubezni, pravi Bog, ga hočem oteti; na varno ga postavim, ker pozna ime moje.

Kadar me zakliče, ga uslišim, na strani mu bodem v stiski; rešim ga in počastim.Nasitim ga z dolgostjo življenja in storim, da z veseljem gleda zveličanje moje.

Nasitim ga z dolgostjo življenja in storim, da z veseljem gleda zveličanje moje.

{Psalm in pesem za sobotni dan.} Dobro je slaviti GOSPODA in psalme pevati imenu tvojemu, o Najvišji!

Oznanjati zjutraj milost tvojo in zvestobo vsako noč,

z desetostrunjem in z brenkljami, z umetno godbo na citre.

Kajti razveseljuješ me, GOSPOD, z delom svojim, glasno bom prepeval o tvojih rok dejanjih.

Kako velika so dela tvoja, GOSPOD, silno globoke so misli tvoje!

Človek živinski ne spoznava in nespametnež ne umeje tega.

Ko poganjajo brezbožni kakor trava in cveto vsi, ki delajo krivico, se to godi, da bi se pogubili vekomaj.

Ti pa si vzvišen vekomaj, o GOSPOD!

Ker glej, sovražniki tvoji, GOSPOD, ker glej, sovražniki tvoji poginejo, razprše se vsi, ki delajo krivico.

Rog moj pa povzdigneš kakor samorogov, maziljen bodem s presnim oljem.

In oko mi bo gledalo z veseljem na zalezovalce moje, o hudodelcih, ki vstajajo zoper mene, na svoja ušesa zaslišim, kar mi bo všeč.

Kakor palma bo zelenel pravičnik, kakor cedra na Libanonu bo rastel.

Zasajeni v hiši GOSPODOVI bodo v vežah Boga našega poganjali mladike.

Še v sivosti bodo dajali sad, čvrsti ostanejo in zeleneči,da oznanjajo, da je pravičen GOSPOD, skala moja, in krivice v njem ni nobene.

da oznanjajo, da je pravičen GOSPOD, skala moja, in krivice v njem ni nobene.

GOSPOD kraljuje, z veličastvom se je oblekel, oblekel se je GOSPOD, opasal z močjo; zato trdno stoji vesoljni svet, ne omahuje.

Trdno stoji prestol tvoj od nekdaj, od vekomaj si ti.

Vzdignili so se reke, o GOSPOD, vzdignile so reke šum svoj, vzdigujejo reke bobnenje svoje.

Večji ko šum mnogih vodá, ko vršenje morskih valov, še tako veličastnih, veličastnejši je GOSPOD v višavah!Pričevanja tvoja so zanesljiva jako; hiši tvoji se spodobi svetost, o GOSPOD, na večne čase.

Pričevanja tvoja so zanesljiva jako; hiši tvoji se spodobi svetost, o GOSPOD, na večne čase.

Bog mogočni maščevanja, o GOSPOD, Bog mogočni maščevanja, prikaži se!

Dvigni se, o zemlje sodnik, daj povračilo prevzetnim!

Doklej bodo brezbožni, o GOSPOD, doklej bodo veselja poskakovali brezbožni?

Ustijo se in govore predrzno, ponašajo se vsi, ki delajo krivico.

Tvoje ljudstvo, GOSPOD, teptajo v prah in tlačijo tvojo dediščino.

Moré vdovo in tujca in ubijajo sirote,

govoreč: Ne vidi GOSPOD in ne pazi Bog Jakobov.

Doumejte vendar, nespametni med ljudstvom, in neumneži, kdaj bodete razumni?

Ali on, ki je vsadil uho, bi ne slišal? ali on, ki je naredil oko, bi ne videl?

Ali on, ki pokori narode, bi ne grajal, on, ki uči ljudi modrosti?

GOSPOD pozna misli človeške, da so zgolj ničemurnost.

Blagor možu, ki ga pokoriš, GOSPOD, in ga učiš iz zakona svojega,

da mu pripraviš pokoj od dni nesreče, dokler se ne izkoplje brezbožniku jama.

Kajti GOSPOD ne zavrže ljudstva svojega in dediščine svoje ne zapusti.

Temuč k pravičnosti se mora vrniti sodba, in za njo pojdejo vsi, ki so pravega srca.

Kdo bi vstal zame zoper hudodelnike? kdo bi se postavil zame zoper one, ki delajo krivico?

Ko bi mi ne bil GOSPOD pomoč, malo da ne bi prebivala v kraju molčanja duša moja.

Ko pravim: Omahuje noga moja, milost tvoja, o GOSPOD, me podpira.

Kadar mi je premnogo skrbi na srcu, tolažbe tvoje razveseljujejo dušo mojo.

Ali bi bil s teboj združen prestol pogube, ki snuje hudobnost pod pretvezo postave?

Četoma se zbirajo proti pravičnega duši in obsojajo kri nedolžno.

A GOSPOD mi je grad visoki in Bog moj skala pribežališča mojega.On obrača proti njim njih krivico in po njih hudobnosti jih pokonča; pokonča jih GOSPOD, naš Bog.

On obrača proti njim njih krivico in po njih hudobnosti jih pokonča; pokonča jih GOSPOD, naš Bog.

Pridite, veselo pevajmo GOSPODU, ukajmo skali zveličanja svojega!

Pojdimo pred obličje njegovo s hvalo, psalme pojoč mu ukajmo.

Zakaj velik Bog mogočni je GOSPOD in velik kralj nad vse bogove.

V roki njegovi so podstave zemlje in v njegovi oblasti višine gorá.

Njegovo je morje, on ga je naredil, in suho zemljo so ustvarile roke njegove.

Pridite, priklonimo se in padimo na tla, pripognimo kolena pred GOSPODOM, ki nas je ustvaril!

Zakaj on je Bog naš, mi pa ljudstvo paše njegove in čreda vodbe njegove. Danes če slišite glas njegov,

nikar ne zakrknite srca svojega kakor v prepiru [Hebr. v Meribi.], kakor ob dnevi izkušnjave [Hebr. Masa.] v puščavi,

ko so me izkušali očetje vaši; izkušnjo so mi napravili, dasi so videli dela moja.

Štirideset let sem imel težave s tistim rodom in sem rekel: Ljudstvo je srca tavajočega. A oni niso spoznali potov mojih.Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moj!

Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moj!

Pojte GOSPODU novo pesem, pojte GOSPODU, vse dežele!

Pojte GOSPODU, slavite ime njegovo, z veseljem oznanjajte od dne do dne zveličanje njegovo!

Pripovedujte med poganskimi narodi veličastvo njegovo, med vsemi ljudstvi čudovita dela njegova!

Ker velik je GOSPOD in velike hvale vreden, strašen je on nad vse bogove.

Kajti vsi bogovi ljudstev so maliki, GOSPOD pa je naredil nebesa.

Slava in lepota sta pred njim, moč in veličastvo v svetišču njegovem.

Dajajte GOSPODU, ljudstev rodovine, dajajte čast in moč GOSPODU!

Dajajte GOSPODU slavo imena njegovega, prinesite dar in pridite v veže njegove!

Klanjajte se GOSPODU v diki svetosti; trepetajte pred njim, vse dežele!

Govorite med pogani: GOSPOD kraljuje, tudi zemlje obod je utrjen, da ne omahne; sodil bo ljudstva pravično.

Veselé se naj nebesa in poskakuj zemlja, šumi naj morje in kar je v njem;

raduj se polje in vse, kar je na njem! Tedaj bo veselo prepevalo vse drevje v gozdupred obličjem GOSPODOVIM, kajti prihaja; kajti prihaja sodit zemljo. Sodil bo vesoljni svet v pravičnosti in ljudstva v zvestobi svoji.

pred obličjem GOSPODOVIM, kajti prihaja; kajti prihaja sodit zemljo. Sodil bo vesoljni svet v pravičnosti in ljudstva v zvestobi svoji.

GOSPOD kraljuje, poskakuj zemlja, vesele se naj otoki mnogi.

Oblaki in tema ga obdajajo, pravičnost in sodba sta podstava njegovemu prestolu.

Ogenj gre pred njim in požiga okrog sovražnike njegove.

Bliski njegovi razsvetljujejo vesoljni svet; videč to, trepeta zemlja.

Gore se tope kakor vosek vpričo GOSPODA, vpričo vse zemlje Gospodarja.

Nebesa oznanjajo pravičnost njegovo, da vidijo vsa ljudstva njegovo čast.

Osramočeni bodo vsi, ki služijo podobam, ki se ponašajo z maliki; klanjajte se mu, vsi bogovi!

Sion to sliši in se veseli, in hčere Judove veselja poskakujejo zaradi sodb tvojih, o GOSPOD.

Zakaj ti, GOSPOD, si najvišji nad vso zemljo, silno povišan si nad vse bogove.

Kateri ljubite GOSPODA, sovražite hudo! On hrani duše svojih, ki jim izkazuje milost, iz rok brezbožnikov jih otimlje.

Luč povsod vzhaja pravičnemu in veselje njim, ki so pravega srca.Veselite se, pravični, v GOSPODU in slavite spomin svetosti njegove!

Veselite se, pravični, v GOSPODU in slavite spomin svetosti njegove!

{Psalm.} Pojte GOSPODU novo pesem, ker storil je čudovita dela; rešitev mu je pridobila desnica njegova in rama njegove svetosti.

Naznanil je GOSPOD rešitev svojo, pred očmi narodov je razodel pravičnost svojo.

Spomnil se je milosti svoje in zvestobe svoje do hiše Izraelove; vse meje zemlje so videle Boga našega rešitev.

Ukajte GOSPODU, vse dežele, vriskajte in pevajte psalme!

Pojte psalme GOSPODU s citrami, s citrami in ubranimi glasovi!

S trobentami in z glasom roga ukajte pred kraljem GOSPODOM!

Šumi naj morje in kar je v njem, vesoljni svet in prebivalci njegovi.

Reke naj ploskajo z rokami, ž njimi vred naj pojó gorepred GOSPODOM, kajti prihaja sodit zemljo! Sodil bo vesoljni svet v pravičnosti in ljudstva po pravici.

pred GOSPODOM, kajti prihaja sodit zemljo! Sodil bo vesoljni svet v pravičnosti in ljudstva po pravici.

GOSPOD kraljuje, ljudstva trepetajo; sedeč na kerubih, kraljuje, maje se zemlja.

GOSPOD je velik na Sionu in visok je on nad vse ljudstva.

Slavé naj ime tvoje veliko in strašno, – On je svet! –

in moč kralja, ki ljubi pravico! Ti si utrdil, kar je pravično, pravo sodbo in pravičnost ti izvršuješ v Jakobu.

Povišujte GOSPODA, Boga našega, in pokleknite pred podnožjem nog njegovih: On je svet!

Mojzes in Aron sta bila med njegovimi duhovniki in Samuel med njimi, ki kličejo ime njegovo; klicali so h GOSPODU, in on jim je odgovarjal.

V oblakovem stebru jim je govoril; hranili so pričevanja njegova in postavo, katero jim je dal.

GOSPOD, Bog naš, ti si jim odgovarjal, bil si jim Bog mogočni, odpuščajoč grehe, pa tudi kaznujoč njih dejanja.Povišujte GOSPODA, Boga našega, in pokleknite na gori svetosti njegove! Zakaj svet je GOSPOD, Bog naš!

Povišujte GOSPODA, Boga našega, in pokleknite na gori svetosti njegove! Zakaj svet je GOSPOD, Bog naš!

{Psalm za hvalno daritev.} Ukajte GOSPODU, vse dežele!

Služite GOSPODU z veseljem, pridite pred obličje njegovo z radostnim pitjem!

Spoznajte, da je GOSPOD Bog, on nas je ustvaril, ne pa mi sebe; ljudstvo njegovo smo in ovce paše njegove.

Vstopite v vrata njegova s hvalno daritvijo, s poveličevanjem v veže njegove: zahvaljujte se mu, slavite ime njegovo!Ker dober je GOSPOD, vekomaj traja milost njegova in od roda do roda zvestoba njegova.

Ker dober je GOSPOD, vekomaj traja milost njegova in od roda do roda zvestoba njegova.

{Psalm Davidov.} Milost in pravico bom opeval, tebi, o GOSPOD, pel psalme.

Pazil bom na pot popolnosti, o kdaj prideš k meni? hodil bom vedno v poštenosti srca svojega v hiši svoji.

Stavil si ne bom pred oči stvari pregrešne, čine razuzdanosti sovražim, ne primejo se me.

Srce lokavo bodi daleč od mene, hudega ne poznam.

Kdor skrivno obrekuje bližnjega svojega, njega iztrebim; kdor je ošabnih oči in srca napihnjenega, tega ne strpim.

Oči moje se bodo vpirale na zveste v deželi, da naj sedajo z menoj; kdor hodi po potu popolnosti, ta mi bo stregel.

Stanoval ne bo v hiši moji, kdor dela zvijačo; kdor govori laž, ne bo obstal pred mojimi očmi.Vsako jutro bom zatiral vse brezbožnike iz dežele, da potrebim iz mesta GOSPODOVEGA vse, ki delajo krivico.

Vsako jutro bom zatiral vse brezbožnike iz dežele, da potrebim iz mesta GOSPODOVEGA vse, ki delajo krivico.

{Molitev trpina, ko omaguje in pred GOSPODOM izliva žalovanje svoje.} GOSPOD, čuj molitev mojo, in vpitje moje pridi do tebe!

Ne skrivaj mi obličja svojega v dan stiske moje, nagni mi uho svoje; ob dnevi, ko kličem, me hitro usliši!

Kajti ginejo kakor dim dnevi moji in kosti moje goré.

Opaljeno je kakor trava in velo srce moje, kajti pozabil sem jesti kruh svoj.

Od glasu zdihovanja mojega se držé kosti moje mojega mesa.

Podoben sem pelikanu v puščavi, sem kakor sova v podrtinah.

Bedim in sem kakor samoten vrabec na strehi.

Ves dan me sramoté sovražniki moji; kateri divjajo zoper mene, se rotijo pri meni.

Kajti pepel jem kakor kruh in pijačo svojo mešam s solzami,

zaradi srda tvojega in togote tvoje, ker vzdignil si me in me vrgel na tla.

Dnevi moji so kakor senca pred mrakom in sam usiham kakor zél.

Ti pa, GOSPOD, ostajaš vekomaj in spomin tvoj od roda do roda.

Ti boš vstal in se usmilil Siona, ker čas je storiti mu milost, ker čas določen je prišel.

Kajti hlapcem tvojim je drago njega kamenje in smili se jim njega prah.

In bali se bodo pogani imena GOSPODOVEGA in vsi kralji zemlje slave tvoje.

Ko sezida GOSPOD Sion in se prikaže v slavi svoji,

se ozre na molitev zapuščenca, in ne bo zametal njih molitve.

Zapiše se to naslednjemu rodu, in ljudstvo, ki bode ustvarjeno, bo hvalilo GOSPODA:

ker je pogledal z višave svetosti svoje, ozrl se GOSPOD iz nebes na zemljo,

da usliši jetnikov zdihovanje, da oprosti nje, ki so izročeni smrti,

da oznanjajo na Sionu ime GOSPODOVO in hvalo njegovo v Jeruzalemu,

ko se zbero ljudstva vsa in kraljestva, da služijo GOSPODU.

Potlačil je na tem potu moč mojo, dni moje skrajšal.

Dejal sem: Bog moj mogočni, ne vzemi me sredi mojih dni! Skozi vse rodove so dnevi tvoji.

Saj ti si nekdaj ustanovil zemljo in delo tvojih rok so nebesa.

Ona preidejo, ti pa ostaneš; da, vse tisto se postara kakor oblačilo, kakor obleko jih izpremeniš, in se izpremené.

Ti pa si večno isti in let tvojih ni konca!Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali v deželi in njih seme se utrdi pred teboj.

Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali v deželi in njih seme se utrdi pred teboj.

{Psalm Davidov.} Slavi, duša moja, GOSPODA, in vse, kar je v meni, sveto ime njegovo!

Slavi, duša moja, GOSPODA in ne pozabi vseh dobrot njegovih!

Ki ti odpušča vse krivice tvoje, ki ozdravlja vse bolezni tvoje,

ki otimlje iz jame življenje tvoje, ki te venča z milostjo in usmiljenjem,

ki napolnjuje z vsem dobrim usta tvoja, da se kakor orlu ponavlja mladost tvoja.

Kar je pravično, dela GOSPOD in pravosodje vrši za vse zatirance.

Razodel je Mojzesu pota svoja, sinovom Izraelovim dela svoja.

Usmiljen in milostiv je GOSPOD, počasem v jezo in obilen v milosti.

Ne huduje se vekomaj in večno ne drži jeze.

Ne dela nam po grehih naših in ne povrača nam po krivicah naših.

Temuč kakor so visoko nebesa nad zemljo, tako močna je milost njegova nad njimi, ki se ga bojé.

Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč spravlja od nas prestopke naše.

Kakor se oče usmili otrok, usmili se GOSPOD njih, ki se ga bojé.

Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah.

Človekovi dnevi so kakor trava, on cvete kakor cvetica na polju:

ko veter potegne čeznjo, je ni več in mesta njenega ni več poznati.

A milost GOSPODOVA se razteza od veka do veka nanje, ki se ga bojé, in pravičnost njegova je za sinov sinove,

zanje, ki hranijo zavezo njegovo in se spominjajo njegovih zapovedi, da jih izpolnjujejo.

GOSPOD je v nebesih postavil prestol svoj, in kraljestvo njegovo gospoduje vsem.

Slavite GOSPODA, angeli njegovi, vi junaki v moči, ki izvršujete povelje njegovo, poslušajoč glas njegove besede!

Slavite GOSPODA, vse vojske njegove, služabniki njegovi, izpolnjujoči voljo njegovo!Slavite GOSPODA, vsa dela njegova, po vseh krajih njegovega gospostva! Slavi, duša moja, GOSPODA!

Slavite GOSPODA, vsa dela njegova, po vseh krajih njegovega gospostva! Slavi, duša moja, GOSPODA!

Slavi, duša moja, GOSPODA! GOSPOD, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si oblekel;

ogrinjaš se s svetlobo kakor z obleko, nebesa razpenjaš kakor šator.

Kateri stavi v vodah tramovje hramov svojih, ki nareja oblake za voz svoj, ki hodi po vetrov perutih,

ki dela vetrove za poslance svoje, za služabnike svoje ogenj plamteči.

Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.

Z valovjem si jo ogrnil kakor z odejo, čez gore so stale vode.

Na karanje tvoje so pobegnile, pred groma tvojega glasom so urno bežale –

dvignile so se gore, pogreznile se doline – na mesto, katero si jim bil ustanovil.

Mejo si jim postavil, da je ne prestopijo, da se ne povrnejo pokrit zemljo.

Ti izpuščaš studence po dolinah, da tečejo med gorami;

napajajo vse poljske živali, žejo svojo si gasé divji osli.

Poleg njih prebivajo ptice nebeške, glasijo se izmed vej.

On namaka gore iz hramov svojih, s sadom del tvojih se siti zemlja.

On daje, da raste trava živini in zelišče človeku v rabo, da si pripravi hrano iz zemlje,

in vino, ki razveseljuje srce človeku, in olje, ki svetel nareja obraz, in kruh, ki podpira srce človeku.

Siti se drevje GOSPODOVO, cedre na Libanonu, ki jih je vsadil,

kjer gnezdijo ptički, tudi štorklja, ki ima hišo svojo na jelkah.

Gore visoke so divjim kozlom, pečine skalnim jazbecem prebivališče.

Naredil je mesec, da meri čase, in solnce, ki pozna zahod svoj.

Temo narejaš, da je noč, tedaj so vse gozdne živali pokonci:

mladi levi rjovejo za plenom in zahtevajo od Boga mogočnega hrane svoje.

Ko izhaja solnce, se poskrijejo in ležé v brlogih svojih.

Človek pa gre na delo svoje in po opravilu svojem do večera.

Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!

Ondi morje, veliko in prostrano, v njem je laznine brez števila, živali velikih in malih.

Tod hodijo ladje in leviatan, ki si ga ustvaril, naj se v njem igra.

Vse to čaka tebe, da jim daš njih živeža o svojem času.

Kadar jim daješ, pobirajo, odpreš jim roko svojo, in sitijo se z dobrotami.

Kadar jim skriješ obličje svoje, se prestrašijo; vzameš jim sapo, in ginejo ter se povračajo v prah svoj.

Pošiljaš sapo svojo in jih spet ustvarjaš, in tako obličje obnavljaš zemlji.

Slava GOSPODOVA traja naj vekomaj! Veseli se naj GOSPOD v delih svojih!

Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.

Pel bom GOSPODU vse svoje žive dni, psalme prepeval Bogu svojemu, dokler bodem živ.

O da bi mu bilo prijetno premišljevanje moje! Jaz se hočem radovati v GOSPODU.Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!

Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!

Hvalite GOSPODA, razglašujte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova!

Pojte mu, psalme mu prepevajte, razgovarjajte se o vseh čudovitih delih njegovih!

Hvalite se v svetem imenu njegovem; veseli se naj srce njih, ki iščejo GOSPODA.

Iščite GOSPODA in moči njegove, iščite vedno njegovega obličja.

Spominjajte se čudes njegovih, ki jih je storil, čudovitih del njegovih in razsodkov ust njegovih.

O seme Abrahama, njegovega hlapca, sinovi Jakobovi, izvoljenci njegovi!

On, GOSPOD, je Bog naš, po vsej zemlji se vršé sodbe njegove.

Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, ki jo je zapovedal do tisoč rodov,

zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, in prisege svoje Izaku.

In jo je dal Jakobu v postavo, Izraelu v večno zavezo,

govoreč: Tebi hočem dati deželo Kanaansko kot vam odmerjeno dedno posest.

Ko jih je bilo po številu malo, prav malo, pa so še kot tujci bivali v njej,

in so hodili od naroda do naroda, iz enega kraljestva k drugemu ljudstvu,

ni dovolil zatirati jih nikomur in kralje je strahoval zavoljo njih:

Ne doteknite se maziljencev mojih in ne storite žalega prorokom mojim!

Tu je poklical lakoto nad deželo in strl ljudem vso podporo kruha.

Poslal je pred njimi moža, ki je bil v sužnost prodan, Jožefa.

Noge njegove so vklenili v spone, železo ga je stiskalo do duše,

do časa, ko se je uresničila beseda njegova: govor GOSPODOV ga je bil prečistil.

Poslal je kralj in velel ga razvezati, poglavar ljudstev, in ga je oprostil.

Postavil ga je za gospoda družini svoji in za poglavarja vsej svoji posesti,

da bi zvezaval kneze njegove po volji svoji in učil modrosti njegove starejšine.

Nato je prišel Izrael v Egipt in Jakob je tujčeval v deželi Hamovi.

Tam je storil Bog ljudstvo svoje silno rodovitno in ga je naredil močnejše od tlačiteljev njegovih.

Izpremenil je njih srce, da so sovražili ljudstvo njegovo, da so zvijačne naklepe snovali zoper hlapce njegove.

Poslal je Mojzesa, hlapca svojega, Arona, ki ga je bil izvolil.

Delala sta pred njimi besede znamenj njegovih in čudeže v deželi Hamovi.

Poslal je temé in omračil je deželo, in nista se upirala besedi njegovi.

Izpremenil je v kri njih vode in pokončal je njih ribe.

Obilo je rodila njih dežela žab, mrgolelo jih je po kraljevih sobanah.

Rekel je, in prišle so pasje muhe, komarji na vso njih pokrajino.

Dal jim je za dež točo, ogenj plamteč spustil na njih kraj,

in pobil je njih trte in smokve in polomil drevje njih pokrajine.

Rekel je, in prišle so kobilice in hrošči, in to brez števila,

in so požrli vso travo v njih deželi in požrli njih poljski sad.

Slednjič je udaril vse prvorojeno v njih deželi, prvino vse njih moči.

Tedaj jih je izpeljal s srebrom in zlatom, in ni ga bilo, ki bi bil pešal med njih rodovi.

Veselili so se Egipčani, ko so šli ti, ker strah pred njimi jih je bil obšel.

Razgrnil je oblak, da jih zaslanja, in ogenj, da razsvetljuje noč.

Prosili so, in poslal jim je prepelic in s kruhom nebeškim jih je sitil.

Odprl je skalo, in pritekle so vode, tekle so po pušči kakor reka.

Ker se je spominjal besede svetosti svoje in Abrahama, hlapca svojega.

Zato je izpeljal ljustvo svoje z veseljem, s petjem izvoljence svoje,

in dal jim je dežele poganov in pridelke ljudstev v last,da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!

da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!

Aleluja! Hvalite GOSPODA, ker je dober, ker traja vekomaj milost njegova.

Kdo bi dopovedal mogočna dela GOSPODOVA, oznanil vso hvalo njegovo?

O blagor jim, ki se oklepajo pravice, ki delajo pravičnost vsak čas!

Spomni se me, GOSPOD, po blagovoljnosti, ki jo izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z rešilno pomočjo svojo,

da uživam izvoljenih tvojih srečo, da se veselim radosti naroda tvojega, da se ponašam z dedino tvojo vred.

Grešili smo kakor očetje naši, krivično smo delali, brezbožno ravnali.

Očetje naši v Egiptu niso uvaževali čudovitih del tvojih, spominjali se niso milosti tvojih množine, temuč bili so uporni pri morju, pri morju Rdečem.

Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč.

Zapretil je Rdečemu morju, in posušilo se je, in peljal jih je skozi valove kakor po planjavi.

Tako jih je otel sovražilcu iz roke, odrešil jih je iz roke neprijateljeve.

Vode pa so pokrile njih zatiralce, eden izmed njih ni ostal.

Tedaj so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo.

Pa hitro so pozabili del njegovih, čakali niso sveta njegovega,

ampak vdali so se poželjivosti v puščavi, izkušali Boga mogočnega v samoti.

In dal jim je, česar so želeli, a poslal jim je suhoto v njih duše.

Ko so bili nevoščljivi Mojzesu v taborišču in Aronu, svetniku GOSPODOVEMU,

se je odprla zemlja in požrla Datana, in zagrnila je druhal Abiramovo.

In ogenj se je vnel v njih druhali, in plamen je požgal krivičnike.

Naredili so tele pri Horebu in so se klanjali uliti podobi,

in so zamenili čast svojo s podobo vola, ki muli travo.

Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, ki je bil storil velike reči v Egiptu,

čudovita dela v deželi Hamovi, strašna pri Rdečem morju.

Zato je rekel, da jih pogubi; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v oni prepad pred njim, da je odvrnil jezo njegovo, da jih ni pogubil.

Zaničevali so tudi zaželjeno deželo, ne verujoč besedi njegovi.

Godrnjali so v šatorih svojih in niso poslušali glasu GOSPODOVEGA.

Tu je dvignil roko svojo proti njim ter prisegel, da morajo popadati v puščavi,

in da raznese njih seme med narode in jih razkropi po deželah.

Združili so se tudi z malikom Baal-peorjem in jedli daritve mrtvim.

Tako so dražili Boga s počenjanjem svojim, da je prihrul nadnje pomor.

Tu se je vzdignil Pinehas in storil sodbo, in pomor je bil ustavljen;

to se mu je štelo za pravičnost, od roda do roda vekomaj.

Enako so razdražili Boga pri Vodi prepira, da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih:

kajti upirali so se duhu njegovemu, in govoril je nepremišljeno z ustnami svojimi.

Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapoveddal GOSPOD,

ampak pomešali so se s poganskimi narodi in naučili se njih del;

in so služili njih malikom, in ti so jim bili v spotiko.

In darovali so sinove svoje in hčere svoje hudim duhovom.

In prelivali so nedolžno kri, kri sinov in hčer svojih, ki so jih darovali malikom kanaanskim, da je bila dežela oskrunjena ž njih moritvami.

In onečistili so se s svojimi deli, prešeštvovali so z dejanji svojimi.

Zato se je razsrdil GOSPOD nad ljudstvom svojim in pristudila se mu je dedina njegova.

In dal jih je v roko poganom, da bi jim gospodovali njih črtilci.

In stiskali so jih njih sovražniki, in bili so potlačeni pod njih roko.

Mnogokrat jih je rešil, in vendar so bili uporni v naklepih svojih, in bili so ponižani zavoljo krivice svoje.

Vendar se je oziral na njih stisko, ko je slišal njih vpitje.

In spominjal se je zanje zaveze svoje in kesal se je po obilosti milosti svojih.

In dal jim je doseči usmiljenje pred vsemi, kateri so jih imeli v sužnosti.

Reši nas, GOSPOD, Bog naš, in zberi nas izmed tistih poganov, da slavimo sveto ime tvoje in se hvalimo v hvali tvoji. —Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od veka do veka! In vse ljudstvo naj reče: Amen! Aleluja! Knjiga peta.

Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od veka do veka! In vse ljudstvo naj reče: Amen! Aleluja! Knjiga peta.

Hvalite GOSPODA, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova!

Tako naj govoré rešenci GOSPODOVI, ki jih je rešil iz rok tlačitelja

in ki jih je zbral iz dežel, od vzhoda in od zahoda, od severa in od morja.

Tavali so po puščavi, po potih samotnih, mesta za prebivališče niso našli;

lačni so bili in žejni, njih duša je hirala v njih.

Tedaj so klicali h GOSPODU v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske,

in vodil jih je po pravem potu, da bi dospeli v mesto za prebivališče.

Slavé naj GOSPODA za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških:

da on siti dušo potrebno in dušo gladno napolnjuje z dobrim.

Kateri so sedeli v temoti in v smrtni senci, v bridkosti sponah in v železju,

ker so se upirali besedam Boga mogočnega in so zavrgli sklep Najvišjega;

zato je ponižal njih srce z nadlogo, padli so, in ni ga bilo, ki bi jim bil pomagal.

Tedaj so klicali h GOSPODU v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske;

izpeljal jih je iz temin in smrtne sence in raztrgal je njih vezi.

Slavé naj GOSPODA za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških,

da je strl vrata bronasta in zdrobil zapahe železne.

Nespametni zavoljo pota pregrehe, zavoljo krivic svojih so prišli v trpljenje.

Vsaka hrana se je studila njih duši, smrtnim vratom so se približali.

Tedaj so klicali GOSPODA v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske;

poslal je besedo svojo in jih ozdravil, in jih je otel pogina.

Slavé naj GOSPODA za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških

in naj darujejo hvalne daritve ter oznanjajo z radostnim petjem dela njegova!

Kateri so šli na morje v ladjah, za opravilom svojim po velikih vodah,

oni so videli dela GOSPODOVA in čuda njegova v globočini:

Ukaže namreč in napravi vihar, ki visoko žene valove njegove,

da se zdaj vzpenjajo do neba, zdaj zopet padajo v globočino, duša jim koprni v nadlogi;

vrtijo se in opotekajo kakor pijani, in vsa njih spretnost je izginila.

Tedaj so klicali h GOSPODU v nadlogi svoji, in rešil jih je iz njih stiske;

premenil je vihar v tišino, in utihnili so jim valovi.

Tedaj se razveselé, da so se pomirili valovi, in tako jih je peljal v pristanišče zaželjeno.

Slavé naj GOSPODA za milost njegovo in za čudovita dela njegova pri sinovih človeških;

in naj ga poveličujejo v zboru ljudstva ter v seji starejšin naj ga hvalijo!

Reke izpreminja v puščavo in studence vodá v žejna tla,

zemljo rodovitno v solnato puščo zavoljo hudobnosti prebivalcev njenih.

Puščavo izpreminja v jezero in suhotna tla v studence vodá.

In tja naseli lačne, da zidajo mesto za prebivanje

in da posejejo njive in zasadé vinograde in pridelajo vsakoleten sad.

Blagoslavlja jih tako, da se množijo silno, in njih živine ne zmanjšuje.

Zmanjšani so pač bili in ponižani vsled zatiranja, nesreče in bridkosti.

On, ki izliva zaničevanje nad kneze in dela, da tavajo po praznoti, ki je brez potov,

na višavo je postavil siromaka iz bede in mu razmnožil rodovine kakor črede.

Vidijo to pravični in se veselé, vsa malopridnost pa zapre usta svoja.Kdorkoli je moder, naj pazi na to, in uvažujejo naj milosti GOSPODOVE!

Kdorkoli je moder, naj pazi na to, in uvažujejo naj milosti GOSPODOVE!

{Pesem in psalm Davidov.} Utrjeno je srce moje, o Bog, pel bodem in psalme prepeval, tudi slava moja.

Prebudite se, brenklje in strune, zbudim naj jutranjo zarjo.

Hvalil te bodem med ljudstvi, GOSPOD, in psalme ti prepeval med narodi.

Zakaj velika je nad nebesa milost tvoja in do nebeških višav resnica tvoja.

Povzdigni se nad nebesa, o Bog, in čez vso zemljo slava tvoja!

Da bodo rešeni ljubljenci tvoji, stóri rešitev z desnico svojo in usliši me!

Bog je govoril v svetosti svoji: Radoval se bom, razdelim Sihem in dolino Sukotsko premerim.

Moj je Gilead, moj Manase in Efraim glave moje bramba, Juda moje žezlo,

Moab umivalnica moja, na Edoma vržem svoje obuvalo, nad Filistejo bom ukal.

Kdo me popelje v mesto utrjeno, kdo me pripelje do Edomeje?

Ali nisi bil, o Bog, zavrgel nas in nisi hodil, o Bog, z našimi vojskami?

Daj nam pomoč zoper zatiralca, ker ničeva je pomoč človeška.V Bogu delajmo junaške čine, in on potepta zatiralce naše.

V Bogu delajmo junaške čine, in on potepta zatiralce naše.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} O Bog hvale moje, ne molči!

Kajti usta krivičnega in usta zvijačna so se odprla zoper mene, govorila so zoper mene z lažnivim jezikom;

in z besedami sovražnimi so me obdali, se vojskovali z menoj brez vzroka.

Za ljubezen mojo so mi črtilci, jaz pa stanovitno molim,

in vračajo mi hudo za dobro in sovraštvo za ljubezen mojo.

Postavi čezenj brezbožnika in protivnik naj mu stoji kot tožnik na desni.

Ko pride pred sodbo, odide naj obsojen; in molitev njegova bodi mu v greh.

Malo bodi dni njegovih in službo njegovo naj prejme drug.

Otroci njegovi naj bodo sirote in žena njegova bodi vdova.

In neprestano naj se klatijo in beračijo otroci njegovi in iščejo naj kruha daleč od podrtih bivališč svojih.

Upnik naj ga odere za vse, kar ima, in tujci naj uplenijo, kar si je pridobil.

Ne bodi mu nikogar, ki mu dobroto pomoli, in nihče naj ne izkaže usmiljenja sirotam njegovim.

Pokončan bodi zarod njegov, v drugem rodu bodi izbrisano njih ime.

V spominu bodi krivica očetov njegovih pri GOSPODU in greh matere njegove se ne izbriši.

Bodo naj vedno pred očmi GOSPODU, da iztrebi z zemlje njih spomin.

Zato ker ni maral izkazovati usmiljenja, ampak je preganjal moža ubogega in potrebnega in njega, ki mu je srce potrto, da ga usmrti.

In ljubil je prokletstvo, zato ga je zadelo, in ni se veselil blagoslova, zato mu je daleč ostalo.

Oblačil se je s prokletstvom kakor z oblačilom svojim, in šlo mu je v notranjščino kakor voda in kakor olje v kosti njegove.

Bodi mu torej kakor suknja, ki se ž njo ogrinja, in kakor pas, ki se ž njim vedno opasuje.

To bodi plačilo protivnikom mojim od GOSPODA in njim, ki hudo govoré zoper dušo mojo.

Ti pa, o Jehova Gospod, ravnaj milostno z menoj zavoljo imena svojega; ker je dobra milost tvoja, reši me!

Kajti ubožen sem in potreben, in srce moje je prebodeno v meni.

Kakor senca, ko se nagiblje, ginem; kakor kobilico me semtertja podé.

Kolena moja se šibé od posta in meso mi hujša, da ni več tolščobe.

Vrhutega sem jim v zasramovanje; ko me vidijo, majejo z glavo svojo.

Pomagaj mi, o GOSPOD, Bog moj, reši me po milosti svoji,

da spoznajo, da je to roka tvoja, da si ti, GOSPOD, to storil.

Preklinjajo naj, ti me blagoslavljaj! Ko se povzdignejo, bodo osramočeni, a hlapec tvoj se bo veselil.

Z nečastjo se morajo odeti protivniki moji in ogrniti se kakor s plaščem s sramoto svojo.

Hvalil bom močno z usti svojimi GOSPODA in sredi mnogih ga bom proslavljal,da stoji na desni siromaku, da ga reši njih, ki mu obsojajo dušo.

da stoji na desni siromaku, da ga reši njih, ki mu obsojajo dušo.

{Psalm Davidov.} Rekel je GOSPOD mojemu Gospodu: „Sédi meni na desni, dokler ne denem sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje“.

Žezlo moči tvoje pošlje GOSPOD s Siona: „Gospoduj sredi sovražnikov svojih!“

Ljudstvo tvoje pojde radovoljno ob dnevi, ko boš skliceval vojno moč svojo; v krasotah svetosti, iz naročja zore ti pride rosa mladega moštva.

Prisegel je GOSPOD in ne bode se kesal: „Ti si duhovnik vekomaj po redu Melhizedekovem“.

Gospod na desnici tvoji potare kralje ob dnevi jeze svoje,

sodil bo med narodi, polno bode mrličev. Razbije glavo nad mnogimi kraji.Iz potoka bo pil na potu, zatorej povzdigne glavo.

Iz potoka bo pil na potu, zatorej povzdigne glavo.

Aleluja! Hvalil bom GOSPODA iz vsega srca v zboru pravičnih in na njih shodu.

Velika so dela GOSPODOVA, preiskujejo jih vsi, ki se jih veselé.

Slavno in krasno je delo njegovo, in pravičnost njegova ostane vekomaj.

Spomin je napravil čudežem svojim, milostiv in usmiljen je GOSPOD.

Jedi je dal njim, ki se ga bojé; spominja se vekomaj zaveze svoje.

Moč del svojih je naznanil ljudstvu svojemu s tem, da jim je dal posest poganov.

Dela rok njegovih so resnica in prava sodba, zanesljive so vse zapovedi njegove,

utrjene za vedno in na veke, storjene v zvestobi in pravično.

Odrešitev je poslal ljudstvu svojemu, na vekomaj je sklenil zavezo svojo; sveto in strašno je ime njegovo.Začetek modrosti je strah GOSPODOV; dobro razumnost imajo vsi, ki se po zapovedih ravnajo. Hvala Njegova ostane vekomaj.

Začetek modrosti je strah GOSPODOV; dobro razumnost imajo vsi, ki se po zapovedih ravnajo. Hvala Njegova ostane vekomaj.

Aleluja! Blagor mu, kdor se boji GOSPODA, v zapovedih njegovih se veseli močno!

Mogočno bode na zemlji seme njegovo, pravičnih rod se blagoslavlja.

Obilost in bogastvo je v hiši njegovi, in pravičnost njegova ostane vekomaj.

V temi vzhaja luč poštenim; milosten je, usmiljen in pravičen.

Dobro človeku, ki je radodaren in posoja: obdržal bo svoje reči na sodbi.

Kajti vekomaj ne omahne, v večnem spominu bode pravičnik.

Hudega glasu se ne zboji, utrjeno je srce njegovo, upajoč v GOSPODA.

V svojem srcu podprt, se ne boji, dokler ne vidi na zatiralcih svojih, kar mu je všeč.

Razsiplje, daje potrebnim, pravičnost njegova ostane vekomaj, rog njegov se dviguje v časti.Brezbožnik, videč to, se bo jezil, z zobmi svojimi škripal in pešal; brezbožnih želja pogine.

Brezbožnik, videč to, se bo jezil, z zobmi svojimi škripal in pešal; brezbožnih želja pogine.

Aleluja! Hvalite, hlapci GOSPODOVI, hvalite ime GOSPODOVO!

Slavljeno bodi ime GOSPODOVO odslej in na vekomaj!

Od vzhoda solnčnega do zahoda naj se hvali ime GOSPODOVO!

Vzvišen nad vse narode je GOSPOD, nad sama nebesa slava njegova.

Kdo je enak GOSPODU, Bogu našemu, ki stoluje v višavi?

ki se ponižava, da vidi, karkoli je v nebesih in na zemlji;

ki iz prahu povišuje ubožca, iz blata dviguje siromaka,

da ga posadi med plemenitnike, med ljudstva svojega plemenitnike;daje, da ona, ki je bila nerodovitna v hiši, gospodari in je mati, otrok vesela. Aleluja!

daje, da ona, ki je bila nerodovitna v hiši, gospodari in je mati, otrok vesela. Aleluja!

Ko je izhajal Izrael iz Egipta, družina Jakobova izmed ljudstva tujega jezika,

je postal Juda svetišče njegovo, Izrael gospostvo njegovo.

Morje je to videlo in bežalo, Jordan se je obrnil nazaj.

Hribi so poskakovali kakor ovni, kakor mlada jagnjeta griči.

Kaj ti je, morje, da bežiš? o Jordan, da si se obrnil nazaj?

O hribi, zakaj poskakujete kakor ovni, griči kakor jagnjeta mlada?

Pred obličjem GOSPODOVIM trepetaj, zemlja, pred obličjem Boga Jakobovega,ki je izpremenil skalo v jezero, kremenje v studence vodá.

ki je izpremenil skalo v jezero, kremenje v studence vodá.

Ne nam, GOSPOD, ne nam, temuč svojemu imenu daj čast, zaradi milosti svoje, zaradi resnice svoje!

Zakaj bi govorili pogani: Kje je torej njih Bog?

A Bog naš je v nebesih, stori vse, karkoli hoče.

Njih maliki pa so srebro in zlato, delo rok človeških.

Usta imajo, pa ne govore, oči imajo, pa ne vidijo,

ušesa imajo, pa ne slišijo, nos imajo, pa ne duhajo,

roke, pa ne tipajo, noge, pa ne hodijo, z grlom svojim še ne črhnejo.

Njim so podobni, ki jih delajo, vsi, ki vanje upajo.

Izrael, upaj v GOSPODA! Pomoč je tem in ščit je tem.

Družina Aronova, upajte v GOSPODA! Pomoč je tem in ščit je tem.

Kateri se bojite GOSPODA, upajte v GOSPODA! Pomoč je tem in ščit je tem.

GOSPOD, spomnivši se nas, bo blagoslavljal, blagoslavljal družino Izraelovo, blagoslavljal družino Aronovo.

Blagoslavljal bo vse, ki se boje GOSPODA, male in velike vred.

Množil vas bo GOSPOD, vas in otroke vaše.

Blagoslovljeni ste od GOSPODA, ki je naredil nebo in zemljo.

Nebesa so nebesa GOSPODOVA, a zemljo je dal sinom človeškim.

Ne kateri so umrli, hvalijo GOSPODA, ne nihče teh, ki doli gredo v kraj molčanja,ampak mi, mi bomo slavili GOSPODA odslej in veke. Aleluja!

ampak mi, mi bomo slavili GOSPODA odslej in veke. Aleluja!

Ljubim GOSPODA, ker sliši glas moj, molitve moje.

Ker je uho svoje nagnil k meni, zatorej ga bom klical vse svoje dni.

Obdale so me smrtne vezi in me zadele peklenske stiske, prišel sem v nadlogo in žalost.

Tedaj sem klical ime GOSPODOVO: Prosim, GOSPOD, reši dušo mojo!

Milosten je GOSPOD in pravičen in Bog naš je usmiljen.

Preproste hrani GOSPOD; bil sem ponižan, in me je rešil.

Povrni se v pokoj svoj, duša moja, ker GOSPOD je dobro storil tebi.

Zakaj ti si otel dušo mojo smrti, oči moje solz, nogo mojo padca.

Neprestano bom hodil pred GOSPODOM v deželi živečih.

Veroval sem, kajti govoril sem, jaz, ki sem bil potlačen jako.

Jaz sem rekel v svoji osuplosti: Vsi ljudje so lažnivci.

Kaj naj povrnem GOSPODU za vse dobrote njegove meni?

Kelih obilega zveličanja primem in klical bom ime GOSPODOVO;

obljube svoje izpolnim GOSPODU, da, izpolnim jih vpričo vsega njegovega ljudstva.

Draga je pred obličjem GOSPODOVIM smrt svetih njegovih.

O GOSPOD, zares hlapec tvoj sem jaz, hlapec tvoj sem, dekle tvoje sin: ti si raztrgal vezi moje.

Tebi bom daroval hvalne daritve in klical ime GOSPODOVO.

Obljube svoje opravim GOSPODU, da, opravim vpričo vsega njegovega ljudstva,v vežah hiše GOSPODOVE, sredi tebe, Jeruzalem! Aleluja!

v vežah hiše GOSPODOVE, sredi tebe, Jeruzalem! Aleluja!

Hvalite GOSPODA, vsi narodi, slavite ga, vi vsa ljudstva!Zakaj velika je do nas milost njegova, in resnica GOSPODOVA traja vekomaj. Aleluja!

Zakaj velika je do nas milost njegova, in resnica GOSPODOVA traja vekomaj. Aleluja!

Hvalite GOSPODA, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova!

Reci torej, Izrael: Da, vekomaj traja milost njegova!

Recite torej, družina Aronova: Da, vekomaj traja milost njegova!

Rekó naj, kateri se boje GOSPODA: Da, vekomaj traja milost njegova!

Iz stiske svoje sem klical GOSPODA, odgovoril mi je in me postavil na plano GOSPOD.

GOSPOD mi je na strani, ne bom se bal: kaj bi mi storil človek?

GOSPOD mi je na strani med mojimi pomočniki, zato ugledam veselje svoje na sovražilcih svojih.

Bolje je iskati zavetja v GOSPODU nego upati v človeka.

Bolje je pribegati h GOSPODU nego upati v poglavarje.

Vsi narodi so me obdali, zares, v imenu GOSPODOVEM sem jih uničil.

Obdali so me, obdali vsenaokrog, zares v imenu GOSPODOVEM sem jih uničil.

Obdali so me kakor čebele, a ugasnili so kakor trnov ogenj; zares, v imenu GOSPODOVEM sem jih uničil.

Močno si me bil pahnil, sovražnik, da bi padel, ali GOSPOD mi je bil na pomoč.

Moč moja in pesem moja je GOSPOD, on mi je bil v rešenje.

Glas petja in rešenja je v pravičnikov šatorih: Desnica GOSPODOVA dela junaške čine,

desnica GOSPODOVA je povzdignjena, desnica GOSPODOVA dela junaške čine.

Ne bom umrl, ampak živel, da oznanjam dela GOSPODOVA.

Ostro me je pokoril GOSPOD, ali smrti me ni izdal.

Odprite mi vrata pravičnosti, da vstopim vanje in slavim GOSPODA!

Ta so vrata GOSPODOVA, pravični vhajajo skozi nje.

Hvalil te bom, ker si me uslišal in si mi bil v rešenje.

Kamen, ki so ga bili zavrgli zidarji, je postal glavni vogalnik.

Od GOSPODA se je to zgodilo, čudovito je v naših očeh.

To je dan, ki ga storil GOSPOD, radujmo in veselimo se v njem!

Prosimo, GOSPOD, reši zdaj, prosimo, GOSPOD, dobro srečo daj zdaj!

Blagoslovljen, ki prihaja v imenu GOSPODOVEM! blagoslavljamo vas iz hiše GOSPODOVE.

GOSPOD je Bog mogočni, on nam je dal luč: Privezujte praznične daritve z vrvmi prav do rogov oltarja!

Bog mogočni si moj, zato te bom hvalil, Bog moj, poviševati te hočem!Hvalite GOSPODA, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova!

Hvalite GOSPODA, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova!

Alef [Alef, bet, gimel itd. se imenujejo črke hebrejske abecede.]. Blagor njim, ki hodijo brezmadežno po pravem potu, ki živé po postavi GOSPODOVI.

Blagor njim, ki hranijo pričevanja njegova, ki ga iščejo iz vsega srca,

ki tudi ne delajo krivice, ampak hodijo po potih njegovih.

Ti si zapovedal ukaze svoje, da naj se izpolnjujejo pridno.

O, da bi pota moja šla tako, da bi izpolnjeval postave tvoje!

Tedaj ne pridem v sramoto, ko bom gledal na vse zapovedi tvoje.

Hvalil te bom s pravim srcem, ko se bom učil razsodkov pravičnosti tvoje.

Postave tvoje bom izpolnjeval, le ne zapusti me nikar!

Bet. Kako ohrani mladenič stezo svojo brez madeža? Držeč se je po besedi tvoji.

Iz vsega srca svojega te iščem, ne daj, da izgrešim zapovedi tvoje.

V srcu svojem sem shranil govor tvoj, da ne grešim zoper tebe.

Hvaljen si, GOSPOD, uči me postave svoje!

Z ustnami svojimi pripovedujem vse sodbe tvojih ust.

Veselim se pota pričevanj tvojih kakor vseh zakladov.

Ukaze tvoje bom premišljeval in pazil na steze tvoje.

V postavah tvojih se razveseljujem, besede tvoje ne zabim.

Gimel. Dobrotno ravnaj s hlapcem svojim, da bom živel, in hraniti hočem besedo tvojo.

Odgrni oči moje, da gledam čuda v zakonu tvojem.

Tujec sem na tej zemlji, ne skrivaj mi zapovedi svojih.

Duša moja gine od hrepenenja po pravicah tvojih vsak čas.

Ti pretiš prevzetnim in preklinjaš, kateri izgrešajo zapovedi tvoje.

Odvali od mene sramoto in zaničevanje, ker hranim pričevanja tvoja.

Tudi knezi sedé in govoré zoper mene, a hlapec tvoj premišlja postave tvoje.

Pričevanja tvoja so vendarle razveseljevanja moja, svetovalci moji.

Dalet. V prahu tiči duša moja, oživi me po besedi svoji.

Pota svoja sem ti naznanjal, in odgovoril si mi; úči me postav svojih.

Daj, da umem pot ukazov tvojih, in premišljeval bom čudovita dela tvoja.

Od otožnosti se v solzah taja duša moja, vzdrži me po besedi svoji!

Lažnivosti pot odvrni od mene in pouk zakona svojega mi podéli milostno.

Zvestobe pot sem izvolil, sodbe tvoje si postavil pred oči.

Držim se tvojih pričevanj, GOSPOD, ne daj, da se osramotim.

Po poti zapovedi tvojih bom tekel, ko razširiš srce moje.

He. Uči me, GOSPOD, postav svojih pot, da jo ohranim do konca.

Daj mi razum, da hranim zakon tvoj in ga izpolnjujem iz vsega srca.

Daj, da hodim po zapovedi tvojih stezi, ker tá me veseli.

Nagni srce moje k pričevanjem svojim in ne k dobičku.

Odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnosti, in na potih svojih me oživi!

Utrdi hlapcu svojemu obljubo svojo, ki je dana v pospeševanje strahu do tebe.

Odvrni sramoto mojo, ki se je bojim, ker dobre so sodbe tvoje.

Glej, ukazov tvojih želim, v pravičnosti tvoji daj mi živeti.

Vav. Pridejo naj mi milosti tvoje, GOSPOD, zveličanje tvoje po obljubi tvoji;

tako bom imel kaj odgovoriti njemu, ki me sramoti, ker upanje imam v besedo tvojo.

In ne vzemi docela iz ust mojih besede resnice, ker sodb tvojih čakam.

In izpolnjeval bom zakon tvoj stanovitno, vedno in vekomaj.

In neprestano bom hodil v svobodi, ker postav tvojih iščem.

Govoriti hočem o pričevanjih tvojih tudi pred kralji, in ne bode me sram.

In razveseljeval se bom v zapovedih tvojih, ki so se mi omilile.

In dvignem roke svoje do zapovedi tvojih, ki jih ljubim, in preudarjal bom postave tvoje.

Zajin. Spomni se besede, ki si jo dal hlapcu svojemu, s katero si me utrdil v upanju.

To mi je tolažilo v bridkosti moji, da me je beseda tvoja oživila.

Prevzetniki so se mi posmehovali silno, a od postave tvoje nisem krenil.

Spominjal sem se sodb tvojih od nekdaj in se tolažil.

Togota me je zgrabila spričo brezbožnikov, ki zapuščajo zakon tvoj.

Sladki spevi so mi postave tvoje v hiši mojega tujčevanja.

Po noči se spominjam imena tvojega, GOSPOD, in zakon tvoj izpolnjujem.

To mi je bilo dano, ker sem hranil ukaze tvoje.

Het. Delež moj je GOSPOD, rekel sem, da bi izpolnjeval besede tvoje.

Ponižno molim pred obličjem tvojim iz vsega srca svojega, milost mi izkaži po obljubi svoji.

Premislil sem pota svoja in obrnil sem noge svoje k pričevanjem tvojim.

Hitim in se ne obotavljam izpolnjevati zapovedi tvoje.

Zadrge brezbožnih so me ovile, a postave tvoje ne zabim.

Opolnoči vstajam hvalit te zavoljo sodb pravičnosti tvoje.

Tovariš sem vsem, ki se te bojé in izpolnjujejo povelja tvoja.

Milosti tvoje, o GOSPOD, polna je zemlja, postav svojih me úči.

Tet. Dobro si storil hlapcu svojemu, GOSPOD, po besedi svoji.

Dobre razsodnosti in spoznanja me úči, ker zapovedim tvojim verujem.

Preden sem bil ponižan, sem zahajal v zmote, sedaj pa izpolnjujem govor tvoj.

Dober si in dobro delaš, úči me postav svojih.

Zvijačo so skovali zoper mene prevzetniki, jaz pa iz vsega srca hranim povelja tvoja.

Debelí se kakor z mastjo njih srce, jaz pa se zakona tvojega radujem.

V dobro mi je bilo, da sem bil ponižan, da bi se učil postav tvojih.

Boljši mi je zakon tvojih ust nego tisoči zlata in srebra.

Jod. Roke tvoje so me naredile in pripravile, stóri me razumnega, da se učim zapovedi tvojih.

Kateri se te boje, me bodo videli ter se veselili, ker imam v besedi tvoji nado svojo.

Spoznavam, GOSPOD, da so pravične sodbe tvoje in da si me v zvestobi ponižal.

Bodi, prosim, milost tvoja mi v tolažbo, po obljubi tvoji hlapcu tvojemu.

Dojde naj mi usmiljenje tvoje, da živim, ker zakon tvoj je vse veselje moje.

Osramoté se naj prevzetniki, ker so me z lažjo tlačili; jaz pa premišljujem povelja tvoja.

Povrnejo se naj k meni, ki se boje tebe, in tisti, ki poznajo pričevanja tvoja.

Srce moje se popolnoma pokoravaj postavam tvojim, da ne pridem v sramoto.

Kaf. Duša moja koprni po zveličanju tvojem, besede tvoje čakam.

Oči moje koprne po obljubi tvoji, ko govorim: Kdaj me potolažiš?

Dasi sem podoben mehu v dimu, postav tvojih nisem pozabil.

Koliko bode dni hlapca tvojega? Kdaj boš sodil nje, ki me preganjajo?

Jame mi kopljejo prevzetniki, ki se ne ravnajo po zakonu tvojem.

Vse zapovedi tvoje so resnica; po krivem me preganjajo, pomagaj mi!

Skoraj so me uničili na zemlji, jaz pa se nisem izneveril ukazom tvojim.

Po milosti svoji me oživi, in hranil bom pričevanja tvojih ust.

Lamed. Na vekomaj, o GOSPOD, je utrjena beseda tvoja v nebesih.

Od roda do roda traja zvestoba tvoja: ustanovil si zemljo, in ona stoji.

Po tvojih naredbah stoji vse še danes, kajti vse stvari služijo tebi.

Ako bi ne bil zakon tvoj vse veselje moje, zdavnaj bi že bil poginil v nadlogi svoji.

Nikdar ne pozabim povelj tvojih, ker ž njimi si me oživil.

Tvoj sem, reši me, ker ukazov tvojih iščem.

Ko name prežé brezbožni, da me pogubé, pregledujem pričevanja tvoja.

Videl sem, da sleherna stvar, še tako popolna, ima svoj konec, a zapoved tvoja je širna brez meje.

Mem. Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.

Modrejšega od sovražnikov mojih me delajo zapovedi tvoje, ker vekomaj so moja last.

Razumnejši sem postal od vseh učenikov svojih, ker pričevanja tvoja so premišljevanje moje.

Previdnejši sem od starcev, ker hranim povelja tvoja.

Od vsake hudobne steze zadržujem noge svoje, da bi izpolnjeval besedo tvojo.

Od sodb tvojih se ne ganem, ker ti me poučuješ.

Kako sladke so grlu mojemu besede tvoje, slajše od medú ustom mojim!

Po poveljih tvojih pridobivam razumnost, zato sovražim vsako stezo lažnivosti.

Nun. Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.

Prisegel sem, tudi uveljavil: izpolnjevati razsodke pravičnosti tvoje.

Ponižan sem silno, GOSPOD, oživi me po besedi svoji!

Prostovoljne daritve ust mojih milo sprejemaj, GOSPOD, in razsodkov svojih me úči!

Duša mi je vedno v nevarnosti, vendar ne zabim zakona tvojega.

Brezbožniki so mi nastavili zanko, vendar od ukazov tvojih ne zahajam.

Pričevanja tvoja sem prejel v posest na veke, ker so veselje mojemu srcu.

Srce svoje sem nagnil, da izpolnjuje postave tvoje vedno do konca.

Sameh. Ljudi dvojih misli sovražim, zakon tvoj pa ljubim.

Zatišje si moje in ščit moj, v besedi tvoji imam nado.

Umeknite se od mene, hudodelniki, jaz hočem hraniti zapovedi svojega Boga!

Bodi mi podpora po obljubi svoji, da živim, in ne pusti, da se osramotim v nadi svoji.

Podpiraj me in varen bodem in gledal bom vedno na postave tvoje.

Vse, ki izgrešujejo postave tvoje, zametaš, kajti laž je, s čimer se slepijo.

Kakor žlindro odpravljaš vse brezbožne na zemlji; zatorej ljubim pričevanja tvoja.

Od strahu pred teboj trepeče meso moje in bojim se tvojih sodb.

Ajin. Pravo sem delal in pravičnost; ne izročaj me njim, ki me stiskajo.

Porok bodi hlapcu svojemu na dobro; naj me ne zatirajo prevzetni.

Oči moje koprné po zveličanju tvojem in po obljubi pravičnosti tvoje.

Ravnaj po milosti svoji s hlapcem svojim, in postav svojih me uči.

Hlapec sem tvoj, stori me razumnega, da spoznam pričevanja tvoja.

Čas je, da delaš, GOSPOD, ker v nič so deli zakon tvoj.

Zatorej bolj ljubim zapovedi tvoje nego zlato, nego najčistejše zlato.

Zato spoznavam vse ukaze tvoje za prave, vsako stezo lažnivosti sovražim.

Pe. Čudovita so pričevanja tvoja, zato jih hrani duša moja.

Komur se beseda tvoja razodene, prejme luč, in razumnost daje ona preprostim.

Usta svoja sem odprl v hrepenenju, ker žejen sem zapovedi tvojih.

Ozri se v me in usmili se me, kakor je prav za tiste, ki ljubijo ime tvoje.

Noge moje utrdi s poveljem svojim in ne daj, da gospoduje kaka krivica nad menoj.

Otmi me zatiranja ljudi, da izpolnjujem ukaze tvoje.

Daj, da sveti obličje tvoje nad hlapcem tvojim, in uči me postav svojih.

Potoki vodá teko iz mojih oči zaradi njih, ki se ne pokoré zakonu tvojemu.

Cade. Pravičen si, GOSPOD, in prave so sodbe tvoje.

Kar si zaukazal v svojih pričevanjih, je pravičnost, in zvestoba popolnoma.

Od gorečnosti svoje ginem, ker so pozabili besede tvoje zatiralci moji.

Dobro preizkušena kakor z ognjem je beseda tvoja, zato jo ljubi hlapec tvoj.

Majhen sem jaz in zaničevan, a povelj tvojih ne zabim.

Pravičnost tvoja je pravičnost večna in postava tvoja je resnica.

Zatira in stiska sta me zadeli, zapovedi tvoje pa so veselje moje.

Pričevanja tvoja so pravična vekomaj; dodeli mi razumnost, in živel bom.

Kof. Iz vsega srca kličem, usliši me, o GOSPOD! hraniti hočem tvoje postave.

Ko te kličem, reši me, in hranil bom pričevanja tvoja.

Jutranji svit sem prehitel, da vpijem; besede tvoje sem čakal.

Oči moje so prehitevale nočne straže, da bi premišljal govor tvoj.

Glas moj poslušaj po milosti svoji, GOSPOD, oživi me po pravdnih naredbah svojih.

Bližajo se mi tisti, ki jim gre za sramotno delo, ki so daleč od zakona tvojega.

A ti si blizu, GOSPOD, in vse zapovedi tvoje so resnica.

Zdavnaj vem iz pričevanj tvojih, da si jih ustanovil na veke.

Reš. Ozri se na nadlogo mojo in reši me, ker zakona tvojega ne zabim.

Prevzemi pravdo mojo in odreši me, po obljubi svoji oživi me.

Daleč od krivičnih je zveličanje, ker jim ni mar za postave tvoje.

Usmiljenje tvoje je preobilo, GOSPOD, po sodbah svojih oživi me!

Dasi je mnogo preganjalcev in stiskalcev mojih, od pričevanj tvojih ne krenem.

Videl sem nezvestnike, in gnusilo se mi je, ker se ne držé govora tvojega.

Glej, da ljubim povelja tvoja, GOSPOD, po milosti svoji oživi me!

Vsebina besed tvojih je sama resnica, in vekomaj velja vsak razsodek tvoje pravičnosti.

Šin. Knezi so me preganjali po nedolžnem, samo pred besedo tvojo je trepetalo moje srce.

Veselim se besede tvoje, kakor kdor je našel plen obilen.

Laž sovražim in mrzim, zakon tvoj pa ljubim.

Sedemkrat te hvalim na dan zaradi sodb pravičnosti tvoje.

Velik mir imajo, kateri ljubijo zakon tvoj, in ni jim spotike.

Zveličanja tvojega čakam, GOSPOD, in zapovedi tvoje izpolnjujem.

Duša moja hrani pričevanja tvoja in ljubim jih močno.

Povelja tvoja hranim in pričevanja tvoja, ker vsa pota moja so pred teboj.

Tav. Vpitje moje se bližaj tvojemu obličju, GOSPOD, daj mi razumnost po besedi svoji.

Prošnja moja pridi pred obličje tvoje, po obljubi svoji otmi me.

Hvala bo vrela iz ustnic mojih, ko me boš učil postav svojih.

Jezik moj bo prepeval govor tvoj, kajti vse zapovedi tvoje so pravične.

V pomoč mi bodi roka tvoja, ker sem izvolil povelja tvoja.

Po zveličanju tvojem hrepenim, GOSPOD, in zakon tvoj je vse veselje moje.

Živi naj duša moja, da hvali tebe, in sodbe tvoje naj pomagajo meni.Blodim kakor ovca izgubljena, išči svojega hlapca, ker zapovedi tvojih nisem pozabil.

Blodim kakor ovca izgubljena, išči svojega hlapca, ker zapovedi tvojih nisem pozabil.

{Pesem stopinj.} H GOSPODU sem klical v stiski svoji, in uslišal me je.

O GOSPOD, reši dušo mojo usten lažnivih, zvijačnega jezika!

Kaj naj ti Bog dá in kaj še pridene, o jezik zvijačni?

Ostre pšice mogočnega z žerjavico brinovo vred.

Gorje meni, da na tujem bivam v Meseku, da stanujem med šatori Kedarcev!

Predolgo že biva duša moja ž njimi, ki sovražijo mir.Jaz ljubim mir, ali ko govorim, kličejo oni na boj.

Jaz ljubim mir, ali ko govorim, kličejo oni na boj.

{Pesem stopinj.} Oči svoje povzdigam tja h goram: Odkod pride pomoč moja?

Pomoč moja je od GOSPODA, ki je naredil nebesa in zemljo.

Saj ne dopusti, da omahne noga tvoja, in varuh tvoj ne zadremlje.

Glej, ne dremlje in ne spi varuh Izraelov!

GOSPOD je varuh tvoj, GOSPOD zaslanjalo tvoje ob desni roki tvoji.

Po dnevi te ne zadene solnce, ne mesec po noči.

GOSPOD te bo varoval vsega zlega, varoval bo dušo tvojo.GOSPOD bo varoval tvoj odhod in tvoj prihod, od tega časa do vekomaj.

GOSPOD bo varoval tvoj odhod in tvoj prihod, od tega časa do vekomaj.

{Pesem stopinj, Davidova.} Veselim se tega, ko mi pravijo: Pojdimo v hišo GOSPODOVO!

Noge naše že stojé med vrati tvojimi, Jeruzalem!

Jeruzalem, sezidan si kot mesto, popolnoma zvezano med sabo:

kamor hodijo rodovi, rodovi GOSPODOVI v pričevanje Izraelu, da hvalijo ime GOSPODOVO.

Zakaj tam so postavljeni prestoli za sodbo, prestoli hiše Davidove.

Prosite mirú Jeruzalemu! V blaginji naj živé, ki ljubijo tebe!

Mir bodi v obzidju tvojem, pokoj v palačah tvojih!

Zaradi bratov svojih in prijateljev svojih hočem govoriti: Mir v tebi!Zaradi hiše GOSPODA, Boga našega, bom iskal blaginje tvoje.

Zaradi hiše GOSPODA, Boga našega, bom iskal blaginje tvoje.

{Pesem stopinj.} K tebi dvigam oči svoje, o ti, ki stoluješ v nebesih!

Glej, kakor hlapcev oči gledajo na roko gospodarja svojega, kakor dekle oči na roko gospodinje svoje: tako gledajo oči naše v GOSPODA, Boga našega, dokler se nas ne usmili.

Usmili se nas, GOSPOD, usmili se nas, ker dovolj je, siti smo zaničevanja.Dosti je nasičena duša naša sramočenja lahkoživcev in zaničevanja prevzetnežev.

Dosti je nasičena duša naša sramočenja lahkoživcev in zaničevanja prevzetnežev.

{Pesem stopinj, Davidova.} Ako bi nam GOSPOD ne bil na strani, reci zdaj, Izrael,

ako bi nam GOSPOD ne bil na strani, ko so vstali ljudje zoper nas:

žive bi nas bili tedaj pogoltnili, ko se je vnela njih jeza proti nam.

Tedaj bi nas bile poplavile vode, hudournik bi bil šel čez dušo našo –

tedaj bi bile šle čez dušo našo vode silno prevzetne.

Slavljen GOSPOD, ki nas ni izpostavil za plen njih zobem!

Duša naša je odprhnila kakor ptičica iz ptičarjev zanke: zanka se je pretrgala, in mi smo odprhnili.Pomoč naša je v imenu GOSPODOVEM, ki je naredil nebesa in zemljo.

Pomoč naša je v imenu GOSPODOVEM, ki je naredil nebesa in zemljo.

{Pesem stopinj.} Kateri upajo v GOSPODA, so podobni gori Sionski, ki se ne gane, vekomaj trdna ostane.

Kakor obdajajo Jeruzalem gore, tako obdaja GOSPOD ljudstvo svoje od tega časa na vekomaj.

Zakaj žezlo krivice ne bo počivalo nad deležem pravičnih, da ne iztegnejo pravični po krivici rok svojih.

Z dobrotami obsiplji, o GOSPOD, dobre in nje, ki so pošteni v srcih svojih.Kateri pa zavijajo na kriva pota svoja – zapodi naj jih GOSPOD s hudodelci vred! Mir nad Izraelom!

Kateri pa zavijajo na kriva pota svoja – zapodi naj jih GOSPOD s hudodelci vred! Mir nad Izraelom!

{Pesem stopinj.} Ko je GOSPOD nazaj peljal jetnike sionske, nam je bilo kakor v sanjah.

Tedaj so se smeha napolnila usta naša in jezik naš z radostnim petjem. Tedaj so rekli med pogani: Veličastne reči je ž njimi storil GOSPOD!

Veličastne reči je storil z nami GOSPOD, veseli smo bili!

Pripelji nazaj, o GOSPOD, jetnike naše kakor potoke v suho deželo!

Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem.Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.

Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.

{Pesem stopinj, Salomonova.} Ako GOSPOD ne zida hiše, zaman se trudijo, ki jo zidajo. Ako GOSPOD ne varuje mesta, zaman bedi priden čuvaj.

Zaman je, da vstajate pred svitom in pozno hodite počivat in jeste kruh mnogega truda: toliko daje Bog ljubljencu svojemu v spanju.

Glej, posest GOSPODOVA so otroci, plačilo njegovo sad telesni.

Kakor pšice v roki junakovi, tako so otroci mladih let.O, blagor možu, ki je napolnil tul svoj ž njimi! Ne bodo osramočeni, ko govore s sovražniki svojimi med vrati.

O, blagor možu, ki je napolnil tul svoj ž njimi! Ne bodo osramočeni, ko govore s sovražniki svojimi med vrati.

{Pesem stopinj.} Blagor mu, kdorkoli se boji GOSPODA, kdor hodi po potih njegovih!

Delo namreč rok svojih boš užival, srečen bodeš in dobro ti bode.

Žena tvoja bode kakor trta rodovitna znotraj v hiši tvoji, otroci tvoji kakor oljkovo mladje okrog mize tvoje.

Glej, tako bode blagoslovljen mož, ki se boji GOSPODA!

Blagoslovi naj te GOSPOD s Siona, in uživaj srečo Jeruzalema vse dni življenja svojegain glej sinov svojih sinove! Mir nad Izraelom!

in glej sinov svojih sinove! Mir nad Izraelom!

{Pesem stopinj.} Mnogo so me stiskali od mladosti moje, govori naj sedaj Izrael,

mnogo so me stiskali od mladosti moje, vendar me niso zmogli.

Po hrbtu so mi orali orači, dolge so rezali brazde svoje.

GOSPOD je pravičen: presekal je debele vrvi brezbožnikov.

Osramočeni naj bodo in nazaj pognani vsi sovražilci Siona.

Bodo naj kakor trava na strehah, ki usahne, preden vzraste,

s katero ne napolni roke svoje ženjec, ne naročja svojega, kdor veže snopke,in mimogredoči ne poreko: Blagoslov GOSPODOV bodi z vami! Blagoslavljamo vas v imenu GOSPODOVEM!

in mimogredoči ne poreko: Blagoslov GOSPODOV bodi z vami! Blagoslavljamo vas v imenu GOSPODOVEM!

{Pesem stopinj.} Iz globočin vpijem k tebi, o GOSPOD!

Gospod, poslušaj glas moj, ušesa tvoja naj pazijo na prošenj mojih glas.

Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati?

Toda pri tebi je odpuščenje, da te časté s svetim strahom.

Čakam GOSPODA, čaka duša moja, in v besedi njegovi imam nado.

Duša moja hrepeni po Gospodu bolj ko stražarji po jutru, ki čujejo do jutra.

Nado imej, Izrael, v GOSPODU, ker pri GOSPODU je milost in obilo je pri njem odrešenje.In on odreši Izraela vseh krivic njegovih.

In on odreši Izraela vseh krivic njegovih.

{Pesem stopinj, Davidova.} GOSPOD, srce moje se ne napihuje in oči se ne povzdigujejo, in ne pečam se z rečmi, ki so prevelike in prečudovite zame.

Zares, pomiril sem in utešil srce svoje; kakor dete, odstavljeno od prsi, pri materi svoji, kakor odstavljeno dete je pri meni duša moja.Nado imej, Izrael, v GOSPODU, od tega časa in na vekomaj!

Nado imej, Izrael, v GOSPODU, od tega časa in na vekomaj!

{Pesem stopinj.} Spominjaj se, o GOSPOD, Davidu vsega truda njegovega!

Kako je prisegel GOSPODU, obljubil Mogočnemu Jakobovemu:

Ne pojdem v hiše svoje šator, ne stopim na posteljo ležišča svojega,

spanja ne dam očem svojim, dremanja trepalnicam svojim,

dokler ne najdem mesta za GOSPODA, bivališča za Mogočnega Jakobovega!

Glej, skrinja zaveze je bila, kakor smo slišali, v Efrati, našli smo jo na poljanah Jaarskih.

Pojdimo v šatore njegove, priklanjajmo se pred nog njegovih podnožjem!

Vstani, GOSPOD, stopi v počivališče svoje, ti in skrinja moči tvoje!

Duhovniki tvoji naj se oblečejo s pravičnostjo in sveti tvoji naj pojó veselo.

Zavoljo Davida, hlapca svojega, ne zavrni maziljenca svojega obličja!

Prisegel je GOSPOD Davidu resnico, od katere ne bo odstopil: „Od sadú telesa tvojega posadim na prestol tvoj.

Ako se bodo držali zaveze moje sinovi tvoji in pričevanj mojih, katerih jih bom učil, bodo tudi njih sinovi vekomaj sedeli na prestolu mojem.“

Zakaj GOSPOD je izvolil Sion, želel si ga je za prebivališče svoje:

To je počivališče moje vekomaj, tu bom prebival, ker njega sem si želel.

Hrano njegovo bom bogato blagoslovil, potrebne njegove nasitim s kruhom;

in duhovnike njegove oblečem z zveličanjem, in sveti njegovi bodo veselo peli.

Storim, da tam požene rog Davidu, kjer sem pripravil svetilo maziljencu svojemu.Sovražnike njegove ogrnem s sramoto, nad njim pa bo cvetel venec njegov.

Sovražnike njegove ogrnem s sramoto, nad njim pa bo cvetel venec njegov.

{Pesem stopinj, Davidova.} Glej, kako dobro in kako prijetno, da složno bratje prebivajo skupaj!

Kakor dragoceno mazilo, razlito čez glavo, ki kaplja na brado, brado Aronovo, ki kaplja tja do roba obleke njegove!Kakor rosa hermonska, ki pada na gore sionske; kajti tja pošilja GOSPOD blagoslov svoj, življenje do vekomaj.

Kakor rosa hermonska, ki pada na gore sionske; kajti tja pošilja GOSPOD blagoslov svoj, življenje do vekomaj.

{Pesem stopinj.} Glejte, slavite GOSPODA, vsi hlapci GOSPODOVI, ki služite v hiši GOSPODOVI vsako noč!

Povzdigujte roke svoje proti svetišču in slavite GOSPODA!Blagoslóvi te s Siona GOSPOD, ki je naredil nebesa in zemljo.

Blagoslóvi te s Siona GOSPOD, ki je naredil nebesa in zemljo.

Aleluja! Hvalite ime GOSPODOVO, hvalite ga, GOSPODOVI hlapci,

ki stojite v hiši GOSPODOVI, v vežah hiše našega Boga!

Hvalite GOSPODA, ker dober je GOSPOD, prepevajte psalme imenu njegovemu, ker je sladko.

Kajti Jakoba si je izvolil GOSPOD, Izraela sebi v last.

Zakaj jaz vem, da je velik Jehova in Gospod naš nad vse bogove.

Karkoli mu je po volji, dela GOSPOD v nebesih in na zemlji, v morjih in v vseh breznih.

On pripeljava sopare od kraja zemlje, bliske dela za dež, vetrove jemlje iz zakladnic svojih.

On je udaril prvorojence v Egiptu, od človeka pa do živine.

Poslal je znamenja in čuda v sredo tvojo, Egipt, zoper Faraona in vse hlapce njegove.

On je udaril narode mnoge in pobil kralje mogočne,

Sihona, kralja amorejskega, in Oga, kralja basánskega, in vsa kraljestva kanaanska,

in dal je njih deželo v dediščino, v dediščino Izraelu, ljudstvu svojemu.

O GOSPOD, ime tvoje traja vekomaj, GOSPOD, spomin tvoj od roda do roda.

Kajti GOSPOD se potegne za pravdo ljudstva svojega in žal mu bode hlapcev svojih.

Maliki poganov so zlato in srebro, rok človeških delo:

usta imajo, a ne govore, oči imajo, a ne vidijo,

ušesa imajo, ali ne slišijo, tudi sape ni nič v njih ustih.

Enaki jim naj bodo, kateri jih delajo in kdorkoli vanje upa!

Hiša Izraelova! slavite GOSPODA! hiša Aronova, slavite GOSPODA!

Hiša Levijeva, slavite GOSPODA! kateri se bojite GOSPODA, slavite GOSPODA!Slava GOSPODU s Siona, ki prebiva v Jeruzalemu! Aleluja!

Slava GOSPODU s Siona, ki prebiva v Jeruzalemu! Aleluja!

Zahvaljujte GOSPODA, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova.

Zahvaljujte Boga bogov, ker vekomaj traja milost njegova.

Zahvaljujte gospodov Gospoda, ker vekomaj traja milost njegova.

Njega, ki edini dela čuda velika, ker vekomaj traja milost njegova.

Ki je ustvaril nebesa z umnostjo, ker vekomaj traja milost njegova.

Ki je razprostrl zemljo nad vodami, ker vekomaj traja milost njegova.

Ki je naredil luči velike, ker vekomaj traja milost njegova.

Solnce, da gospoduje po dnevi, ker vekomaj traja milost njegova.

Mesec z zvezdami, da gospodujejo po noči, ker vekomaj traja milost njegova.

Ki je udaril Egipčane v njih prvorojencih, ker vekomaj traja milost njegova.

In je izpeljal Izraela izmed njih, ker vekomaj traja milost njegova.

Z močno roko in z iztegnjeno ramo, ker vekomaj traja milost njegova.

Ki je razdelil Rdeče morje, ker vekomaj traja milost njegova;

in peljal Izraela po sredi njegovi, ker vekomaj traja milost njegova;

in pahnil Faraona in vojsko njegovo v Rdeče morje, ker vekomaj traja milost njegova.

Ki je peljal ljudstvo svoje skozi puščavo, ker vekomaj traja milost njegova.

Ki je udaril kralje velike, ker vekomaj traja milost njegova.

In pobil je kralje veličastne, ker vekomaj traja milost njegova.

Sihona, kralja amorejskega, ker vekomaj traja milost njegova.

In Oga, kralja basánskega, ker vekomaj traja milost njegova.

In dal je njih deželo v dediščino, ker vekomaj traja milost njegova.

V dediščino Izraelu, svojemu hlapcu, ker vekomaj traja milost njegova.

Ki se nas je spomnil v ponižanju našem, ker vekomaj traja milost njegova.

In nas je otel nasprotnikov naših, ker vekomaj traja milost njegova.

Ki daje hrane vsemu mesu, ker vekomaj traja milost njegova.Zahvaljujte Boga mogočnega nebes, ker vekomaj traja milost njegova.

Zahvaljujte Boga mogočnega nebes, ker vekomaj traja milost njegova.

Ob rekah babilonskih, tam smo sedevali in jokali, spominjajoč se Siona.

Na vrbe sredi one dežele smo obesili strune svoje.

Kajti ondi so zahtevali od nas besede pesmi tisti, ki so nas odpeljali v sužnost, in naši mučitelji so hoteli veselost: Pojte nam katero pesmi sionskih!

Kako naj bi peli pesem GOSPODOVO v tujcev deželi?

Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj mi desnica zmožnosti svoje!

Jezik naj se mi prijemlje nébesa, ako se ne spominjam tebe, ako ne stavim Jeruzalema nad največje veselje svoje!

Spomni se, GOSPOD, zoper Edomce dneva jeruzalemskega, ki so rekli: Razvalite, razvalite, dokler bode kaj podzidja v njem!

O hči babilonska, boš pokončana; blagor mu, kdor ti povrne tisto, kar si nam storila!Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.

Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.

{Psalm Davidov.} Hvalil te bom iz vsega srca svojega, vpričo oblastev ti bom psalme prepeval.

Priklanjal se bom proti templju svetosti tvoje in slavil ime tvoje zavoljo milosti in resnice tvoje; kajti poveličal si čez vse ime svoje besedo svojo.

V dan, ko sem vpil, si mi odgovoril: vdahnil si mi pogum, duša se mi je pokrepčala.

Hvalili te bodo, GOSPOD, vsi kralji zemlje, ko bodo slišali govor tvojih ust,

in opevali bodo poti GOSPODOVE, da je velika slava GOSPODOVA.

Kajti vzvišen je GOSPOD, vendar gleda na nizkega, a prevzetnega spozna oddaleč.

Ako hodim po sredi stiske, ohraniš me živega; zoper jezo sovražnikov mojih iztegneš roko svojo, in desnica tvoja me reši.GOSPOD dovrši vse za mene. GOSPOD, milost tvoja traja vekomaj, del rok svojih ne zapústi!

GOSPOD dovrši vse za mene. GOSPOD, milost tvoja traja vekomaj, del rok svojih ne zapústi!

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} GOSPOD, preiskal si me in me poznaš!

Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč.

Hojo mojo in ležo mojo zasleduješ in znana so ti vsa pota moja.

Ko ni še beseda na jeziku mojem, glej, GOSPOD, jo poznaš docela.

Zadaj in spredaj me obdajaš in name pokladaš roko svojo.

Taka vednost je prečudovita zame, visoka je, ne morem je doseči.

Kam naj grem pred duhom tvojim, ali kam naj bežim pred tvojim obličjem?

Ko bi stopil na nebesa, tam si ti, ali bi ležišče si izbral v kraju mrtvih, tudi ondi si.

Ko bi si vzel zarje peruti in odletel prebivat ob najzadnjem kraju morja,

tudi tja bi me spremljala roka tvoja in zgrabila bi me desnica tvoja.

Ko bi pa rekel: Teme me bodo vsaj pokrile in svetloba okoli mene postane naj noč –

tudi teme ti ne morejo ničesar omračiti, noč ti je svetla kakor dan, temina ti je kakor noč.

Zakaj ti si imel v lasti ledice moje, stkal si me v telesu matere moje.

Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.

Ni ti bilo skrito okostje moje, ko sem bil ustvarjen na skrivnem, umetno narejen, kakor v zemlje globočinah.

Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih ni bil napočil.

Zatorej kako so mi dražestne misli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so njih števila!

Hotel bi jih našteti, a več jih je od peska; kadar se zdramim, sem z mislimi še pri tebi.

O da bi pokončal, o Bog, brezbožnika! In vi, možje krvoločni: Poberite se izpred mene!

Kajti zoper tebe govoré pregrešno, tvoje ime rabijo za laž tvoji sovražniki.

Ali naj bi ne sovražil, o GOSPOD, sovražilcev tvojih, ali naj mi ne mrzé, ki se vzpenjajo zoper tebe?

S skrajnim sovraštvom jih sovražim, za neprijatelje so meni.

Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje, izkusi me in spoznaj misli moje,in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje, in vodi me po večnem potu.

in glej, hodim li po potu, ki pelje v trpljenje, in vodi me po večnem potu.

{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Reši me, GOSPOD, hudobnih ljudi, moža silovitega me brani,

kateri mislijo hudo v srcu, vsak dan se shajajo, da snujejo vojsko.

Brusijo jezik svoj, da je podoben kačjemu, strup gadji je pod njih ustnami. (Sela.)

Obvaruj me, GOSPOD, rok krivičnika, moža silovitega me brani, ki mi mislijo izpodbiti noge.

Skrivaj so mi nastavili prevzetniki zanko in vrvi, razgrnili so mi mrežo poleg pota, zadrge mi napravili. (Sela.)

Rekel sem GOSPODU: Bog mogočni moj si ti; čuj, GOSPOD, prošenj mojih glas!

Jehova, Gospod, je moč zveličanja mojega; glavo mojo si pokril ob dnevi boja.

Ne dopusti, GOSPOD, da se brezbožniku izpolnijo želje, hude naklepe njegove ne pospešuj, povzdigovali bi se! (Sela.)

Glave njih, ki me obdajajo – ustnic njih nadloga naj jih pokrije!

Žerjavica pridi nadnje, v ogenj naj jih vržejo, v jame, odkoder več ne vstanejo.

Mož zbadljivega jezika se ne utrdi na zemlji; mož silovitosti – hudo ga bo gonilo do pogube.

Vem, da se bo GOSPOD potegnil za pravdo siromaku, za pravico potrebnim.Res, pravični bodo hvalili ime tvoje, pošteni bivali pred tvojim obličjem.

Res, pravični bodo hvalili ime tvoje, pošteni bivali pred tvojim obličjem.

{Psalm Davidov.} O GOSPOD, kličem te, hiti k meni, čuj glas moj, ko te kličem!

Molitev moja pridi kakor kadilo pred tebe, povzdigovanje mojih rok kakor daritev večerna.

Postavi, GOSPOD, stražo ustom mojim, čuvaj vrata ustnic mojih.

Ne daj, da se mi nagne srce k hudobni reči, da bi brezbožno izvrševal hudobije z možmi, ki delajo krivice; tudi naj ne okusim njih slaščic!

Udari naj me pravični, ljubezen je to, in posvari naj me, je kakor mazilo glavi: ne brani se glava moja; zakaj tudi pri njih krivičnosti vztrajam v molitvi.

Ko popadajo raz skale njih sodniki, bodo poslušali besede moje, ker so prijetne.

Kakor bi kdo razsekal in razklal zemljo, so raztresene kosti naše do žrela groba.

Toda k tebi, Jehova, Gospod, se ozirajo oči moje, v tebi iščem zavetja, ne zapústi duše moje.

Obvaruj me zadrge, ki so mi jo razpeli, in zank tistih, ki delajo krivico.Zapleto naj se v mreže svoje brezbožni, a jaz grem varno mimo.

Zapleto naj se v mreže svoje brezbožni, a jaz grem varno mimo.

{Pouk Davidov, ko je bil v votlini. Molitev.} Z glasom svojim kličem h GOSPODU, z glasom svojim milo prosim GOSPODA,

pred njim izlivam skrbi svoje, stisko svojo oznanjam pred njim.

Ko je omagoval moj duh v meni, takrat si ti poznal stezo mojo. Na poti, po kateri sem hodil, so mi skrivaj nastavili zanko.

Ozri se na desno in poglej: ni ga, ki bi me poznal; izginilo mi je vsako zavetje, ni ga, ki bi skrbel za dušo mojo.

K tebi kličem, GOSPOD, govoreč: Ti si zavetje moje, delež moj v deželi živečih.

Poslušaj vpitje moje, ker ponižan sem silno, otmi me preganjalcev mojih, ker močnejši so od mene.Izpelji iz zapora dušo mojo, da hvalim ime tvoje; tedaj me bodo obdali pravični, ko mi izkažeš dobroto.

Izpelji iz zapora dušo mojo, da hvalim ime tvoje; tedaj me bodo obdali pravični, ko mi izkažeš dobroto.

{Psalm Davidov.} O GOSPOD, sliši molitev mojo, ušesa nagni k prošnjam mojim; v zvestobi svoji mi odgovori in v pravičnosti svoji.

In ne hodi v sodbo s hlapcem svojim, ker pravičen ni pred tabo nihče, ki živi.

Kajti sovražnik preganja dušo mojo, tlači na tla življenje moje, dela, da sedim v teminah kakor tisti, ki so mrtvi za vselej.

In duh moj v meni omaguje, srce mi je otrpnilo v notranjščini moji.

Spominjam se dni nekdanjih, premišljujem vse delo tvoje, dejanje tvojih rok preudarjam.

Roke svoje razprostiram proti tebi, duša moja kakor zemlja razsušena hrepeni po tebi. (Sela.)

Hitro mi odgovóri, GOSPOD! duh moj hira; ne skrivaj mi obličja svojega, da ne postanem podoben njim, ki se pogrezajo v jamo.

Daj, da slišim zgodaj milost tvojo, ker nate stavim upanje; naznani mi pot, po kateri naj hodim, zakaj k tebi povzdigujem dušo svojo.

Otmi me sovražnikov mojih, GOSPOD! pri tebi sem skrit.

Uči me delati po volji tvoji, ker ti si moj Bog, z dobrim duhom svojim me spremljaj po ravni zemlji.

Zavoljo imena svojega, GOSPOD, me ohrani živega, v pravičnosti svoji izpelji iz stiske dušo mojo.In zavoljo milosti svoje iztrebi sovražnike moje, pokončaj vse, ki stiskajo dušo mojo, ker jaz sem hlapec tvoj.

In zavoljo milosti svoje iztrebi sovražnike moje, pokončaj vse, ki stiskajo dušo mojo, ker jaz sem hlapec tvoj.

{Davidov.} Hvaljen bodi GOSPOD, skala moja, ki vadi roke moje za boj, prste moje za vojsko:

milost moja in grad moj, visoka trdnjava moja in rešitelj moj, ščit moj in zavetje, kamor pribegam, ki mi podložno dela ljudstvo moje!

GOSPOD, kaj je človek, da ti je v čislu, sin smrtnikov, da se meniš zanj?

Človek je podoben dihu, dnevi njegovi so kakor mimogredočega senca.

GOSPOD, nagni nebesa svoja ter stopi doli, dotakni se gorá, in se bodo kadile.

Strelo zaženi in razkropi jih, izstreli pšice svoje in zbegaj jih.

Iztegni roko svojo z višave, reši me in otmi me iz mnogih vodá, iz roke tujcev.

Njih usta govore ničevost in njih desnica je lažnivosti desnica.

Bog, novo pesem ti bom pel, na deseterostrunje ti psalme prepeval,

tebi, ki daješ rešitev kraljem, otimlješ Davida, hlapca svojega, pogubnega meča.

Reši me in otmi me iz roke tujcev, katerih usta govoré ničevost, in njih desnica je lažnivosti desnica.

Da bodo sinovi naši kakor rastline, dobro zrejene v nežni dobi svoji, in hčere naše kakor vogelni stebri, obdelani po zidavi svetišča;

žitnice naše da bodo polne in bodo dajale mnogoteren živež, naše ovce da tisočero rodevajo, desettisočkrat da bodo pomnožene na pašnikih naših,

in goved naša breja; nič napada, nič predaje, nič jadikovanja da ne bode v ulicah naših!Blagor ljudstvu, ki se mu tako godi, blagor ljudstvu, čigar Bog je GOSPOD.

Blagor ljudstvu, ki se mu tako godi, blagor ljudstvu, čigar Bog je GOSPOD.

{Hvalnica Davidova.} Poviševati te hočem, Bog moj in Kralj, in slaviti ime tvoje vedno in vekomaj.

Vsak dan te bom slavil in hvalil ime tvoje vedno in vekomaj.

Velik je GOSPOD in hvale vreden jako in velikosti njegove ni preiskati.

Rod naj rodu slavi dela tvoja in oznanjajo naj junaške čine tvoje.

Lepoto in slavo tvojega veličastva in čudovite stvari tvoje bom premišljeval.

In moč strašnih del tvojih naj slavé; in velika dela tvoja bom pripovedoval.

Spomin obile dobrote tvoje naj vre iz njih in o pravičnosti tvoji naj glasno pojó.

Milosten in usmiljen je GOSPOD, počasen v jezo in velik v milosti;

dobrotljiv je GOSPOD vsem in usmiljenje njegovo gre čez vsa dela njegova.

Hvalijo te naj, GOSPOD, vsa dela tvoja, in slavé te naj tisti, ki jim izkazuješ milost.

Slavo kraljestva tvojega naj razglašajo in govoré o mogočnosti tvoji,

da oznanijo sinom človeškim slavne čine njegove in slavo in lepoto njegovega kraljestva.

Kraljestvo tvoje je vseh vekov kraljestvo in gospostvo tvoje od roda do roda.

GOSPOD podpira vse, ki padajo, in kvišku pomaga vsem potlačenim.

Vseh oči zaupno gledajo vate, in ti jim daješ njih jed o pravem času;

roko svojo odpiraš in sitiš, karkoli živi, po volji.

Pravičen je GOSPOD na vseh potih svojih in milostiv v vseh svojih delih.

Blizu je GOSPOD vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v resnici.

Voljo izpolnjuje njim, ki se ga bojé, vpitje njih sliši in jih rešuje.

GOSPOD hrani vse, kateri ga ljubijo, vse brezbožnike pa pogublja.Hvalo GOSPODOVO naj torej govore usta moja, in vse meso naj slavi sveto ime njegovo vedno in vekomaj!

Hvalo GOSPODOVO naj torej govore usta moja, in vse meso naj slavi sveto ime njegovo vedno in vekomaj!

Aleluja! Hvali, duša moja, GOSPODA!

Hvalil bom GOSPODA v življenju svojem, psalme prepeval Bogu svojemu, dokler bodem živ.

Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.

Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.

Blagor mu, komur je pomočnik Bog mogočni Jakobov, čigar nada je v GOSPODU, Bogu njegovem,

ki je ustvaril nebesa in zemljo, morje in karkoli je v njih; ki hrani resnico vekomaj,

ki pridobiva pravico zatiranim, hrane daje lačnim. GOSPOD oprošča jetnike,

GOSPOD odpira oči slepim, GOSPOD vzdiguje potrte, GOSPOD ljubi pravične,

GOSPOD brani tujce, siroto in vdovo podpira, pot brezbožnih pa podira.Vladal bo GOSPOD vekomaj, Bog tvoj, o Sion, od roda do roda. Aleluja!

Vladal bo GOSPOD vekomaj, Bog tvoj, o Sion, od roda do roda. Aleluja!

Hvalite GOSPODA! Zakaj dobro je pevati psalme Bogu našemu, ker prijetno je to, in spodobno je hvaljenje.

Stavitelj Jeruzalema je GOSPOD, on zbira razkropljence Izraelove.

On ozdravlja potrte v srcu in obvezuje njih rane;

prešteva zvezd število, kliče jih, kolikor jih je, po imenih.

Velik je Gospod naš in mnoga moč njegova, modrost njegova je brezmerna.

Krotke podpira GOSPOD, brezbožnike pa potiska prav do tal.

Pojte hvalne pesmi GOSPODU, s strunami prepevajte psalme Bogu našemu!

Ki zagrinja z gostimi oblaki nebo, ki pripravlja dež zemlji, ki daje, da seno rojevajo gore.

Živini daje njen živež in mladim krokarjem, ki čivkajo.

Moči konjeve se ne veseli, stegna vojščakova mu niso po volji.

Po volji so GOSPODU tisti, ki se ga bojé, ki imajo nado v milosti njegovi.

S hvalo slávi, Jeruzalem, GOSPODA, hvali Boga svojega, o Sion!

Zakaj utrdil je zapahe tvojih vrat, sinove tvoje je blagoslovil sredi tebe.

On, ki daje mir pokrajinam tvojim, z mezgo pšenice te siti;

ki pošilja povelje svoje na zemljo, urno teče beseda njegova;

ki daje sneg kakor volno, slano razsiplje kakor pepel,

led svoj meče doli kakor kosčke, mraz njegov kdo prebije?

Besedo svojo pošlje, in vse raztaja; kakor hitro pihne veter njegov, že tekó vode.

Besedo svojo je naznanil Jakobu, postave svoje in pravice Izraelu.Ni storil tako nobenemu narodu, zato sodb njegovih niso spoznali. Aleluja!

Ni storil tako nobenemu narodu, zato sodb njegovih niso spoznali. Aleluja!

Aleluja! Hvalite GOSPODA, vsi iz nebes, hvalite ga na višavah!

Hvalite ga, vsi angeli njegovi, hvalite ga, vse vojske njegove!

Hvalite ga, solnce in mesec, hvalite ga, vse svetle zvezde!

Hvalite ga, nebes nebesa, in vode, katere so nad nebom –

hvalijo naj ime GOSPODOVO! kajti on je rekel, in so bili ustvarjeni,

in utrdil jih je za vselej in na veke; dal je zapoved, ki je nihče ne prestopi.

Hvalite GOSPODA, vsi iz zemlje, zmaji in brezna vsa,

ogenj in toča, sneg in sopara, veter viharni, ki izpolnjuješ besedo njegovo,

ve gore in vsi hribi, drevesa sadonosna in vse cedre,

ti zverina in vsa živina, laznina in ptiči krilati;

kralji zemeljski in narodi vsi, knezi in vsi zemljé sodniki,

mladeniči in tudi device, starci z dečki vred –

naj hvalijo ime GOSPODOVO! kajti vzvišeno je ime njegovo, On sam, slava njegova sega čez zemljo in nebo.In povišal je rog svojemu ljudstvu, hvalo vseh svetih svojih, sinom Izraelovim, ljudstvu, ki mu je blizu. Aleluja!

In povišal je rog svojemu ljudstvu, hvalo vseh svetih svojih, sinom Izraelovim, ljudstvu, ki mu je blizu. Aleluja!

Aleluja! Pojte GOSPODU pesem novo in hvalo njegovo v zboru svetih njegovih!

Izrael naj se veseli v njem, ki ga je ustvaril, sinovi sionski naj se radujejo v Kralju svojem.

Hvalijo naj ime njegovo s plesom, z bobnom in s strunami naj mu psalme prepevajo.

Kajti veseli se GOSPOD ljudstva svojega, krotke diči z zveličanjem.

Radujejo se naj v slavi sveti njegovi, pojó naj od veselja na ležiščih svojih.

Hvala, povišujoča Boga mogočnega, naj jim polni grlo in meč dvorezni naj imajo v roki svoji,

da izvršé maščevanje nad narodi in pokoré ljudstva,

da zvežejo z verigami njih kralje in njih plemenitnike z vezmi železnimi:da nad njimi izvršé sodbo, ki je pisana. Čast je to vsem svetim njegovim. Aleluja!

da nad njimi izvršé sodbo, ki je pisana. Čast je to vsem svetim njegovim. Aleluja!

Aleluja! Hvalite Boga mogočnega v svetišču njegovem, hvalite ga v veličastva njegovega gradu!

Hvalite ga zaradi junaških činov njegovih, hvalite ga po velikem veličastvu njegovem!

Hvalite ga s trombe glasom, hvalite ga s citrami in harfami!

Hvalite ga z bobni in s plesom, hvalite ga s strunami in piščalmi!

Hvalite ga z miloglasnimi cimbali, hvalite ga z gromkimi cimbali! —Vsak duh naj hvali GOSPODA! Aleluja!

Vsak duh naj hvali GOSPODA! Aleluja!