Hebrews (Slovene)

1

1:1b.HEB.001.001 Potem ko je Bog nekdaj mnogokrat in na razne načine govoril očetom po prorokih,

1:2b.HEB.001.002 nam je v teh zadnjih dneh govoril po Sinu, ki ga je postavil za dediča vseh stvari, ki je po njem naredil tudi svetove,

1:3b.HEB.001.003 ki je odsvit slave in podoba bitja njegovega in vzdržuje vse z besedo moči svoje; ki je, potem ko je po sebi izvršil očiščenje grehov naših, sedel na desnico veličastva v višavah

1:4b.HEB.001.004 in je tolikanj višji postal od angelov, kolikor odličnejše ime je podedoval mimo njih.

1:5b.HEB.001.005 Kajti kateremu izmed angelov je kdaj rekel: „Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil“, in zopet: „Jaz mu bodem za očeta in on mi bode za sina“?

1:6b.HEB.001.006 In ko bo prvorojenca zopet vpeljal v svet, pravi: „In molijo naj ga vsi angeli Božji“.

1:7b.HEB.001.007 In o angelih sicer pravi: „On dela angele svoje za vetrove in služabnike svoje za ognja plamen“,

1:8b.HEB.001.008 o Sinu pa: „Prestol tvoj, o Bog, na veka vek. Pravičnosti žezlo je kraljestva tvojega žezlo.

1:9b.HEB.001.009 Ljubil si pravico in sovražil krivico. Zato te je pomazilil Bog, Bog tvoj, z oljem veselja bolj nego sodeležnike tvoje“.

1:10b.HEB.001.010 In: „Ti si v začetku, Gospod, ustanovil zemljo, in rok tvojih dela so nebesa;

1:11b.HEB.001.011 njih bode konec, ti pa ostaneš; in vsa se bodo postarala kakor obleka,

1:12b.HEB.001.012 in kakor plašč jih boš zvil, in izpremenila se bodo; ti pa si isti, in let tvojih ne bode konec“.

1:13b.HEB.001.013 Kateremu izmed angelov pa je kdaj rekel: „Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih za podnožje nogam tvojim“?Niso li vsi služabni duhovi, v službo pošiljani zaradi njih, ki imajo podedovati zveličanje?

1:14b.HEB.001.014 Niso li vsi služabni duhovi, v službo pošiljani zaradi njih, ki imajo podedovati zveličanje?

2

2:1b.HEB.002.001 Zato nam treba tolikanj bolj paziti na to, kar smo slišali, da ne zgrešimo zveličanja.

2:2b.HEB.002.002 Če je namreč beseda, po angelih govorjena, postala trdna in je vsak prestopek in neposluh dobil pravično plačilo,

2:3b.HEB.002.003 kako uidemo mi, pustivši vnemar toliko zveličanje? ki ga je iz početka oznanjal Gospod, in oni, ki so čuli, so nam ga potrdili,

2:4b.HEB.002.004 pri čemer je tudi Bog ž njimi vred pričal z znamenji in čudeži in mnogoterimi močmi in s podeljevanjem svetega Duha po volji svoji.

2:5b.HEB.002.005 Kajti angelom ni podložil sveta prihodnjega, o katerem govorimo.

2:6b.HEB.002.006 Pričal pa je nekdo nekje, govoreč: „Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?

2:7b.HEB.002.007 Za malo časa si ga ponižal pod angele; s slavo in častjo si ga venčal in postavil si ga nad dela rok svojih;

2:8b.HEB.002.008 vse si podložil pod noge njegove.“ Ker mu je pa vse podložil, torej ni pustil ničesar njemu nepodloženega. Sedaj pa ne vidimo še, da bi mu bilo vse podloženo;

2:9b.HEB.002.009 vidimo pa Jezusa, ki je bil za malo časa ponižan pod angele, zaradi trpljenja smrti venčanega s slavo in častjo, da po milosti Božji okusi smrt za vsakega.

2:10b.HEB.002.010 Kajti spodobilo se je njemu, za katerega je vse in po katerem je vse, ko je mnogo sinov peljal v slavo, začetnika njih zveličanja popolnega storiti po trpljenju.

2:11b.HEB.002.011 Kajti i ta, ki posvečuje, i oni, ki se posvečujejo, vsi so iz enega; iz tega vzroka se ne sramuje imenovati jih brate, govoreč:

2:12b.HEB.002.012 „Oznanjal bom ime tvoje bratom svojim, sredi zbora ti bom peval hvalo“.

2:13b.HEB.002.013 In zopet: „Nanj naslonim upanje svoje“, in zopet: „Glej, jaz in otročiči, katere mi je dal Bog“.

2:14b.HEB.002.014 Ker so torej otročiči deležni mesa in krvi, se je tudi on tega podobno udeležil, da bi s svojo smrtjo uničil njega, ki ima smrti oblast, to je: hudiča,

2:15b.HEB.002.015 in osvobodil tiste, ki so v strahu smrti vse življenje bili v sponah sužnosti.

2:16b.HEB.002.016 Saj se pač ne poteza za angele, ampak za seme Abrahamovo se poteza.

2:17b.HEB.002.017 Zato se je moral v vsem enakega storiti bratom, da postane usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom, da poravna ljudstva grehe.Kajti v kolikor je sam trpel in izkušan bil, v toliko tudi more pomagati izkušanim.

2:18b.HEB.002.018 Kajti v kolikor je sam trpel in izkušan bil, v toliko tudi more pomagati izkušanim.

3

3:1b.HEB.003.001 Zatorej, bratje sveti, poklica nebeškega deležni, pazljivo glejte na poslanca in velikega duhovnika naše veroizpovedi, Jezusa,

3:2b.HEB.003.002 ki je zvest njemu, ki ga je naredil, kakor je bil tudi Mojzes zvest v vsej hiši njegovi.

3:3b.HEB.003.003 Večje slave namreč je bil ta za vrednega spoznan od Mojzesa, v kolikor ima večjo čast od hiše tisti, ki jo je napravil.

3:4b.HEB.003.004 Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, ki je vse napravil, je Bog.

3:5b.HEB.003.005 In Mojzes je bil zvest v vsej hiši njegovi kakor služabnik, v pričanje tistega, kar se je imelo pozneje oznanjati;

3:6b.HEB.003.006 Kristus pa je zvest kakor sin, vladajoč hiši svoji; čigar hiša smo mi, ako srčno zaupnost in hvalo upanja ohranimo trdno do konca.

3:7b.HEB.003.007 Zatorej, kakor govori sveti Duh: „Danes, ko začujete glas njegov,

3:8b.HEB.003.008 ne zakrknite src svojih, kakor v razdražbi ob dnevi izkušnjave v puščavi,

3:9b.HEB.003.009 kjer so me izkušali očetje vaši s preizkušanjem in gledali dela moja štirideset let.

3:10b.HEB.003.010 Zato sem se razsrdil nad tem rodom in rekel: Vedno tavajo v srcu; ali oni niso spoznali potov mojih,

3:11b.HEB.003.011 tako da sem prisegel v jezi svoji: Ne pridejo v pokoj moj!“

3:12b.HEB.003.012 Glejte, bratje, da ne bode v kom izmed vas hudobnega srca nevere, ki odpade od Boga živega:

3:13b.HEB.003.013 marveč opominjate se vsak dan, dokler se še kliče „danes“, da ne zakrkne kdo izmed vas vsled prevare greha.

3:14b.HEB.003.014 Kajti postali smo sodeležniki Kristusa, ako le začetek zaupanja trdno ohranimo do konca;

3:15b.HEB.003.015 dokler se pravi: „Danes, ko začujete glas njegov, ne zakrknite src svojih kakor v razdražbi“.

3:16b.HEB.003.016 Kajti kdo so bili tisti, ki so slišali in napravili razdražbo? Ne li pa vsi, ki so izšli iz Egipta po Mojzesu?

3:17b.HEB.003.017 Nad katerimi pa se je srdil štirideset let? Mar ne nad njimi, ki so bili grešili, ki so jim telesa popadala v puščavi?

3:18b.HEB.003.018 Katerim pa je prisegel, da ne pridejo v pokoj njegov, če ne njim, ki so bili nepokorni?In vidimo, da niso mogli priti vanj zaradi nevere.

3:19b.HEB.003.019 In vidimo, da niso mogli priti vanj zaradi nevere.

4

4:1b.HEB.004.001 Bojmo se torej, da se, ko še ostaja obljuba, da pridemo v pokoj njegov, ne vidi, da je kdo izmed vas zaostal.

4:2b.HEB.004.002 Kajti blagovestje smo prejeli mi kakor tudi oni; ali onim ni koristila slišana beseda, ker ni bila združena z vero njih, ki so jo slišali.

4:3b.HEB.004.003 Kajti v pokoj prihajamo mi, ki smo vero sprejeli; kakor je rekel: „V jezi svoji sem prisegel: Ne pridejo v pokoj moj!“ In vendar so bila dela Božja končana od ustanovitve sveta;

4:4b.HEB.004.004 saj je rekel nekje o sedmem dne tako: „In počival je Bog sedmi dan od vseh del svojih“.

4:5b.HEB.004.005 In tukaj zopet: „Ne pridejo v pokoj moj“.

4:6b.HEB.004.006 Ker je torej še pričakovati, da pridejo nekateri vanj, in oni, kateri so najprvo prejeli blagovestje, niso prišli vanj zaradi nepokorščine,

4:7b.HEB.004.007 določa zopet neki dan, ko pravi v Davidu „danes“ čez toliko časa, kakor je prej rečeno: „Danes, ko začujete glas njegov, ne zakrknite src svojih“.

4:8b.HEB.004.008 Kajti ako bi jih bil Jozue vpeljal v pokoj, ne bi potem Bog govoril o drugem dnevu.

4:9b.HEB.004.009 Torej ostaja še sobotni počitek ljudstvu Božjemu.

4:10b.HEB.004.010 Kajti kdor je prišel v pokoj njegov, počiva tudi sam od svojih del kakor Bog od lastnih.

4:11b.HEB.004.011 Prizadenimo si torej, da pridemo v oni pokoj, da ne pade kdo po enakem zgledu nepokorščine.

4:12b.HEB.004.012 Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca;

4:13b.HEB.004.013 in stvari ni skrite pred njim, temuč vse je golo in razodeto očem njega, ki imamo ž njim opravek.

4:14b.HEB.004.014 Ker imamo torej tako vzvišenega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Sinu Božjega, držimo se svoje veroizpovedi!

4:15b.HEB.004.015 Kajti nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha.Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč.

4:16b.HEB.004.016 Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč.

5

5:1b.HEB.005.001 Kajti vsak veliki duhovnik se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v to, kar zadeva Boga, da prinaša darila in žrtve za grehe;

5:2b.HEB.005.002 ki more potrpljenje imeti z nevednimi in tavajočimi, ker je tudi sam obdan s slabostjo,

5:3b.HEB.005.003 in zaradi te mora kakor za ljudstvo tako tudi zase darovati za grehe.

5:4b.HEB.005.004 In sam si nihče ne prisvaja te časti, nego kdor je poklican od Boga, kakor tudi Aron.

5:5b.HEB.005.005 Tako tudi Kristus ni sam sebe počastil, da bi postal veliki duhovnik, nego on, ki mu je govoril: „Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil“.

5:6b.HEB.005.006 Kakor tudi drugje pravi: „Ti si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem“.

5:7b.HEB.005.007 On je v dneh mesa svojega prinašal prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu,

5:8b.HEB.005.008 in se je, dasi Sin, učil po trpljenju pokorščine.

5:9b.HEB.005.009 In tako je postal popoln in večnega zveličanja ustanovitelj njim vsem, ki so mu poslušni,

5:10b.HEB.005.010 in Bog ga proglasil za velikega duhovnika po redu Melhizedekovem.

5:11b.HEB.005.011 O tem bi nam bilo mnogo govoriti, a je težko pojasniti, ker ste počasni postali na sluhu.

5:12b.HEB.005.012 Zakaj po času bi morali biti že učitelji, pa je treba, da vas kdo zopet uči, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni in ne močne hrane.

5:13b.HEB.005.013 Kajti vsak, kdor dobiva mleka, je nevešč besedi pravičnosti, ker je dete.Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.

5:14b.HEB.005.014 Popolnim pa se daje močna hrana, namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.

6

6:1b.HEB.006.001 Zato se, pustivši začetek besede Kristusove, obrnimo k popolnosti, da ne polagamo zopet temelja z izpreobrnjenjem od mrtvih del in z vero v Boga,

6:2b.HEB.006.002 z naukom o krstih in o pokladanju rok in o vstajenju mrtvih in o večni sodbi.

6:3b.HEB.006.003 In to bomo storili, ako le Bog privoli.

6:4b.HEB.006.004 Kajti nemogoče je take, ki so bili enkrat razsvetljeni in so okusili dar nebeški in so postali deležni svetega Duha

6:5b.HEB.006.005 in okusili dobro besedo Božjo in prihodnjega sveta moči,

6:6b.HEB.006.006 in so odpadli, zopet obnoviti v izpokorjenje, ker sami zase iznova križajo Sina Božjega in ga očitno sramote.

6:7b.HEB.006.007 Kajti zemlja, katera pije dež, ki često nanjo pada, in rodi koristno zelišče tistim, zaradi katerih se tudi obdeluje, dobiva blagoslov od Boga.

6:8b.HEB.006.008 Ako pa rodi trnje in osat, je zavržena in blizu prokletja, ki mu je konec požig.

6:9b.HEB.006.009 Prepričani pa smo o vas, ljubljeni, da ste v boljšem stanju, ki pospešuje vaše zveličanje, čeprav tako govorimo.

6:10b.HEB.006.010 Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega s tem, da ste služili svetim in še služite.

6:11b.HEB.006.011 Želimo pa, da vsak izmed vas kaže isto gorečnost, da ohrani popolno gotovost upanja do konca:

6:12b.HEB.006.012 da se ne polenite, temuč postanete posnemalci njih, ki so po veri in stanovitnosti podedovali obljube.

6:13b.HEB.006.013 Kajti ko je Bog dal Abrahamu obljubo, je prisegel pri samem sebi, ker ni imel pri kom večjem priseči,

6:14b.HEB.006.014 govoreč: „Resnično, blagoslavljaje te bom blagoslovil in množeč te bom množil“.

6:15b.HEB.006.015 In tako je Abraham, stanovitno čakajoč, dosegel izpolnitev obljube.

6:16b.HEB.006.016 Ljudje namreč prisegajo pri kom večjem, in vsakega njih prepira konec je prisega v potrditev.

6:17b.HEB.006.017 Zato je tudi Bog, hoteč tolikanj obilneje pokazati dedičem obljube neizpremenljivost sklepa svojega, porabil za sredstvo prisego,

6:18b.HEB.006.018 da bi po teh dveh neizpremenljivih rečeh, v katerih ni mogoče, da bi Bog lagal, imeli krepko tolažilo mi, ki smo pribežali oprijet se ponujenega nam upanja,

6:19b.HEB.006.019 ki ga imamo kakor sidro duše, ki je zanesljivo in trdno in prodira v notranje svetišče za pregrinjalo,kamor je kot predhodnik za nas vstopil Jezus, postavši po redu Melhizedekovem veliki duhovnik na vekomaj.

6:20b.HEB.006.020 kamor je kot predhodnik za nas vstopil Jezus, postavši po redu Melhizedekovem veliki duhovnik na vekomaj.

7

7:1b.HEB.007.001 Ta Melhizedek namreč, kralj v Salemu, duhovnik Boga Najvišjega, ki je bil naproti prišel Abrahamu, vračajočemu se s poboja kraljev, in ga blagoslovil,

7:2b.HEB.007.002 ki mu je tudi Abraham podelil desetino od vsega, (njegovo ime se najprej tolmači: ‚kralj pravičnosti‘, potem pa tudi kralj Salema, to je: ‚kralj miru‘,

7:3b.HEB.007.003 brez očeta je, brez matere, brez rodopisa, nima niti začetka dni niti življenja konca, prispodobljen pa je Sinu Božjemu), ostaja duhovnik za vedno.

7:4b.HEB.007.004 Preudarite pa, kako velik je bil ta, ki mu je Abraham očak dal desetino od najboljšega plena.

7:5b.HEB.007.005 In tisti sinovi Levijevi, ki prejemajo duhovništvo, imajo zapoved, odesetiniti ljudstvo po postavi, to je: brate svoje, dasi so ti tudi izšli iz Abrahamovega ledja;

7:6b.HEB.007.006 on pa, ki ni iz njih rodu, je odesetinil Abrahama in blagoslovil njega, ki je imel obljube.

7:7b.HEB.007.007 A brez vsakega ugovora blagoslavlja večji manjšega.

7:8b.HEB.007.008 In tukaj jemljejo desetine umrjoči ljudje, tam pa on, o katerem se priča, da živi.

7:9b.HEB.007.009 In takorekoč po Abrahamu je bil sem Levi, ki prejema desetine, odesetinjen;

7:10b.HEB.007.010 kajti bil je še v očetovih ledjih, ko mu je prišel Melhizedek naproti.

7:11b.HEB.007.011 Ako se je torej dosegla popolnost po Levijem duhovništvu (na podlagi tega je namreč ljudstvo prejelo postavo), kaka potreba je bila še, da se postavi drugačen duhovnik „po redu Melhizedekovem“ in se ne imenuje po redu Aronovem?

7:12b.HEB.007.012 Kajti če se premeni duhovništvo, nastane neogibno tudi izpremena postave.

7:13b.HEB.007.013 Ta namreč, ki se o njem to pravi, je iz drugega rodu, iz katerega ni nihče služil oltarju.

7:14b.HEB.007.014 Kajti znano je, da se je rodil Gospod naš iz Jude, kateremu rodu ni Mojzes ničesar govoril zastran duhovništva.

7:15b.HEB.007.015 In ta premena se še jasneje vidi, če je po podobi Melhizedekovi postavljen drugačen duhovnik,

7:16b.HEB.007.016 ki ni postal duhovnik po pravilu mesene zapovedi, temuč po moči neminljivega življenja;

7:17b.HEB.007.017 kajti priča se o njem: „Ti si duhovnik na vekomaj po redu Melhizedekovem“.

7:18b.HEB.007.018 S tem je torej odpravljena prejšnja zapoved, ker je bila slabotna in nekoristna,

7:19b.HEB.007.019 (kajti postava ni storila ničesar popolnega), vpeljano pa je boljše upanje, po katerem se bližamo Bogu.

7:20b.HEB.007.020 In v kolikor to ni brez prisege

7:21b.HEB.007.021 (oni namreč so postali duhovniki brez prisege, ta pa s prisego po njem, ki je rekel: „Prisegel je Gospod in ne bo se kesal: Ti si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem“),

7:22b.HEB.007.022 toliko boljše zaveze porok je postal Jezus.

7:23b.HEB.007.023 In onih je mnogo postalo duhovnikov, ker je smrt branila enemu vedno ostati;

7:24b.HEB.007.024 ta pa, ker ostane na vekomaj, ima duhovništvo nepremenljivo.

7:25b.HEB.007.025 Zato more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje.

7:26b.HEB.007.026 Kajti tak velik duhovnik se nam je tudi spodobil: svet, nedolžen, brezmadežen, ločen od grešnikov in vzvišen nad nebesa;

7:27b.HEB.007.027 ki mu ni vsak dan potreba, kakor onim velikim duhovnikom, darovati žrtve najprej za svoje, potem za ljudstva grehe: kajti to je storil enkrat za vselej, ko je samega sebe daroval.Postava namreč postavlja za velike duhovnike ljudi, podvržene slabostim, beseda prisege, storjene šele po postavi, pa Sina, popolnoma dovršenega za vekomaj.

7:28b.HEB.007.028 Postava namreč postavlja za velike duhovnike ljudi, podvržene slabostim, beseda prisege, storjene šele po postavi, pa Sina, popolnoma dovršenega za vekomaj.

8

8:1b.HEB.008.001 Poglavitno pa pri tem, o čemer govorimo, je to: takega imamo velikega duhovnika, ki je sedel na desnico prestola veličastva v nebesih

8:2b.HEB.008.002 in je oskrbnik svetišča in šatora pravega, ki ga je postavil Gospod in ne človek.

8:3b.HEB.008.003 Kajti vsak veliki duhovnik je postavljen, da prinaša dari in žrtve; zato je potreba, da ima tudi ta kaj, kar bi prinašal.

8:4b.HEB.008.004 Ako bi bil namreč na zemlji, bi še duhovnik ne bil, ker so tu duhovniki, ki dari prinašajo po postavi.

8:5b.HEB.008.005 Oni služijo podobi in senci stvari nebeških; kakor je bilo Mojzesu ukazano, ko je napravljal šator; kajti: „Glej“, veli, „da narediš vse po zgledu, pokazanem ti na gori“.

8:6b.HEB.008.006 Sedaj pa je Jezus dobil tem odličnejšo službo, kolikor boljša je zaveza, ki je njen srednik, ki je zakonito ustanovljena tudi na boljših obljubah.

8:7b.HEB.008.007 Ako bi namreč ona prva zaveza bila brez pogreška, ne bi se iskalo mesto drugi.

8:8b.HEB.008.008 Kajti grajajoč jim pravi: „Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, in s hišo Izraelovo in s hišo Judovo sklenem novo zavezo;

8:9b.HEB.008.009 ne po zavezi, ki sem jo storil ž njih očeti, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz zemlje Egiptovske; ker oni niso ostali v zavezi moji, in jaz sem jih vnemar pustil, govori Gospod.

8:10b.HEB.008.010 Kajti to je zaveza, ki jo sklenem s hišo Izraelovo po tistih dneh, govori Gospod: Postave svoje dam v njih misli in v njih srca jih napišem, in bodem jim za Boga, in oni mi bodo za ljudstvo.

8:11b.HEB.008.011 In naj ne uče vsak svojega bližnjega in vsak svojega brata, rekoč: Spoznaj Gospoda! zakaj poznali me bodo vsi, od njih malega do njih velikega.

8:12b.HEB.008.012 Kajti milosten bodem njih krivicam in njih grehov in pregreškov se ne bom spominjal več“.Ko pravi: „novo zavezo“, je proglasil prvo za staro; kar pa se stara in je zastarelo, se bliža koncu.

8:13b.HEB.008.013 Ko pravi: „novo zavezo“, je proglasil prvo za staro; kar pa se stara in je zastarelo, se bliža koncu.

9

9:1b.HEB.009.001 Imela je pač tudi prva zaveza predpise za službo božjo in pozemeljsko svetišče.

9:2b.HEB.009.002 Šator namreč je bil napravljen – prvi [Ali: sprednji.], v katerem so bili svečnik in miza in razpostava kruhov; ta se imenuje Sveto [Ali: svetišče.].

9:3b.HEB.009.003 Za drugim zagrinjalom pa je bil šator, imenovan Najsvetejše,

9:4b.HEB.009.004 imajoč zlato kadilnico in skrinjo zaveze, od vseh strani z zlatom okovano, v kateri je bil zlati vrč z mano in zeleneča palica Aronova in plošči zaveze,

9:5b.HEB.009.005 nad njo pa keruba slave, obsenčujoča pokrov sprave..., o čemer sedaj ni govoriti podrobno.

9:6b.HEB.009.006 Ker je torej to tako napravljeno, hodijo v prvi šator vedno duhovniki opravljat službo,

9:7b.HEB.009.007 v drugi šator pa enkrat na leto sam veliki duhovnik, a ne brez krvi, ki jo prinaša zase in za grehe nevednosti ljudstva.

9:8b.HEB.009.008 S tem sveti Duh kaže, da pot do svetišča ni še razodeta, dokler stoji prvi šator,

9:9b.HEB.009.009 ki je podoba za sedanjo dobo; v katerem se darujejo darovi in žrtve, ki ne morejo v vesti popolnoma pomiriti [Dobesedno: popolnega storiti.] tistega, ki opravlja službo,

9:10b.HEB.009.010 ker so samo mesene naredbe (z jedili in pijačami ter z različnim umivanjem vred) naložene do časa poprave.

9:11b.HEB.009.011 Kristus pa je nastopil kot veliki duhovnik prihodnjih dobrot in je šel skozi večji in popolnejši šator, ki ni z roko narejen, to je, ki ni tega stvarjenja,

9:12b.HEB.009.012 tudi ne po krvi kozlov in telet, ampak po svoji lastni krvi, enkrat za vselej v svetišče, ko je bil pridobil večno rešitev.

9:13b.HEB.009.013 Kajti če bikov in kozlov kri in junice pepel, ki pokropi onečiščene, posvečuje za čistost mesa,

9:14b.HEB.009.014 kolikanj bolj bo kri Kristusa, ki je po Duhu večnem daroval samega sebe brez madeža Bogu, očistila vest vašo mrtvih del, da služite Bogu živemu!

9:15b.HEB.009.015 In zato je nove zaveze srednik: da dobé, ko se je smrt zgodila za odrešenje prestopkov, storjenih za prve zaveze, obljubo večne dediščine tisti, ki so poklicani.

9:16b.HEB.009.016 Kajti kjer je oporoka [Grška beseda pomeni zavezo in tudi oporoko (testament).], je treba, da nastopi oporočnikova smrt;

9:17b.HEB.009.017 zakaj oporoka je šele pri mrtvih veljavna, ker nikdar nima moči, dokler živi oporočnik.

9:18b.HEB.009.018 Zato tudi prva zaveza ni bila posvečena brez krvi.

9:19b.HEB.009.019 Ko je bil namreč Mojzes vsako zapoved po postavi oznanil vsemu ljudstvu, je vzel kri telet in kozlov z vodo in škrlatno volno in z izopom ter je pokropil knjigo samo in vse ljudstvo, govoreč:

9:20b.HEB.009.020 „To je kri zaveze, ki jo je vam Bog zapovedal“.

9:21b.HEB.009.021 In tudi šator in vse orodje službe božje je enako pokropil s krvjo.

9:22b.HEB.009.022 In s krvjo se skoraj vse očišča po postavi, in brez prelitja krvi se ne zgodi odpuščenje.

9:23b.HEB.009.023 Potrebno je torej bilo, da se ‚podobe nebeških stvari‘ očiščajo s takimi, nebeške stvari same pa z boljšimi žrtvami mimo teh.

9:24b.HEB.009.024 Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temuč v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas;

9:25b.HEB.009.025 tudi ni šel samega sebe večkrat darovat, kakor veliki duhovnik prihaja v svetišče vsako leto s tujo krvjo

9:26b.HEB.009.026 (sicer bi bil moral mnogokrat trpeti od ustanovitve sveta): sedaj pa na konci vekov se je enkrat prikazal v izbrisanje greha po žrtvi svoji.

9:27b.HEB.009.027 In kakor je človeku namenjeno enkrat umreti, potem pa sodba,tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da bi odvzel mnogih grehe, v drugič pa se prikaže ne zaradi greha, temuč v zveličanje njim, ki ga pričakujejo.

9:28b.HEB.009.028 tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da bi odvzel mnogih grehe, v drugič pa se prikaže ne zaradi greha, temuč v zveličanje njim, ki ga pričakujejo.

10

10:1b.HEB.010.001 Kajti ker ima postava le senco prihodnjih dobrot, ne prave podobe stvari, ne more vsako leto z istimi žrtvami, ki jih neprenehoma darujejo, nikdar popolne storiti teh, ki ž njimi pristopajo.

10:2b.HEB.010.002 Ali bi jih sicer ne nehali darovati, ker bi službo opravljajoči, enkrat očiščeni, več ne imeli zavesti grehov?

10:3b.HEB.010.003 A prav s temi žrtvami se obnovi spomin grehov vsako leto.

10:4b.HEB.010.004 Nemogoče je namreč, da bi kri bikov in kozlov odvzemala grehe.

10:5b.HEB.010.005 Zato govori Kristus, prihajajoč na svet: „Žrtve in daru nisi hotel, telo pa si mi pripravil;

10:6b.HEB.010.006 žgalne daritve in daritve za grehe ti niso bile po volji,

10:7b.HEB.010.007 tedaj sem rekel: Glej, prihajam (na čelu knjige je pisano o meni), da izpolnim, o Bog, voljo tvojo“.

10:8b.HEB.010.008 Govoreč prej: „Žrtev in darov in žgalnih daritev in daritev za greh“ (ki se vendar darujejo po postavi) „nisi hotel in ti niso bile po volji“,

10:9b.HEB.010.009 je rekel dalje: „Glej, prihajam, da izpolnim voljo tvojo“. Prvo odpravlja, da postavi drugo.

10:10b.HEB.010.010 Na podlagi te volje smo posvečeni po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej.

10:11b.HEB.010.011 In vsak duhovnik stoji vsak dan v službi in daruje večkrat iste žrtve, ki nikdar ne morejo odvzeti grehov;

10:12b.HEB.010.012 on pa je potem, ko je daroval eno samo žrtev za grehe, sedel za večno na desnico Božjo

10:13b.HEB.010.013 in čaka odslej, da bodo sovražniki njegovi položeni za podnožje nogam njegovim.

10:14b.HEB.010.014 Kajti z eno daritvijo je za večno popolne storil tiste, ki se posvečujejo.

10:15b.HEB.010.015 Izpričuje nam pa to tudi sveti Duh; ko je bil namreč rekel:

10:16b.HEB.010.016 „To je zaveza, ki jo bom sklenil ž njim po tistih dneh“, govori Gospod: „Postave svoje dam v njih srca in v njih misli jih zapišem

10:17b.HEB.010.017 in njih grehov in pregreškov se ne bom spominjal več“.

10:18b.HEB.010.018 Kjer je pa odpuščenje teh, ni več daritve za grehe.

10:19b.HEB.010.019 Ker imamo torej, bratje, trdno zaupanje, da nam je prost vhod v svetišče po krvi Jezusovi,

10:20b.HEB.010.020 kateri vhod nam je posvetil kakor novo in živo pot skozi zagrinjalo, to je meso svoje,

10:21b.HEB.010.021 in ker imamo duhovnika velikega čez hišo Božjo:

10:22b.HEB.010.022 pristopimo z resničnim srcem, v popolni gotovosti vere, v srcih pokropljeni in očiščeni slabe vesti

10:23b.HEB.010.023 in po telesu umiti s čisto vodo. Držimo se izpovedi svojega upanja neomahljivo; kajti zvest je on, ki je obljubil.

10:24b.HEB.010.024 In opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom;

10:25b.HEB.010.025 in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan Gospodov.

10:26b.HEB.010.026 Ako namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo prejeli spoznanje resnice, ni nobene žrtve več za grehe,

10:27b.HEB.010.027 ampak neko strašno pričakovanje sodbe in gorečnost ognja, ki bo ugonabljal nasprotnike.

10:28b.HEB.010.028 Kdor prelomi postavo Mojzesovo, umre brez usmiljenja po izpovedbi dveh ali treh prič:

10:29b.HEB.010.029 koliko hujšo kazen, menite, zasluži, kdor je Sina Božjega teptal in zaničeval kri zaveze, ki je bil ž njo posvečen, in grdil Duha milosti?

10:30b.HEB.010.030 Poznamo namreč njega, ki je rekel: „Moje je maščevanje, jaz bom povračal, govori Gospod“; in zopet: „Gospod bo sodil ljudstvo svoje“.

10:31b.HEB.010.031 Strašno je pasti v roke živega Boga!

10:32b.HEB.010.032 Spominjajte se pa prejšnjih dni, v katerih ste, potem ko ste bili razsvetljeni, prestali mnogi boj trpljenja,

10:33b.HEB.010.033 zdaj v sramoti in stiski na ogled postavljeni, zdaj tesno združeni ž njimi, ki se jim je enako godilo.

10:34b.HEB.010.034 Kajti tudi z jetniki ste imeli sočutje in rop imetja svojega ste z veseljem trpeli, vedoč, da imate boljše imetje in stalno v nebesih.

10:35b.HEB.010.035 Ne mečite torej od sebe srčne zaupnosti svoje, ki ima veliko plačilo.

10:36b.HEB.010.036 Stanovitnosti vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo.

10:37b.HEB.010.037 Kajti „malo, malo še, in pride on, ki ima priti, in ne bo se mudil.

10:38b.HEB.010.038 Pravičnik moj bo pa živel iz vere“, in: „Ako se umakne, duši moji ne bode po volji“.Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temuč ki verujejo in ohranijo dušo.

10:39b.HEB.010.039 Mi pa nismo izmed onih, ki se umikajo in se pogube, temuč ki verujejo in ohranijo dušo.

11

11:1b.HEB.011.001 Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo.

11:2b.HEB.011.002 Po njej so namreč predniki prejeli pričanje.

11:3b.HEB.011.003 Po veri umemo, da so bili svetovi osnovani po besedi Božji, tako da ni iz prikazujočega se postalo, kar je sedaj vidno.

11:4b.HEB.011.004 Po veri je daroval Abel Bogu boljšo žrtev mimo Kajna; po njej je bil izpričan za pravičnega, ker je Bog sam pričal o njegovih darovih, in po njej govori še, dasi je umrl.

11:5b.HEB.011.005 Po veri je bil Enoh umaknjen, da ni videl smrti, in „ni ga bilo najti, ker ga je Bog umaknil“; kajti preden je bil umaknjen, je dobil pričanje, da „je Bogu po volji“.

11:6b.HEB.011.006 Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.

11:7b.HEB.011.007 Po veri je prejel Noe vest po tem, kar se še ni videlo, in boječ se, je napravil barko v rešenje hiše svoje; po njej je obsodil svet in postal dedič pravičnosti, ki je po veri.

11:8b.HEB.011.008 Po veri je slušal Abraham, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki ga je imel dobiti v dediščino, in odšel je, ne vedoč, kam pride.

11:9b.HEB.011.009 Po veri se je preselil v deželo obljube kakor v tujino in stanoval v šatorih z Izakom in Jakobom, sodedičema iste obljube;

11:10b.HEB.011.010 čakal je namreč mesta, stoječega na trdnih temeljih, katerega zidar in stvarnik je Bog.

11:11b.HEB.011.011 Po veri je tudi sama Sara zadobila moč, ustanoviti zarod, in je rodila zunaj prave dobe starosti, ker je za zvestega imela njega, ki je bil obljubil.

11:12b.HEB.011.012 Zato se jih je tudi od enega, in to takega, čigar telo je bilo omrtvelo, rodilo mnogo kakor zvezd na nebu in brez števila kakor peska ob morskem bregu.

11:13b.HEB.011.013 V veri so umrli ti vsi in niso prejeli izpolnitve obljub, temuč so jih od daleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji.

11:14b.HEB.011.014 Kateri namreč tako govore, kažejo, da iščejo domovine.

11:15b.HEB.011.015 In ko bi se bili spominjali tiste, iz katere so bili izšli, bi bili imeli časa povrniti se.

11:16b.HEB.011.016 Sedaj pa hrepene po boljši, to je po nebeški domovini. Zato se jih Bog ne sramuje, imenovati se njih Boga; zakaj pripravil jim je mesto.

11:17b.HEB.011.017 Po veri je daroval Abraham Izaka, ko je bil izkušan, in edinorojenca je daroval on, ki je bil sprejel obljube,

11:18b.HEB.011.018 kateremu se je govorilo: „V Izaku se ti bo imenovalo seme“,

11:19b.HEB.011.019 ker je pomislil, da more Bog zbujati tudi iz mrtvih; zaradi tega ga je tudi prejel kakor od mrtvih obujenega [Ali: odkoder ga je tudi prejel v priliki.].

11:20b.HEB.011.020 Po veri je blagoslovil Izak Jakoba in Ezava tudi za prihodnjost.

11:21b.HEB.011.021 Po veri je Jakob umiraje blagoslovil obadva sinova Jožefova in „je molil, sklonjen ob vrh palice svoje“.

11:22b.HEB.011.022 Po veri je Jožef na smrtni postelji spominjal na izhod sinov Izraelovih in je naročal za kosti svoje.

11:23b.HEB.011.023 Po veri so Mojzesa, ko je bil rojen, njegovi roditelji skrivali tri mesece, ker so videli, da je dete zalo, in niso se bali ukaza kraljevega.

11:24b.HEB.011.024 Po veri se je Mojzes, ko je bil odrastel, branil imenovan biti sin hčere Faraonove,

11:25b.HEB.011.025 ker je rajši hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim nego imeti začasen užitek od greha,

11:26b.HEB.011.026 in je imel sramoto Kristusovo za večje bogastvo nad zaklade egiptovske: kajti gledal je na povračilo.

11:27b.HEB.011.027 Po veri je zapustil Egipt, ne boječ se jeze kraljeve; stanoviten je bil namreč, kakor da bi videl Nevidnega.

11:28b.HEB.011.028 Po veri je napravil velikonočno jagnje in škropljenje s krvjo, da bi se moritelj ne dotaknil njih prvorojencev.

11:29b.HEB.011.029 Po veri so Izraelci prešli Rdeče morje kakor po suhem; Egipčani pa so bili, poskusivši to, pogoltnjeni.

11:30b.HEB.011.030 Po veri je padlo zidovje Jeriha po sedemdnevnem obkroževanju.

11:31b.HEB.011.031 Po veri nečistnica Rahab ni poginila z nevernimi, ker je sprejela oglednike v miru.

11:32b.HEB.011.032 In kaj bi še govoril? Časa namreč mi bo primanjkalo, ko bi pripovedoval o Gideonu, Baraku in Samsonu in Jefteju, Davidu in Samuelu in prorokih,

11:33b.HEB.011.033 ki so po veri premagovali kraljestva, izvrševali pravičnost, dobivali obljube, mašili levom žrela,

11:34b.HEB.011.034 gasili ognja moč, ubežavali osti meča, v slabosti prejemali moč, junaki postajali v vojski, odbijali napade tujcev;

11:35b.HEB.011.035 žene so dobivale mrtve svoje od mrtvih obujene; drugi pa so bili mučeni in niso marali oproščenja, da zadobe boljše vstajenje;

11:36b.HEB.011.036 drugi pa so trpeli zasramovanje in bičanje, vrhu tega pa spone in ječe;

11:37b.HEB.011.037 bili so kamenani, izkušani, razrezani, umrli so smrti z mečem; hodili so v ovčjih in kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah

11:38b.HEB.011.038 (njih ni bil svet vreden!), po puščavah tavajoč in po gorah in brlogih in podzemeljskih jamah.

11:39b.HEB.011.039 In vsi ti, dobivši pričanje po veri, niso prejeli izpolnitve obljube,ker je bil Bog nekaj boljšega določil za nas, da bi oni ne dosegli popolnosti brez nas.

11:40b.HEB.011.040 ker je bil Bog nekaj boljšega določil za nas, da bi oni ne dosegli popolnosti brez nas.

12

12:1b.HEB.012.001 Zatorej tudi mi, ker imamo tak oblak prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju,

12:2b.HEB.012.002 ozirajoč se v začetnika in dovrševalca vere, v Jezusa, ki je za namenjeno mu veselje pretrpel križ, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola.

12:3b.HEB.012.003 Pomislite vendar nanj, ki je prestal od grešnikov toliko nasprotovanja proti sebi, da ne omagate, pešajoč v dušah svojih.

12:4b.HEB.012.004 Niste se še do krvi ustavljali v boju z grehom,

12:5b.HEB.012.005 in pozabili ste tolažbe, ki govori z vami kakor s sinovi: „Sin moj, ne preziraj strahovanja Gospodovega in ne omaguj, ko te kara.

12:6b.HEB.012.006 Kogar namreč ljubi Gospod, tega strahuje in tepe vsakega sina, katerega sprejema“.

12:7b.HEB.012.007 Ako trpite, je vam v odgojo. Bog se vam kaže kakor otrokom; kajti kje je sin, ki ga ne bi strahoval oče?

12:8b.HEB.012.008 Ako ste pa brez strahovanja, ki so ga deležni postali vsi, torej ste nezakonski otroci in ne sinovi.

12:9b.HEB.012.009 Dalje, ako smo imeli telesne roditelje, ki so nas strahovali, in smo se jih bali, ali se ne bomo mnogo bolj pokorili Očetu duhov, da bomo živeli?

12:10b.HEB.012.010 Oni so nas namreč strahovali za malo dni, kakor se jim je prav zdelo, ta pa nam v korist, da bodemo deležni svetosti njegove.

12:11b.HEB.012.011 Vsako strahovanje seveda se nam za sedaj ne zdi veselje, ampak žalost, pozneje pa daje njim, ki jih je vadilo, miru poln sad pravičnosti.

12:12b.HEB.012.012 Zato „dvignite omagujoče roke in šibeča se kolena“,

12:13b.HEB.012.013 in „ravne tire delajte svojim nogam“, da se hromo še bolj ne pohabi, temuč ozdravi.

12:14b.HEB.012.014 Iščite miru z vsemi in posvečenja, brez katerega ne bo nihče videl Gospoda;

12:15b.HEB.012.015 pazite, da se kdo ne odvrne od milosti Božje in da ne požene kaka korenina bridkosti in ne dela napotja in jih mnogo ne skruni;

12:16b.HEB.012.016 da ne bode kdo nečistnik ali skrunilec svetega kakor Ezav, ki je za eno jed prodal prvorojenstvo svoje.

12:17b.HEB.012.017 Kajti veste, da je bil tudi, ko je hotel pozneje zadobiti blagoslov, zavržen (ni dosegel namreč izpremene misli), dasi ga je želel s solzami.

12:18b.HEB.012.018 Kajti niste pristopili k dotakljivi gori in h gorečemu ognju in k oblačju in temi in nevihti

12:19b.HEB.012.019 in k trombe donenju in glasu besed, katerega poslušalci so prosili, da se jim nobena beseda več ne govori

12:20b.HEB.012.020 (niso namreč mogli prenesti ukaza: „Tudi če se žival dotakne gore, bodi s kamenjem pobita“,

12:21b.HEB.012.021 in tako strašna je bila prikazen, da je Mojzes rekel: V strahu sem in trepetu):

12:22b.HEB.012.022 temuč pristopili ste h gori Sionu in k mestu Boga živega, Jeruzalemu nebeškemu, k nebrojni množici angelov,

12:23b.HEB.012.023 k velikemu zborovanju in cerkvi prvorojencev, zapisanih v nebesih, in k Bogu, sodniku vseh, in k duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost,

12:24b.HEB.012.024 in k sredniku nove zaveze, Jezusu, in h krvi pokropljenja, ki govori boljše kakor Abelova.

12:25b.HEB.012.025 Glejte, da se ne branite govorečega; kajti če niso ubežali kazni oni, ki so se branili njega, ki je oznanjal Božje ukaze na zemlji, veliko manj ubežimo mi, ako se obračamo od njega, ki govori z nebes.

12:26b.HEB.012.026 Glas njegov je potresel zemljo tedaj, sedaj pa je obljubil, govoreč: „Še enkrat potresem ne samo zemlje, ampak tudi nebo“.

12:27b.HEB.012.027 To: „še enkrat“ pomeni premembo tistega, kar je bilo potreseno kakor kaj narejenega, da ostane, kar je nepotreseno.

12:28b.HEB.012.028 Zato, ker prejemamo kraljestvo nepotresljivo, imejmo milost, po kateri služimo po volji Bogu, s svetim strahom in grozo;kajti tudi „naš Bog je ogenj, ki uničuje“.

12:29b.HEB.012.029 kajti tudi „naš Bog je ogenj, ki uničuje“.

13

13:1b.HEB.013.001 Bratoljubje ostani med vami.

13:2b.HEB.013.002 Gostoljubnosti ne pozabite: ž njo so namreč nevedoma nekateri vzeli pod streho angele.

13:3b.HEB.013.003 Spominjajte se jetnikov, kakor da ste sojetniki, teh, ki se jim krivica godi, kakor da tudi sami še živite v telesu.

13:4b.HEB.013.004 Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešeštnike bo sodil Bog.

13:5b.HEB.013.005 Življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti on je rekel: „Ne odtegnem se ti in ne zapustim te“.

13:6b.HEB.013.006 Tako da lahko smelo govorimo: „Gospod mi je pomočnik, ne bom se bal; kaj mi bo storil človek?“

13:7b.HEB.013.007 Spominjajte se vodnikov svojih, ki so vam oznanjali besedo Božjo; ozirajoč se v izhod njih življenja, posnemajte njih vero.

13:8b.HEB.013.008 Jezus Kristus je isti včeraj in danes in na veke.

13:9b.HEB.013.009 Mnogoterim in tujim naukom se ne dajte motiti; kajti dobro je, da se srce utrjuje z milostjo, ne z jedmi, od katerih niso imeli koristi, ki so se ž njimi pečali.

13:10b.HEB.013.010 Imamo oltar, ki ž njega ne smejo jesti, kateri služijo šatoru.

13:11b.HEB.013.011 Kajti katerih živali kri nosi veliki duhovnik za grehe v svetišče, tistih trupla se sežigajo zunaj šatorišča;

13:12b.HEB.013.012 zato je tudi Jezus, da bi z lastno krvjo posvetil ljudstvo, trpel zunaj vrat.

13:13b.HEB.013.013 Zatorej izidimo k njemu ven za šatorišče, noseč sramoto njegovo!

13:14b.HEB.013.014 Nimamo namreč tu mesta stalnega, temuč iščemo prihodnjega.

13:15b.HEB.013.015 Po njem torej prinašajmo vedno hvalno daritev Bogu, to je „sad ustnic“, ki proslavljajo ime njegovo.

13:16b.HEB.013.016 Dobrodelnosti pa in podeljevanja ne zabite: take daritve namreč so Bogu po volji.

13:17b.HEB.013.017 Slušajte voditelje svoje in hodite za njimi, oni namreč so čuvaji dušam vašim kot taki, ki bodo odgovor dajali, da to veseli opravljajo in ne zdihujoč; kajti to bi vam bilo nekoristno.

13:18b.HEB.013.018 Molite za nas; kajti prepričani smo, da imamo dobro vest, ker hočemo pošteno živeti in ravnati v vsem.

13:19b.HEB.013.019 Tolikanj bolj pa vas prosim, da delate to, da vam bom tem hitreje povrnjen.

13:20b.HEB.013.020 Bog miru pa, on, ki je od mrtvih nazaj pripeljal velikega pastirja ovac po krvi večne zaveze, Gospoda našega Jezusa,

13:21b.HEB.013.021 stori vas popolne v slehernem dobrem delu, da izpolnite voljo njegovo, in delaj v vas, kar je prijetno njemu, po Jezusu Kristusu, ki mu bodi slava na vekov veke! Amen.

13:22b.HEB.013.022 Prosim pa vas, bratje, sprejmite blagovoljno to besedo opominjanja; kajti ob kratkem sem vam pisal.

13:23b.HEB.013.023 Vedite, da je brat Timotej oproščen, s katerim, ako skoraj pride, vas bova videla.

13:24b.HEB.013.024 Pozdravite vse vodnike svoje in vse svete! Pozdravljajo vas oni iz Italije.Milost z vami vsemi! Amen.

13:25b.HEB.013.025 Milost z vami vsemi! Amen.