Proverbs (Slovene)

1

1:1b.PRO.001.001 Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega:

1:2b.PRO.001.002 da se spozna modrost in uk, da se umejo razumnosti besede,

1:3b.PRO.001.003 da se sprejme pouk v modrem vedenju, v pravičnosti, pravi sodbi in poštenosti,

1:4b.PRO.001.004 da se dá preprostim pamet, mladeniču spoznanje in razsodnost.

1:5b.PRO.001.005 Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil,

1:6b.PRO.001.006 da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke.

1:7b.PRO.001.007 Strah GOSPODOV je začetek znanja; modrost in pouk zaničujejo neumneži.

1:8b.PRO.001.008 Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje:

1:9b.PRO.001.009 kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu.

1:10b.PRO.001.010 Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj.

1:11b.PRO.001.011 Ako govore: „Pojdi z nami, na kri prežímo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka;

1:12b.PRO.001.012 pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo;

1:13b.PRO.001.013 vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje;

1:14b.PRO.001.014 srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!“ –

1:15b.PRO.001.015 sin moj, ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze!

1:16b.PRO.001.016 Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat.

1:17b.PRO.001.017 Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča,

1:18b.PRO.001.018 oni pa – sami na svojo kri preže, zalezujejo lastne duše svoje!

1:19b.PRO.001.019 Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté.

1:20b.PRO.001.020 Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas;

1:21b.PRO.001.021 vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje:

1:22b.PRO.001.022 Doklej, o preprosti, boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju in, bedaki, sovražili znanje?

1:23b.PRO.001.023 Obrnite se k svarjenju mojemu! Glejte, izlijem vam duha svojega, oznanjala vam bom besede svoje.

1:24b.PRO.001.024 Toda, ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo,

1:25b.PRO.001.025 temuč prezirali ste vse svete moje in svarila mojega si niste želeli:

1:26b.PRO.001.026 zato se bom tudi jaz smejala v nesreči vaši in vas zasmehovala, kadar pride, česar se bojite;

1:27b.PRO.001.027 kadar pride kakor besneča uima, česar se bojite, in se približa nesreča vaša kakor nevihta, ko pridere nad vas stiska in nadloga.

1:28b.PRO.001.028 Tedaj me bodo klicali, pa jim ne odgovorim, skrbno me bodo iskali, a ne najdejo me:

1:29b.PRO.001.029 zato ker so sovražili znanje in strahu GOSPODOVEGA niso izvolili,

1:30b.PRO.001.030 svetov mojih niso hoteli, a zaničevali so vse svarjenje moje.

1:31b.PRO.001.031 Zato bodo jedli od sadu pota svojega in sitili se z naklepi svojimi.

1:32b.PRO.001.032 Zakaj bebcev upor jih ubije in brezkrbnost bedakov jih pokonča.Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.

1:33b.PRO.001.033 Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.

2

2:1b.PRO.002.001 Sin moj, ako sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje,

2:2b.PRO.002.002 tako da nagneš uho svoje k modrosti in srce obrneš k razumnosti;

2:3b.PRO.002.003 če zakličeš previdnost in do umnosti zaženeš svoj glas,

2:4b.PRO.002.004 če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade:

2:5b.PRO.002.005 tedaj boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje.

2:6b.PRO.002.006 Kajti GOSPOD daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost.

2:7b.PRO.002.007 On je zavaroval uspeh poštenim, ščit je njim, ki žive brezmadežno,

2:8b.PRO.002.008 da bi vztrajali na potih pravice; on čuva hojo svetnikov svojih.

2:9b.PRO.002.009 Tedaj boš razumel pravičnost in pravo sodbo in karkoli je pošteno, sleherno dobro stezo.

2:10b.PRO.002.010 Kajti modrost pride v srce tvoje in znanje bode prijetno duši tvoji,

2:11b.PRO.002.011 razsodnost bo pazila nate, umnost te bo stražila,

2:12b.PRO.002.012 da te otme slabega pota, mož, ki spačenosti govoré,

2:13b.PRO.002.013 ki zapuščajo pota poštenja, da bi hodili po stezah teme,

2:14b.PRO.002.014 ki jim je veselje delati zlo, radujejo se v spačenostih najhujših,

2:15b.PRO.002.015 katerih pota so kriva, trdovratni so na stezah svojih!

2:16b.PRO.002.016 da te otme žene tuje, tujke, ki se dobrika z besedami gladkimi,

2:17b.PRO.002.017 ki zapušča mladosti svoje vodnika in zabi Boga svojega zavezo.

2:18b.PRO.002.018 Kajti v smrt se nagiblje hiša njena in v smrtne sence njene steze:

2:19b.PRO.002.019 katerikoli zahajajo k njej, ne povrnejo se in ne dosežejo življenja potov.

2:20b.PRO.002.020 Zato hódi po potu dobrih in vztrajaj na stezah pravičnikov!

2:21b.PRO.002.021 Zakaj pošteni bodo prebivali v deželi in brezmadežni ostanejo v njej.Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele in nezveste izpulili iz nje.

2:22b.PRO.002.022 Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele in nezveste izpulili iz nje.

3

3:1b.PRO.003.001 Sin moj, nauka mojega ne zabi, temuč zapovedi moje naj hrani srce tvoje;

3:2b.PRO.003.002 kajti dni dolgost in življenje mnogoletno in mir ti dodelé.

3:3b.PRO.003.003 Milost in resnica naj te ne zapustita; priveži ju okrog grla svojega, zapiši ju na srca svojega deščico:

3:4b.PRO.003.004 tako dosežeš milost in uspeh najboljši, pred očmi Božjimi in človeškimi.

3:5b.PRO.003.005 Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj.

3:6b.PRO.003.006 Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.

3:7b.PRO.003.007 Ne štej sam sebe za modrega; boj se GOSPODA in ogiblji se hudega.

3:8b.PRO.003.008 To bode zdravilo životu tvojemu in krepilo tvojim kostem.

3:9b.PRO.003.009 Časti GOSPODA z blagom svojim in s prvinami vseh pridelkov svojih:

3:10b.PRO.003.010 tako se bodo polnile z obilostjo žitnice tvoje, in mošt poteče zvrhoma iz kadi tvojih.

3:11b.PRO.003.011 Karanja GOSPODOVEGA, sin moj, ne zametaj in strahovanje njegovo naj ti ne preseda:

3:12b.PRO.003.012 zakaj kogar GOSPOD ljubi, tega strahuje, in to kakor oče sina, katerega ima rad.

3:13b.PRO.003.013 Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti!

3:14b.PRO.003.014 Boljša je namreč nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata.

3:15b.PRO.003.015 Dražja je od biserov, in vse, kar te veseli, se ne more enačiti ž njo.

3:16b.PRO.003.016 Dni dolgost je v desnici njeni, v levici njeni bogastvo in čast.

3:17b.PRO.003.017 Pota njena so miline pota in vse steze njene mir.

3:18b.PRO.003.018 Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.

3:19b.PRO.003.019 GOSPOD je z modrostjo ustanovil zemljo, nebesa je postavil z umnostjo.

3:20b.PRO.003.020 Po znanju njegovem so se razklala brezna in oblaki kapljajo roso.

3:21b.PRO.003.021 Sin moj, naj ti to ne izgine izpred oči: hrani zdravo pamet in premišljenost,

3:22b.PRO.003.022 in bodeta življenje duši tvoji in lepotina grlu tvojemu.

3:23b.PRO.003.023 Tedaj boš stopal brez skrbi po poti svoji in noga tvoja se ne zadene.

3:24b.PRO.003.024 Ko ležeš, ne bo te strah, ležal boš in sladko spal.

3:25b.PRO.003.025 Ne boj se naglega strahú, ne pustošenja brezbožnih, ko prihaja.

3:26b.PRO.003.026 Zakaj GOSPOD bode upanje tvoje in ohrani nogo tvojo, da se ne ujame.

3:27b.PRO.003.027 Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja.

3:28b.PRO.003.028 Ne reci bližnjemu svojemu: „Pojdi, in zopet pridi, in jutri ti dam,“ ko imaš to pri sebi.

3:29b.PRO.003.029 Ne snuj zlega zoper bližnjega svojega, ko stanuje brez skrbi s teboj.

3:30b.PRO.003.030 Ne prepiraj se z nobenim človekom brez sile, ako ti ni hudega storil.

3:31b.PRO.003.031 Ne zavidaj nobenemu silovitniku in ne izvoli nobenih potov njegovih.

3:32b.PRO.003.032 Kajti gnusoba je GOSPODU izprijenec, pri poštenih pa je skrivnost njegova.

3:33b.PRO.003.033 Prokletstvo GOSPODOVO je na brezbožnega hiši, pravičnih bivališče pa blagoslavlja.

3:34b.PRO.003.034 Res, zasmehovalce on zasmehuje, krotkim pa daje milost.Modri podedujejo slavo, neumneže pa razglasi sramota.

3:35b.PRO.003.035 Modri podedujejo slavo, neumneže pa razglasi sramota.

4

4:1b.PRO.004.001 Poslušajte, sinovi pouk očetov in pazite, da spoznate razumnost.

4:2b.PRO.004.002 Kajti dobro izročilo vam dajem, nauka mojega ne zapuščajte.

4:3b.PRO.004.003 Tudi jaz sem bil sin pri očetu svojem, nežen in edinec v varstvu matere svoje.

4:4b.PRO.004.004 In on me je učil in mi rekal: Ohrani naj besede moje srce tvoje; izpoljnjuj zapovedi moje in žívi!

4:5b.PRO.004.005 Pridóbi modrost, pridóbi razumnost, ne zabi je in ne kreni od govorov mojih ust.

4:6b.PRO.004.006 Ne zapusti je, in ohranila te bo, ljubi jo, in stražila te bode.

4:7b.PRO.004.007 Začetek modrosti je: Pridóbi modrost! in za ves svoj imetek pridobi si razumnost.

4:8b.PRO.004.008 Povzdiguj jo, in povišala te bo, v čast te spravi, ko jo bodeš objemal.

4:9b.PRO.004.009 Na glavo ti dene krasen venec, krono slave ti podari.

4:10b.PRO.004.010 Čuj, sin moj, in sprejmi besede moje; tako si ti pomnožijo življenja leta.

4:11b.PRO.004.011 Modrosti pot te učim, vodim te po stezah poštenja.

4:12b.PRO.004.012 Ko boš hodil, nič ne bo oviralo stopinje tvoje, in če potečeš, se ne spotakneš.

4:13b.PRO.004.013 Oprimi se pouka, ne pusti ga, hrani ga, ker je življenje tvoje.

4:14b.PRO.004.014 Ne stopi na stezo brezbožnih in po poti hudobnih ne hodi.

4:15b.PRO.004.015 Ogni se je, ne prehajaj čeznjo, kreni od nje in idi mimo.

4:16b.PRO.004.016 Zakaj ne spe, če niso storili hudega, in spanje jim mine, če niso koga izpodnesli.

4:17b.PRO.004.017 Kajti kruh brezbožnosti jedo in vino silovitosti pijo.

4:18b.PRO.004.018 Toda pravičnikov pot je kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne.

4:19b.PRO.004.019 Brezbožnih steza je podobna temi: ne vedo, ob kaj se bodo spoteknili.

4:20b.PRO.004.020 Sin moj, na besede moje pazi, h govorom mojim nagni uho svoje.

4:21b.PRO.004.021 Nikar naj ti ne izginejo izpred oči, hrani jih v globočini srca svojega.

4:22b.PRO.004.022 Kajti življenje so njim, ki jih dosežejo, in zdravje vsemu njih telesu.

4:23b.PRO.004.023 Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje, kajti v njem so viri življenja.

4:24b.PRO.004.024 Iznebi se spačenosti ust, in zvitost ustnic spravi daleč od sebe.

4:25b.PRO.004.025 Oči tvoje naj zro naravnost in trepalnice tvoje naj gledajo ravno predse.

4:26b.PRO.004.026 Izmeri stezo noge svoje in stanovitna naj bodo vsa pota tvoja.Ne kreni na desno ali na levo, odvrni nogo svojo od hudega.

4:27b.PRO.004.027 Ne kreni na desno ali na levo, odvrni nogo svojo od hudega.

5

5:1b.PRO.005.001 Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje,

5:2b.PRO.005.002 da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje.

5:3b.PRO.005.003 Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena.

5:4b.PRO.005.004 Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.

5:5b.PRO.005.005 Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene.

5:6b.PRO.005.006 Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega.

5:7b.PRO.005.007 Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust.

5:8b.PRO.005.008 Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene,

5:9b.PRO.005.009 da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku;

5:10b.PRO.005.010 da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.

5:11b.PRO.005.011 In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo,

5:12b.PRO.005.012 in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje!

5:13b.PRO.005.013 Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.

5:14b.PRO.005.014 Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“

5:15b.PRO.005.015 Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca!

5:16b.PRO.005.016 Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki?

5:17b.PRO.005.017 Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred.

5:18b.PRO.005.018 Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje,

5:19b.PRO.005.019 košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!

5:20b.PRO.005.020 Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?

5:21b.PRO.005.021 Kajti pred očmi GOSPODOVIMI so pota vsakega in on meri vse steze njegove.

5:22b.PRO.005.022 Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale.Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.

5:23b.PRO.005.023 Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.

6

6:1b.PRO.006.001 Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:

6:2b.PRO.006.002 zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.

6:3b.PRO.006.003 Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!

6:4b.PRO.006.004 Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;

6:5b.PRO.006.005 reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.

6:6b.PRO.006.006 Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:

6:7b.PRO.006.007 nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,

6:8b.PRO.006.008 vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.

6:9b.PRO.006.009 Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?

6:10b.PRO.006.010 Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:

6:11b.PRO.006.011 v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.

6:12b.PRO.006.012 Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,

6:13b.PRO.006.013 mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.

6:14b.PRO.006.014 Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.

6:15b.PRO.006.015 Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.

6:16b.PRO.006.016 Šestero je reči, ki jih sovraži GOSPOD, in sedmero se jih studi duši njegovi:

6:17b.PRO.006.017 oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,

6:18b.PRO.006.018 srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,

6:19b.PRO.006.019 kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.

6:20b.PRO.006.020 Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;

6:21b.PRO.006.021 privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!

6:22b.PRO.006.022 Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.

6:23b.PRO.006.023 Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,

6:24b.PRO.006.024 da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.

6:25b.PRO.006.025 Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.

6:26b.PRO.006.026 Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.

6:27b.PRO.006.027 Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?

6:28b.PRO.006.028 Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?

6:29b.PRO.006.029 Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

6:30b.PRO.006.030 Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;

6:31b.PRO.006.031 vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.

6:32b.PRO.006.032 A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.

6:33b.PRO.006.033 Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.

6:34b.PRO.006.034 Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.

6:35b.PRO.006.035 Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.

7

7:1b.PRO.007.001 Sin moj, pazi na besede moje in zapovedi moje hrani pri sebi.

7:2b.PRO.007.002 Pazi na zapovedi moje in žívi, pazi na nauk moj kakor na zenico svojih oči.

7:3b.PRO.007.003 Priveži si jih na prste, zapiši jih na srca svojega ploščo.

7:4b.PRO.007.004 Reci modrosti: sestra si moja! in razumnost imenuj sorodnico svojo:

7:5b.PRO.007.005 da te varuje žene vnanje, tujke, ki se dobrika z gladkimi besedami.

7:6b.PRO.007.006 Kajti skozi okno hiše svoje, preko omrežja svojega gledajoč,

7:7b.PRO.007.007 sem videl med abotnimi, zazrl med sinovi brezumnega mladeniča,

7:8b.PRO.007.008 ki se je po ulicah klatil, blizu njenega vogla, stopal po potu do hiše njene,

7:9b.PRO.007.009 v mraku, na večer dneva, v noči črni in temni.

7:10b.PRO.007.010 In glej, ženska mu pride naproti, v kurbji opravi in odrevenelega srca.

7:11b.PRO.007.011 Jezična je in trdovratna, v njeni hiši ne bivajo noge njene;

7:12b.PRO.007.012 zdaj se klati po ulicah, zdaj po trgih in pri vsakem voglu zalezuje.

7:13b.PRO.007.013 In ga prime ter ga poljubi in s predrznim licem mu reče:

7:14b.PRO.007.014 Hvalne daritve sem bila dolžna, danes sem opravila obljube svoje.

7:15b.PRO.007.015 Zato sem ti prišla naproti, hrepeneč po obličju tvojem, in sem te našla.

7:16b.PRO.007.016 S preprogami sem prestrla posteljo svojo, s pisanimi odejami iz platna egiptovskega;

7:17b.PRO.007.017 pokadila sem ležišče svoje z miro, aloo in cimetom.

7:18b.PRO.007.018 Dej, radujva se obilo v ljubezni prav do jutra, oslajujva se z ljubkovanjem!

7:19b.PRO.007.019 Kajti moža ni v hiši, odšel je na daljni pot;

7:20b.PRO.007.020 mošnjo denarja je vzel s seboj, povrne se domov šele ob ščipu.

7:21b.PRO.007.021 Nagnila ga je z mnogim pregovarjanjem svojim, s prilizovanjem ust svojih ga je potegnila:

7:22b.PRO.007.022 za njo gre takoj, kakor gre vol v klalnico in kakor neumnež v kazen v okovih –

7:23b.PRO.007.023 dokler mu pšica jeter ne razkolje; kakor ptič hiti v zanko, ne vedoč, da je zoper življenje njegovo.

7:24b.PRO.007.024 Zato sedaj, sinovi, poslušajte me in pazite na ust mojih besede!

7:25b.PRO.007.025 Ne kreni na njena pota srce tvoje, ne zavij na steze njene.

7:26b.PRO.007.026 Ker mnogo jih je prebodla in na tla zvrnila, in veliko jih je, katere je vse pomorila.Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.

7:27b.PRO.007.027 Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.

8

8:1b.PRO.008.001 Ali ne kliče modrost in razumnost ne zaganja svojega glasu?

8:2b.PRO.008.002 Na vrhu višav pri cesti, na razpotjih stoji,

8:3b.PRO.008.003 na strani vrat, ob izhodu mesta, pri vhodu v duri vpije, govoreč:

8:4b.PRO.008.004 Vas, možje, kličem in glas moj je do sinov človeških.

8:5b.PRO.008.005 Umejte, o preprosti, previdnost, in neumni, srce vam bodi razumno!

8:6b.PRO.008.006 Čujte, ker vzvišene reči bom govorila, usta svoja odprem, da oznanim, kar je prav.

8:7b.PRO.008.007 Kajti resnico govoré usta moja in gnusoba je ustnam mojim krivica.

8:8b.PRO.008.008 Pravične so vse besede mojih ust, nič ni skrivljenega ali spačenega v njih.

8:9b.PRO.008.009 Jasne so vse razumnemu in ravne njim, ki pridobivajo umnost.

8:10b.PRO.008.010 Sprejmite nauk moj in ne srebra in znanje rajši nego izbrano zlato.

8:11b.PRO.008.011 Zakaj boljša je modrost od biserov, in vse, kar si more kdo želeti, se ne more enačiti ž njo.

8:12b.PRO.008.012 Jaz, modrost, prebivam s previdnostjo in imam pri sebi spoznanje dobrih sklepov.

8:13b.PRO.008.013 Strah GOSPODOV je sovražiti hudo; napuh in prevzetnost in hudobno pot in usta, spačenostim vdana, jaz sovražim.

8:14b.PRO.008.014 Moj je svét in zdrava pamet, jaz sem razumnost, moja je moč.

8:15b.PRO.008.015 Po meni kraljujejo kralji in vladarji določajo pravo.

8:16b.PRO.008.016 Po meni vladajo knezi in plemenitniki in vsi sodniki zemlje.

8:17b.PRO.008.017 Ljubim tiste, ki mene ljubijo, in kateri me zgodaj iščejo, me najdejo.

8:18b.PRO.008.018 Bogastvo in čast sta pri meni, blago stanovitno in pravičnost.

8:19b.PRO.008.019 Boljši je sad moj nego zlato, prečisto zlato, in kar donašam, je boljše nego izbrano srebro.

8:20b.PRO.008.020 Po poti pravičnosti hodim, posredi stezá postavnosti,

8:21b.PRO.008.021 da dam onim, ki me ljubijo, stalno blago v dediščino in napolnim njih zakladnice.

8:22b.PRO.008.022 GOSPOD me je imel v začetku poti svoje, pred vsemi deli svojimi, od nekdaj.

8:23b.PRO.008.023 Od vekomaj sem postavljena, od začetka, pred početkom zemlje.

8:24b.PRO.008.024 Ko še ni bilo brezen nobenih, sem bila rojena, ko še ni bilo nobenih studencev, polnih vodá;

8:25b.PRO.008.025 ko se niso še bile pogreznile gore na zemljo, preden so bili griči, sem bila rojena;

8:26b.PRO.008.026 še ni bil ustvaril zemlje ali polja, ne začetka prahu vesoljne zemlje.

8:27b.PRO.008.027 Ko je pripravljal nebesa, bila sem tam, ko je odmerjal krog na brezna površju,

8:28b.PRO.008.028 ko je zgoraj utrjal nebesni oblok, ko so izbruhnili brezna studenci,

8:29b.PRO.008.029 ko je morju postavljal meje, da vode ne prestopijo njegovega ukaza, ko je stavil zemlji podlago:

8:30b.PRO.008.030 tedaj sem bila pri njem kot delovodja in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas,

8:31b.PRO.008.031 igrala sem si na naseljeni zemlji njegovi, in veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških.

8:32b.PRO.008.032 Zdaj torej, sinovi, poslušajte me; ker blagor njim, ki se držé potov mojih!

8:33b.PRO.008.033 Čujte pouk in bodite modri, in ne odklanjajte ga.

8:34b.PRO.008.034 Blagor človeku, ki me posluša, ki čuje pri vratih mojih vsak dan, ki pazi na podboje duri mojih!

8:35b.PRO.008.035 Kajti kdor zadobi mene, zadobi življenje in prejme milost od GOSPODA.Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.

8:36b.PRO.008.036 Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.

9

9:1b.PRO.009.001 Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;

9:2b.PRO.009.002 zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;

9:3b.PRO.009.003 poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:

9:4b.PRO.009.004 „Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:

9:5b.PRO.009.005 „Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!

9:6b.PRO.009.006 Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“

9:7b.PRO.009.007 Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.

9:8b.PRO.009.008 Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.

9:9b.PRO.009.009 Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.

9:10b.PRO.009.010 Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.

9:11b.PRO.009.011 Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.

9:12b.PRO.009.012 Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.

9:13b.PRO.009.013 Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.

9:14b.PRO.009.014 In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,

9:15b.PRO.009.015 da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:

9:16b.PRO.009.016 „Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:

9:17b.PRO.009.017 „Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.

9:18b.PRO.009.018 Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.

10

10:1b.PRO.010.001 Pregovori Salomonovi. Sin moder razveseljuje očeta, sin bedak pa je žalost materi svoji.

10:2b.PRO.010.002 Krivičnosti zakladi nič ne koristijo, a pravičnost rešuje smrti.

10:3b.PRO.010.003 GOSPOD ne pusti stradati duše pravičnega, poželenje brezbožnih pa zavrača.

10:4b.PRO.010.004 Kdor dela z leno roko, obuboža, pridnih roka pa bogatí.

10:5b.PRO.010.005 Kdor po leti znaša, je sin previden; kdor pa trdno spava ob žetvi, je sin, ki pripravlja sramoto.

10:6b.PRO.010.006 Blagoslovi bivajo na glavi pravičnika, usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.

10:7b.PRO.010.007 Spomin na pravičnega ostane blagoslovljen, ime brezbožnih pa strohni.

10:8b.PRO.010.008 Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi, neumen blebetač pa pade.

10:9b.PRO.010.009 Kdor hodi brezmadežno, hodi varno; kdor pa pači pota svoja, bode v svarilo,

10:10b.PRO.010.010 kdor mežika z očesom, napravlja žalitev, in neumen blebetač pade.

10:11b.PRO.010.011 Vrelec življenja so pravičnega usta, usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.

10:12b.PRO.010.012 Sovraštvo zbuja prepire, a ljubezen prikriva vse pregreške.

10:13b.PRO.010.013 Na ustnah razumnega je modrost, za hrbet brezumnega pa raste palica!

10:14b.PRO.010.014 Modri hranijo znanje, neumneža ustom pa je blizu nesreča.

10:15b.PRO.010.015 Blago bogatinovo je trden grad njegov; v nesrečo je siromakom njih uboštvo.

10:16b.PRO.010.016 Kar z delom svojim spravi pravični, spravi za življenje, pridelek krivičnega pa je za greh.

10:17b.PRO.010.017 Na potu do življenja je, kdor pazi na pouk, kdor pa zapušča svarjenje, zabrede v zmoto.

10:18b.PRO.010.018 Kdor skriva sovraštvo, ima ustne lažnive, in kdor raznaša obrekovanje, je bedak.

10:19b.PRO.010.019 Kjer je veliko besed, ni brez greha, kdor pa brzda ustne svoje, je razumen.

10:20b.PRO.010.020 Pravičnega jezik je kakor srebro izbrano, srce brezbožnih pa je malo prida.

10:21b.PRO.010.021 Ustnice pravičnega sitijo mnoge, neumni pa mrjo, ker jim nedostaje uma.

10:22b.PRO.010.022 Blagoslov GOSPODOV bogatí, trud pa ničesar ne pridene.

10:23b.PRO.010.023 Igrača bedaku je storiti sramotnost, razumnemu možu pa kaj pametnega.

10:24b.PRO.010.024 Česar se boji brezbožnik, se mu zgodi, česar pa želé pravični, dá jim Bog.

10:25b.PRO.010.025 Kadar pridere nevihta, ne obstane brezbožnik, pravičnik pa ima podstavo večno.

10:26b.PRO.010.026 Kakor ocet zobém in kakor dim očém, tako je lenuh njim, ki ga pošiljajo na delo.

10:27b.PRO.010.027 Strah GOSPODOV pridaje dni, brezbožnih leta pa se krajšajo.

10:28b.PRO.010.028 Čakanje pravičnih bode veselje, krivičnih pričakovanje pa izgine.

10:29b.PRO.010.029 Trdnjava popolnemu je pot GOSPODOV, poguba pa njim, ki delajo krivico.

10:30b.PRO.010.030 Pravični nikdar ne omahne, krivičniki pa ne bodo prebivali v deželi.

10:31b.PRO.010.031 Usta pravičnega dajo obilo modrosti iz sebe, jezik spačenosti pa bo iztrebljen.Ustne pravičnega poznajo, kaj je prijetno, a usta brezbožnikov polna so spačenosti.

10:32b.PRO.010.032 Ustne pravičnega poznajo, kaj je prijetno, a usta brezbožnikov polna so spačenosti.

11

11:1b.PRO.011.001 Tehtnica lažniva je gnusoba GOSPODU, polna teža pa mu je po volji.

11:2b.PRO.011.002 Ko pride napuh, pride tudi sramota; pri skromnih pa je modrost.

11:3b.PRO.011.003 Poštene spremlja njih nedolžnost, nezvestnike pa pokonča njih spačenost.

11:4b.PRO.011.004 Ne pomaga blago ob dnevi srda, pravičnost pa reši smrti.

11:5b.PRO.011.005 Pravičnost popolnega uravnava pot njegov, brezbožni pa pade po krivici svoji.

11:6b.PRO.011.006 Poštene rešuje njih pravičnost, nezvestniki pa se ujemo v svoji hudobiji.

11:7b.PRO.011.007 Ko umre brezbožen človek, mu pogine upanje in pričakovanje krivičnikov se izniči.

11:8b.PRO.011.008 Pravičnik bo rešen iz stiske, in brezbožnik pride na mesto njegovo.

11:9b.PRO.011.009 Z usti uničuje bogapozabnik bližnjega svojega, a pravične otme njih spoznanje.

11:10b.PRO.011.010 O pravičnih sreči se raduje mesto, in ko ginejo brezbožni, spev se glasi v njem.

11:11b.PRO.011.011 Blagoslov poštenih povzdiguje mesto, usta brezbožnih pa ga podirajo.

11:12b.PRO.011.012 Brez uma je, kdor zaničuje bližnjega svojega, a mož pameten molči.

11:13b.PRO.011.013 Kdor hodi z opravljanjem, razodeva skrivnost, zvestega srca človek pa skriva reč.

11:14b.PRO.011.014 Kjer ni razumnega vodstva, propada ljudstvo, blaginjo pa pospešuje množica svetovalcev.

11:15b.PRO.011.015 Hudo bo njemu, kdor je porok za tujca, kdor pa mrzi poroštvo, je brez skrbi.

11:16b.PRO.011.016 Žena ljubezniva zadobi čast, in silovitniki zadobe bogastvo.

11:17b.PRO.011.017 Usmiljen človek sebi dobro pripravlja, neusmiljenec pa lastnemu telesu bolečine.

11:18b.PRO.011.018 Brezbožnik si pridobi prevarljiv dobiček, kdor pa seje pravičnost, resnično plačilo.

11:19b.PRO.011.019 Kdor se drži pravičnosti, seje za življenje, kdor se pa žene za hudim, za svojo smrt.

11:20b.PRO.011.020 Gnusoba so GOSPODU spačeni v srcu, a po volji mu so, kateri so popolni na svojem potu.

11:21b.PRO.011.021 Roko dam na to! hudobnež ne ostane brez kazni, pravičnih seme pa se reši.

11:22b.PRO.011.022 Zlat obroček svinji na rilcu je žena lepa, ki pamet zameta.

11:23b.PRO.011.023 Pravičnih želja je samo dobro, brezbožni pa dočakajo le srd.

11:24b.PRO.011.024 Nekateri razdaja obilo in bogatí še bolj; drugi zadržuje celó, kar se spodobi, pa gre v siromaštvo.

11:25b.PRO.011.025 Duša radodarna se obilo nasiti, in kdor napaja, tudi sam bo napojen.

11:26b.PRO.011.026 Kdor zadržuje žito, ga bodo preklinjali, blagoslov pa bo na glavi njemu, ki ga prodaja.

11:27b.PRO.011.027 Kdor si prizadeva za dobro, išče blagougodja Božjega; kdor pa išče hudega, njega bo zadelo.

11:28b.PRO.011.028 Kdor upa v bogastvo svoje, propade, kakor veja pa se razcvetó pravični.

11:29b.PRO.011.029 Kdor dela zmešnjavo v hiši svoji, podeduje veter; in neumnež bo hlapčeval njemu, ki je modrega srca.

11:30b.PRO.011.030 Pravičnega sad je drevo življenja, in modri pridobiva duše.Glej, pravičnemu na tej zemlji se povrača, kolikanj bolj brezbožniku in grešniku!

11:31b.PRO.011.031 Glej, pravičnemu na tej zemlji se povrača, kolikanj bolj brezbožniku in grešniku!

12

12:1b.PRO.012.001 Kdor ljubi pouk, ljubi znanje, kdor pa sovraži svarjenje, je kakor živina.

12:2b.PRO.012.002 Dobrega obsuje z blagovoljnostjo GOSPOD, njega pa, ki kuje zvijače, obsodi.

12:3b.PRO.012.003 Ne ustanoviti se človek z brezbožnostjo, korenina pravičnih pa se nikdar ne gane.

12:4b.PRO.012.004 Vrla žena je možu svojemu venec, ali kakor gniloba v kosteh njegovih ona, ki dela sramoto.

12:5b.PRO.012.005 Pravičnih misli so pravične, sveti brezbožnih pa zvijačni.

12:6b.PRO.012.006 Brezbožnih besede zalezujejo kri, poštene pa otimljejo njih usta.

12:7b.PRO.012.007 Zvrnejo se brezbožni, da jih ne bode, pravičnih hiša, pa bo stala.

12:8b.PRO.012.008 Po meri razuma njegovega bodo hvalili moža, kdor pa je spačenega srca, bo zaničevan.

12:9b.PRO.012.009 Boljši je ki ga nizko cenijo, pa si sam streže, nego kdor sebe veliča in kruha strada.

12:10b.PRO.012.010 Pravični skrbi za življenje živine svoje, srce brezbožnih pa je neusmiljeno.

12:11b.PRO.012.011 Kdor obdeluje zemljo svojo, se bo sitil s kruhom, kdor pa pohaja za praznimi rečmi, je brezumen.

12:12b.PRO.012.012 Brezbožnik želi lova hudobnih, pravičnih korenina pa daje sad.

12:13b.PRO.012.013 V nezvestobi usten tiči huda zadrga, pravični pa izide iz stiske.

12:14b.PRO.012.014 Od sadú svojih ust se nasiti mož dobrega in del svojih povračilo prejme človek.

12:15b.PRO.012.015 Neumneža pot je raven v očeh njegovih, kdor pa je moder, si dá svetovati.

12:16b.PRO.012.016 Neumnega nevolja se spozna takoj, kdor pa prikriva sramoto, je razumen.

12:17b.PRO.012.017 Kdor govori resnico, naznanja, kar je pravično, priča lažniva pa zvijačo.

12:18b.PRO.012.018 Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada, modrih jezik pa je kakor zdravilo.

12:19b.PRO.012.019 Ustne resnične se utrdijo na večno, jezik lažnivi pa le za trenutek.

12:20b.PRO.012.020 Zvijača biva v srcu njih, ki snujejo hudo, kateri pa svetujejo mir, imajo veselje.

12:21b.PRO.012.021 Pravičnemu se ne prigodi nesreča nobena, brezbožnim pa bode obilo nezgod.

12:22b.PRO.012.022 Gnusoba so GOSPODU lažnive ustne, kateri pa ravnajo zvesto, so mu po volji.

12:23b.PRO.012.023 Človek umen skriva znanje, srce bedakov pa oklicuje nespamet.

12:24b.PRO.012.024 Roka pridnih bo gospodovala, lenoba pa davek plačevala.

12:25b.PRO.012.025 Skrb v srcu tare moža, a dobra beseda ga razveseli.

12:26b.PRO.012.026 Pravični je vodnik bližnjemu svojemu, pot brezbožnih pa jih zapeljuje.

12:27b.PRO.012.027 Zanikarnež ne bo pekel svoje divjačine, a blago velike cene je človeku marljivost.Na stezi pravičnosti je življenje, in kdor stopa po njej, ne pride v smrt.

12:28b.PRO.012.028 Na stezi pravičnosti je življenje, in kdor stopa po njej, ne pride v smrt.

13

13:1b.PRO.013.001 Sin moder posluša pouk očetov, a zasmehovalec ne posluša nobenega svarjenja.

13:2b.PRO.013.002 Od sadú ust svojih uživa človek dobro, duša nezvestnikov pa krivičnosti sad.

13:3b.PRO.013.003 Kdor straži usta svoja, obvaruje dušo svojo, kdor pa odpira ustne nepremišljeno, pride mu poguba.

13:4b.PRO.013.004 Želi, a ničesar ne doseže duša lenuhova, pridnih pa duša se bo redila.

13:5b.PRO.013.005 Pravičnik sovraži lažnivost, brezbožnik pa dela smrad in sramoto.

13:6b.PRO.013.006 Pravičnost straži nedolžnega na potu, krivica pa grešnika izpodnaša.

13:7b.PRO.013.007 Nekateri se kaže bogatega, pa vsega pogreša, nekateri se dela ubožnega, a ima obilo blaga.

13:8b.PRO.013.008 Odkupnina življenja je možu bogastvo njegovo, ali siromak ne čuje pretenja.

13:9b.PRO.013.009 Luč pravičnih daje vesele žarke, brezbožnih svetilnica pa ugasne.

13:10b.PRO.013.010 Prevzetnost napravlja samo prepire, pri njih pa, ki sprejemajo svet, je modrost.

13:11b.PRO.013.011 Blago, ki se je dobilo s sleparijo, se zmanjša, kdor pa s pošteno roko zbira, ga pomnoži.

13:12b.PRO.013.012 Predolgo upanje dela srce bolno, življenja drevo pa je želja, ki se izpolni.

13:13b.PRO.013.013 Kdor zaničuje besedo Božjo, sebi škoduje; kdor pa se boji zapovedi, njemu se poplača.

13:14b.PRO.013.014 Nauk modrega je vrelec življenja, da se ogne smrtnih zadrg.

13:15b.PRO.013.015 Razbornost pridobiva milost, pot nezvestnikov pa je hrapav.

13:16b.PRO.013.016 Razumni dela vse premišljeno, bedak pa razseva neumnost.

13:17b.PRO.013.017 Brezbožen glasnik zaide v nesrečo, a zvest poslanec je kakor zdravilo.

13:18b.PRO.013.018 Uboštvo in sramota bode njemu, ki se odteguje pouku, kdor pa se pokori svarjenju, pride v čast.

13:19b.PRO.013.019 Želja izpolnjena je sladka duši, bedakom pa je gnusno umikati se zlemu.

13:20b.PRO.013.020 Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.

13:21b.PRO.013.021 Grešnike preganja nesreča, pravičnim pa Bog povrača dobro.

13:22b.PRO.013.022 Dobri zapušča dediščino sinov sinovom, grešnikovo premoženje pa je shranjeno za pravičnega.

13:23b.PRO.013.023 Mnogo kruha imajo ubogi, ki orjejo ledino, mnogi pa pride na nič, ker mu ni pravice.

13:24b.PRO.013.024 Komur je žal šibe, sovraži sina svojega, kdor ga pa ljubi, kaznuje ga zgodaj.Pravični jé do sitosti duše svoje, trebuh brezbožnih pa strada.

13:25b.PRO.013.025 Pravični jé do sitosti duše svoje, trebuh brezbožnih pa strada.

14

14:1b.PRO.014.001 Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.

14:2b.PRO.014.002 Kdor hodi v poštenosti svoji, se boji GOSPODA, a kdor je trdovraten na potih svojih, ga zaničuje.

14:3b.PRO.014.003 V neumnega ustih je šiba za prevzetnost, modre pa ohranijo njih ustne.

14:4b.PRO.014.004 Kjer ni volov, so prazne jasli, obilost pridelkov pa je po volovi moči.

14:5b.PRO.014.005 Priča zvesta ne laže, kriva priča pa govori laži.

14:6b.PRO.014.006 Ko zasmehovalec išče modrosti, ni je, razumnemu pa je znanje lahko.

14:7b.PRO.014.007 Umakni se izpred oči bedaku, ker ne začuješ pri njem pametne besede.

14:8b.PRO.014.008 Modrost razumnega je paziti na svojo pot, bedakov neumnost pa je prevara.

14:9b.PRO.014.009 Neumni se smejejo krivdi, odkritosrčni pa so si dobrohotni.

14:10b.PRO.014.010 Srce pozna lastno bridkost svojo, in v veselje njegovo se ne mešaj drugi.

14:11b.PRO.014.011 Brezbožnih hiša se pokonča, šator poštenih pa bode cvel.

14:12b.PRO.014.012 Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.

14:13b.PRO.014.013 Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost.

14:14b.PRO.014.014 Potov svojih se nasiti, čigar srce se odvrača od Boga, mož dobri pa tistega, kar je v njem.

14:15b.PRO.014.015 Abotni vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje.

14:16b.PRO.014.016 Modri se boji in se ogiblje hudega, bedak pa se lahko raztogoti in je predrzen.

14:17b.PRO.014.017 Mož nagle jeze napravlja neumnost; in kdor dela spletke, njega sovražijo.

14:18b.PRO.014.018 Tepci podedujejo neumnost, razumni pa si pleto venec znanja.

14:19b.PRO.014.019 Hudobni se klanjajo pred dobrimi in brezbožni pri pravičnika vratih.

14:20b.PRO.014.020 Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo.

14:21b.PRO.014.021 Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu!

14:22b.PRO.014.022 Ali se ne motijo, kateri snujejo hudo? Milost pa in resnica pride njim, ki snujejo dobro.

14:23b.PRO.014.023 V vsakem trudu je dobiček, klepetanje pa donaša le uboštvo.

14:24b.PRO.014.024 Venec modrih je njih bogastvo; neumnost bedakov ostane neumnost.

14:25b.PRO.014.025 Priča resnična otimlje duše, kdor pa govori laž, jih le slepi.

14:26b.PRO.014.026 Kdor se boji GOSPODA, trdno upa v Njega; in On bode pribežališče otrokom njegovim.

14:27b.PRO.014.027 Strah GOSPODOV je vrelec življenja, da se ognemo smrtnih zadrg.

14:28b.PRO.014.028 V množici ljudstva je dika kraljeva; kjer se pa narod zmanjšuje, preti vladarju poguba.

14:29b.PRO.014.029 Počasni za jezo je poln razuma, nagli pa pospešuje neumnost.

14:30b.PRO.014.030 Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh.

14:31b.PRO.014.031 Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega.

14:32b.PRO.014.032 V nesreči svoji vzame konec brezbožnik, a nado ima tudi v smrti pravičnik.

14:33b.PRO.014.033 V razumnega srcu tiho počiva modrost, ali kar je v bedakih, glasno se kaže.

14:34b.PRO.014.034 Pravičnost povišuje narod, greh pa je ljudstvu v nečast.Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.

14:35b.PRO.014.035 Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.

15

15:1b.PRO.015.001 Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.

15:2b.PRO.015.002 Modrih jezik oznanja dobro znanje, usta bedakov pa bruhajo neumnost.

15:3b.PRO.015.003 Na vsakem kraju so oči GOSPODOVE, gledajoč dobre in hudobne.

15:4b.PRO.015.004 Krotkost jezika je drevo življenja, prešernost njegova pa rani duha.

15:5b.PRO.015.005 Neumnež zaničuje pouk očeta svojega, kdor pa pazi na svarjenje, zmodri jako.

15:6b.PRO.015.006 Hiša pravičnega je velika zakladnica v pridelku brezbožnika pa tiči nesreča.

15:7b.PRO.015.007 Ustne modrih trosijo znanje, srce bedakov pa nikakor ne.

15:8b.PRO.015.008 Daritev brezbožnih je gnusoba GOSPODU, molitev poštenih pa mu je po volji.

15:9b.PRO.015.009 Gnusoba je GOSPODU brezbožnikova pot, njega pa, ki hodi za pravičnostjo, ljubi.

15:10b.PRO.015.010 Huda kazen zadene njega, ki zapušča pravi pot, in kdor sovraži svarjenje, umrje.

15:11b.PRO.015.011 Pekel in poguba sta pred GOSPODOM, kolikanj bolj srca otrok človeških!

15:12b.PRO.015.012 Zasmehovalec ne ljubi njega, ki ga svari, zato ne hodi k modrim.

15:13b.PRO.015.013 Veselo srce razvedruje obličje, bolečina srca pa tare duha.

15:14b.PRO.015.014 Srce razumnega išče znanje, usta bedakov pa se pasejo z neumnostjo.

15:15b.PRO.015.015 Vsi dnevi trpina so slabi, a če je srce veselo, ima pojedino vedno.

15:16b.PRO.015.016 Boljše je malo s strahom GOSPODOVIM nego obilen zaklad z nemirom.

15:17b.PRO.015.017 Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo.

15:18b.PRO.015.018 Mož togoten dela zdražbo, potrpežljiv pa potolaži prepir.

15:19b.PRO.015.019 Lenuha pot je kakor trnjev plot, poštenih steza pa je uglajena.

15:20b.PRO.015.020 Moder sin razveseljuje očeta, človek bedak pa zaničuje mater svojo.

15:21b.PRO.015.021 Neumnost je brezumnemu v veselje, mož razumni pa stopa naravnost naprej.

15:22b.PRO.015.022 Skazé se načrti, kjer ni sveta, izvršé se pa, če je obilo svetovalcev.

15:23b.PRO.015.023 Veselje napravi možu odgovor ust njegovih; kajti beseda o pravem času, o kako dobra!

15:24b.PRO.015.024 Pot življenja gre umnemu navzgor, da se ogne pekla [Hebr. šeol.] navzdol.

15:25b.PRO.015.025 Prevzetnih hišo podira GOSPOD, vdovi pa utrjuje meje.

15:26b.PRO.015.026 Gnusoba so GOSPODU zlobni naklepi, a čistih besede so mile.

15:27b.PRO.015.027 Nesrečno dela hišo svojo, kdor se žene za dobičkom, kdor pa sovraži darila, bo živel.

15:28b.PRO.015.028 Pravičnega srce premišlja, kaj naj govori, brezbožnih usta pa kar bruhajo hudobno.

15:29b.PRO.015.029 Daleč je GOSPOD od brezbožnih, pravičnih molitev pa sliši.

15:30b.PRO.015.030 Svetlost oči razveseljuje srce in dobro poročilo krepča kosti.

15:31b.PRO.015.031 Uho, ki posluša svarjenje življenja, bo bivalo med modrimi.

15:32b.PRO.015.032 Kdor se odteza pouku, zaničuje dušo svojo, kdor pa posluša svarjenje, pridobiva srce modro.Strah GOSPODOV je šola modrosti, in pred častjo gre ponižnost.

15:33b.PRO.015.033 Strah GOSPODOV je šola modrosti, in pred častjo gre ponižnost.

16

16:1b.PRO.016.001 Načrti srca so človekovi, od GOSPODA pa je govor jezikov.

16:2b.PRO.016.002 Človeku se zde vse poti njegove čiste, GOSPOD pa je, ki tehta duhove.

16:3b.PRO.016.003 Na GOSPODA zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje.

16:4b.PRO.016.004 Vse je GOSPOD naredil v svoj namen in tudi brezbožnega za hudi dan.

16:5b.PRO.016.005 Gnusoba je GOSPODU vsak prevzetni v srcu; roko dam na to, da ne ostane brez kazni!

16:6b.PRO.016.006 Milost in resnica prikrivata krivico, in po strahu GOSPODOVEM se ogneš hudega.

16:7b.PRO.016.007 Ko so koga pota GOSPODU po volji, pomiri mu tudi sovražnike njegove.

16:8b.PRO.016.008 Bolje, da imaš malo s pravičnostjo nego veliko dohodkov s krivico.

16:9b.PRO.016.009 Srce človekovo izmišlja pot svojo, ali GOSPOD vodi korake njegove.

16:10b.PRO.016.010 Božji izrek je na ustnah kraljevih, v sodbi se ne smejo motiti usta njegova.

16:11b.PRO.016.011 Prava mera in tehtnica sta od GOSPODA; kakor jih je naredil, take naj bodo vse uteži v mošnji.

16:12b.PRO.016.012 Gnusoba je kraljem storiti krivico, ker s pravičnostjo se utrjuje prestol.

16:13b.PRO.016.013 Drage so kraljem pravične ustne in njega, ki odkritosrčno govori, ljubijo.

16:14b.PRO.016.014 Kraljev srd je glasnik smrti, ali moder mož ga potolaži.

16:15b.PRO.016.015 V svetlosti obličja kraljevega je življenje in blagovoljnost njegova je kakor oblak poznega dežja.

16:16b.PRO.016.016 Koliko bolje je, pridobiti si modrost nego zlato! in pridobiti si razumnost rajši izvóli nego srebro!

16:17b.PRO.016.017 Poštenih cesta je: ogibati se hudega; dušo svojo ohrani, kdor pazi na pot svojo.

16:18b.PRO.016.018 Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.

16:19b.PRO.016.019 Bolje pohleven biti v duhu s krotkimi nego plen deliti s prevzetnimi.

16:20b.PRO.016.020 Kdor pazi na besedo, doseže dobro, in kdor upa v GOSPODA, blagor mu!

16:21b.PRO.016.021 Kdor je modrega srca, ga bodo imenovali razumnega, in sladkost ustnic pospešuje nauk.

16:22b.PRO.016.022 Studenec življenja je pamet njemu, kdor jo ima, neumne pa kara njih neumnost.

16:23b.PRO.016.023 Kdor je modrega srca, govori pametno in nikdar mu ne zmanjka nauka na ustnah.

16:24b.PRO.016.024 Dobrohotne besede so kakor satovje medú, sladkost duši in zdravilo kostem.

16:25b.PRO.016.025 Je pot, ki se zdi ravna človeku, njen konec pa je pot v smrt.

16:26b.PRO.016.026 Glad delavca dela za njega, ker usta njegova ga izpodbadajo.

16:27b.PRO.016.027 Mož malopridni koplje zlo in na ustnah mu je paleč ogenj.

16:28b.PRO.016.028 Mož, spačenosti vdan, dela zdražbo in podpihovalec loči zaupne prijatelje.

16:29b.PRO.016.029 Silovitnik izvablja bližnjega svojega, da ga vodi po poti, ki ni dobra.

16:30b.PRO.016.030 Kdor zatiska oči svoje, da izmišlja reči spačene, kdor nalašč tišči ustne svoje, izvršuje hudo.

16:31b.PRO.016.031 Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti.

16:32b.PRO.016.032 Boljši je potrpežljivi od močnega, in kdor gospoduje svojemu srcu, od onega, ki mesto pribori.V naročje se vrže kocka, od GOSPODA pa je vsa razsodba njena.

16:33b.PRO.016.033 V naročje se vrže kocka, od GOSPODA pa je vsa razsodba njena.

17

17:1b.PRO.017.001 Boljši je grižljaj suhega kruha s pokojem nego hiša, polna zaklanih živali, s prepirom.

17:2b.PRO.017.002 Umen hlapec bo gospodoval sinu, ki dela sramoto, in delil dediščino med brati.

17:3b.PRO.017.003 Topilnica je za srebro in peč za zlato, srce pa izkuša GOSPOD.

17:4b.PRO.017.004 Hudobnež pazi na hudobna usta in lažnik rad posluša poguben jezik.

17:5b.PRO.017.005 Kdor zasmehuje ubožca, sramoti Stvarnika njegovega; kdor se veseli nesreče, ne ostane brez kazni.

17:6b.PRO.017.006 Starčkom venec so otrok otroci in ponos sinom njih očetje.

17:7b.PRO.017.007 Nespodobi se neumnežu govor izvrsten, še manj pa plemenitniku govor lažniv.

17:8b.PRO.017.008 Darilo je kakor drag kamen v očeh njega, ki ga prejme: kamor koli se obrne, uspeva.

17:9b.PRO.017.009 Kdor greh zakriva, išče ljubezni, kdor pa stvar ponavlja, loči dobre prijatelje.

17:10b.PRO.017.010 Razumnega se prime eno posvarilo bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka.

17:11b.PRO.017.011 Samo upora išče človek hudoben, zato bo poslan grozoviten poročnik zoper njega.

17:12b.PRO.017.012 Medvedka, ki so ji mladiče vzeli, naj sreča moža, a ne bedak v neumnosti svoji!

17:13b.PRO.017.013 Kdor vrača hudo za dobro, od njegove hiše se ne gane nesreča.

17:14b.PRO.017.014 Začetek prepira je, kakor če kdo vodo pušča iz jeza, zato preden izbruhne, zapústi spor!

17:15b.PRO.017.015 Kdor opravičuje krivičnega in kdor obsoja pravičnega, gnusoba sta GOSPODU oba enako.

17:16b.PRO.017.016 Čemu kupnina v roki bedaka? da si kupi modrost? Saj za to nima razuma!

17:17b.PRO.017.017 Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.

17:18b.PRO.017.018 Brezumen človek je, ki udari v roko in se stavi za poroka bližnjemu svojemu!

17:19b.PRO.017.019 Greh ljubi, kdor ljubi prepir, in kdor visoko zida vrata svoja, si pripravlja podrtje.

17:20b.PRO.017.020 Kdor je spačenega srca, ne doseže dobrega, in kdor je prekanjenega jezika, zaide v nesrečo.

17:21b.PRO.017.021 Kdor rodi bedaka, rodi sebi v žalost, in neumnega oče se ne bo veselil.

17:22b.PRO.017.022 Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši.

17:23b.PRO.017.023 Dar izza nedrij skrivaj prejme brezbožnik, da preobrne pota pravičnosti.

17:24b.PRO.017.024 Pred očmi razumnemu je modrost, bedakove oči pa tekajo do krajev zemlje.

17:25b.PRO.017.025 V žalost je očetu svojemu sin bedak in v bridkost porodnici svoji.

17:26b.PRO.017.026 Pokoriti tudi pravičnega ni dobro ali tepsti plemenite zaradi poštenosti.

17:27b.PRO.017.027 Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.

17:28b.PRO.017.028 Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.

18

18:1b.PRO.018.001 Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.

18:2b.PRO.018.002 Ne veseli se bedak umnosti, marveč samo, da se razodeva srce njegovo.

18:3b.PRO.018.003 Ko pride brezbožni, pride tudi zaničevanje, in z nečastjo pride zasramovanje.

18:4b.PRO.018.004 Vode globoke so besede iz ust vrlega moža, potok vrvrajoč je modrosti vrelec.

18:5b.PRO.018.005 Ni dobro potegniti se za brezbožnega, da se pravičnemu zvije pravica.

18:6b.PRO.018.006 Govori bedaka napravijo prepir in usta njegova prikličejo tepež.

18:7b.PRO.018.007 Usta bedakova so mu v pogubo in ustne njegove so zadrge duši njegovi.

18:8b.PRO.018.008 Podpihovalčeve besede so kakor slaščice in prodirajo do notranjščine života.

18:9b.PRO.018.009 Tudi kdor je nemaren v opravilu svojem, je brat zapravljivcu.

18:10b.PRO.018.010 Stolp močan je ime GOSPODOVO: tja priteče pravični in je na varnem.

18:11b.PRO.018.011 Bogatega blago je trden grad njegov in kakor zid visok v misli njegovi.

18:12b.PRO.018.012 Preden se stare, vzpne se srce človekovo, in pred častjo gre ponižnost.

18:13b.PRO.018.013 Kdor odgovarja, preden je slišal, mu štejejo to za neumnost in sramoto.

18:14b.PRO.018.014 Duh moški prenaša bridkost svojo, če pa je duh potrt, kdo ga povzdigne?

18:15b.PRO.018.015 Srce razumnega pridobiva znanje in modrih uho išče znanja.

18:16b.PRO.018.016 Dar človekov mu razširi pot in ga pripelje pred obličje mogočnikov.

18:17b.PRO.018.017 Pravičen se vidi, kdor je prvi v pravdi svoji, dokler ne pride bližnji njegov ter ga izpraša.

18:18b.PRO.018.018 Prepire konča kocka in razsodi med močnimi.

18:19b.PRO.018.019 Brat, z grehom razžaljen, bolj se upira nego trdno mesto, in prepiri so kakor zapah grada.

18:20b.PRO.018.020 Ust svojih sadú se nasiti život vsakega, s pridelkom usten svojih vsak se siti.

18:21b.PRO.018.021 Smrt in življenje sta jeziku v oblasti; in kdor ga rad rabi, bo jedel sad njegov.

18:22b.PRO.018.022 Kdor je dobil ženo, je dobil kaj dobrega, in prejel je milosti od GOSPODA.

18:23b.PRO.018.023 Ponižno prosi ubožec, bogati pa odgovarja osorno.Mož, ki ima mnogo prijateljev, pride na nič; toda je prijatelj, ki je zvestejši od brata.

18:24b.PRO.018.024 Mož, ki ima mnogo prijateljev, pride na nič; toda je prijatelj, ki je zvestejši od brata.

19

19:1b.PRO.019.001 Boljši ubožec, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni v ustnah svojih, pa bedak.

19:2b.PRO.019.002 Res ni dobro duši brez spoznanja, in kdor je nagel z nogami, greši.

19:3b.PRO.019.003 Neumnost človekova prevrača pot njegovo in proti GOSPODU se srdi srce njegovo.

19:4b.PRO.019.004 Bogastvo daje prijateljev mnogo, od siromaka pa se loči prijatelj njegov.

19:5b.PRO.019.005 Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, ne bo ubežal.

19:6b.PRO.019.006 Mnogi molijo obličje prvakovo in vsakdo je prijatelj možu radodarnemu.

19:7b.PRO.019.007 Ubožca sovražijo vsi bratje njegovi; kolikanj bolj se ga ogibljejo prijatelji njegovi! Žene se za besedami, ki nič ne veljajo.

19:8b.PRO.019.008 Kdor pridobiva razumnost, ljubi dušo svojo, in kdor pazi na umnost, bo dosegel dobro.

19:9b.PRO.019.009 Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, bo poginil.

19:10b.PRO.019.010 Bedaku ne pristoji lahko in dobro življenje, mnogo manj hlapcu, da gospoduje knezom.

19:11b.PRO.019.011 Razum zadržuje človeku jezo, in v čast mu je izpregledati pregrešek.

19:12b.PRO.019.012 Kakor rjovenje mladega leva je nevolja kraljeva, a kakor rosa na travo blagovoljnost njegova.

19:13b.PRO.019.013 Preglavice vir je očetu svojemu sin bedak in neprestano kapanje žene prepiri.

19:14b.PRO.019.014 Hiša in blago je dedina po očetih, od GOSPODA pa je žena pametna.

19:15b.PRO.019.015 Lenoba potaplja v trdno spanje in nemarna duša bo stradala.

19:16b.PRO.019.016 Kdor drži zapoved, ohrani dušo svojo, kdor pa ne pazi na pota svoja, pogine.

19:17b.PRO.019.017 GOSPODU posoja, kdor milostno deli siromaku, in dobroto njegovo mu bo povrnil.

19:18b.PRO.019.018 Strahuj sina svojega, dokler je upanje, pa ubiti ga, ti ne hodi na misel!

19:19b.PRO.019.019 Človek naglojezen ponese svojo kazen; kajti če posežeš vmes, še huje narediš.

19:20b.PRO.019.020 Poslušaj svet in sprejmi pouk, da bodeš moder v prihodnosti.

19:21b.PRO.019.021 Mnogo je namer v srcu človekovem, a sklep GOSPODOV sam bo ostal.

19:22b.PRO.019.022 Radovoljnost človekova kaže dobrotljivost njegovo, in boljši je ubožec nego lažnivec.

19:23b.PRO.019.023 Strah GOSPODOV ti je za življenje: v obilosti boš prebival in zlo te ne obišče.

19:24b.PRO.019.024 Lenuh pač vtakne roko v skledo, a k ustom je ne mara prinesti.

19:25b.PRO.019.025 Če udariš zasmehovalca, preprostega bo izmodrilo, in če posvariš pametnega, napredoval bo v znanju.

19:26b.PRO.019.026 Kdor silo dela očetu in mater podi, je sin, ki pripravlja ostudo in sramoto.

19:27b.PRO.019.027 Nehaj, sin moj, poslušati pouk, in zablodiš od besed znanja.

19:28b.PRO.019.028 Priča malopridna zasmehuje sodbo, in usta brezbožnih slastno požirajo krivico.Zasmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.

19:29b.PRO.019.029 Zasmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.

20

20:1b.PRO.020.001 Vino je zasmehovalec, pijača opojna razgrajalec, in kdorkoli se opoteka po njej, si ne izbistri uma.

20:2b.PRO.020.002 Kakor rjovenje leva je strah kraljev; kdor ga zoper sebe razdraži, greši zoper življenje svoje.

20:3b.PRO.020.003 Na čast je možu odjenjati od prepira, kdorkoli pa je neumen, rad se vanj zaplete.

20:4b.PRO.020.004 Lenuh noče orati zaradi zime, zato bo beračil ob žetvi, a ničesar ne dobi.

20:5b.PRO.020.005 Voda globoka je naklep v srcu možá, toda mož razumen mu pride do dna.

20:6b.PRO.020.006 Največ ljudi hvali vsak svojo dobrotljivost, moža pa vseskozi resničnega kdo najde?

20:7b.PRO.020.007 Neprestano hodi v popolnosti svoji pravični, blagor otrokom njegovim za njim!

20:8b.PRO.020.008 Kralj, sedeč na sodnem stolu, razganja z očmi svojimi vse hudo.

20:9b.PRO.020.009 Kdo bi mogel reči: Očistil sem srce svoje, čist sem svojega greha?

20:10b.PRO.020.010 Dvojne uteži in dvojna mera, oboje je enaka gnusoba GOSPODU.

20:11b.PRO.020.011 Po dejanjih svojih se dá spoznati tudi deček, je li čisto in je li pošteno delo njegovo.

20:12b.PRO.020.012 Uho, ki sliši, in oko, ki vidi, GOSPOD je oboje enako naredil.

20:13b.PRO.020.013 Ne ljubi spanja, da ne obubožaš; odpri oči svoje, in nasitiš se kruha.

20:14b.PRO.020.014 „Slabo, slabo je!“ pravi, kdor kupuje kaj, ali ko je odšel, se hvali.

20:15b.PRO.020.015 Zlatá je in biserov obilo, ali najdražje orodje so ustne razumne.

20:16b.PRO.020.016 Vzemi obleko njemu, kdor je bil porok za tujca, in za neznane ljudi ga rubi.

20:17b.PRO.020.017 Sladek je možu prisleparjeni kruh, ali pozneje dobi polna usta peska.

20:18b.PRO.020.018 Sklepi se utrdé s posvetovanjem, in z razumnim vodstvom se le vojskuj!

20:19b.PRO.020.019 Kdor hodi okrog kot obrekovalec, razodeva skrivnost, zato se ne druži ž njim, ki široko odpira usta svoja!

20:20b.PRO.020.020 Njemu, ki preklinja očeta svojega ali mater svojo, ugasne svetilnica v črnih teminah.

20:21b.PRO.020.021 Posest, ki se naglo pridobi v začetku, ne bode blagoslovljena ob koncu svojem.

20:22b.PRO.020.022 Ne reci: Povrnil bom hudo! Čakaj GOSPODA, in rešil te bo!

20:23b.PRO.020.023 Gnusoba so GOSPODU dvojne uteži in prevarljiva tehtnica ni dobra.

20:24b.PRO.020.024 Od GOSPODA so stopinje moževe; človek pa kako naj umeje pot svojo?

20:25b.PRO.020.025 Zadrga je človeku nepremišljeno veleti: Sveti! in po obljubah šele preudarjati.

20:26b.PRO.020.026 Brezbožne razmetava kralj moder in pelje čeznje mlatilno kolo.

20:27b.PRO.020.027 Duh v človeku je GOSPODOVA svetilnica, ki preiskuje vso notranjost telesa.

20:28b.PRO.020.028 Dobrotljivost in zvestoba stražita kralja in z dobrotljivostjo vzdržuje prestol svoj.

20:29b.PRO.020.029 Dika mladeničem je njih moč in starčkom kras siva glava.Modrine od ran so zdravilo za hudo in udarci, ki gredo do živega.

20:30b.PRO.020.030 Modrine od ran so zdravilo za hudo in udarci, ki gredo do živega.

21

21:1b.PRO.021.001 Kakor potoki vodá je srce kraljevo v roki GOSPODOVI: kamorkoli hoče, ga nagne.

21:2b.PRO.021.002 Vsakteri pot človeka je raven v očeh njegovih, ali GOSPOD je, ki tehta srca.

21:3b.PRO.021.003 Po pravičnosti in pravici ravnati je ljubše GOSPODU nego daritev.

21:4b.PRO.021.004 Visoke oči in ošabno srce – svetilnica brezbožnih je greh.

21:5b.PRO.021.005 Misli marljivega merijo le na korist, vsak naglež pa drevi v pomanjkanje.

21:6b.PRO.021.006 Zakladi, nabrani z lažnivim jezikom, so preminljiv hlap, mreža smrti.

21:7b.PRO.021.007 Silovitost, ki jo delajo brezbožni, nje same razdene, ker se branijo ravnati po pravici.

21:8b.PRO.021.008 Grozno zamotana je pot njega, ki je obremenjen s krivdo, čisti pa dela odkritosrčno.

21:9b.PRO.021.009 Bolje je prebivati v podstrešnem kotu nego z ženo prepirljivo v skupni hiši.

21:10b.PRO.021.010 Brezbožnega srce želi hudega: bližnji njegov ne najde usmiljenja v očeh njegovih.

21:11b.PRO.021.011 Ko je kaznovan zasmehovalec, spametuje se preprosti, in modri, ko ga poučujejo, sprejema znanje.

21:12b.PRO.021.012 Na hišo brezbožnih pazi Pravični in pahne brezbožne v nesrečo.

21:13b.PRO.021.013 Kdor si maši ušesa pred vpitjem siromaka, bo tudi sam vpil, a nihče ga ne usliši.

21:14b.PRO.021.014 Dar na skrivnem odvrača jezo in darilo v nedrju silno togoto.

21:15b.PRO.021.015 Veselje je pravičnemu izvrševanje sodbe, a groza njim, ki delajo krivico.

21:16b.PRO.021.016 Človek, ki zaide od umnosti pota, bo počival v družbi mrtvih.

21:17b.PRO.021.017 Stradal bo, kdor ljubi veselje; kdor ljubi vino in olje, ne bode bogat.

21:18b.PRO.021.018 Odkupnina za pravične je brezbožnik, in na mesto poštenih pride izdajalec.

21:19b.PRO.021.019 Bolje je prebivati v pusti deželi nego z ženo prepirljivo in togotno.

21:20b.PRO.021.020 Zaklad predrag in mazilo je v modrega prebivališču, človek bedak pa ga pogoltne.

21:21b.PRO.021.021 Kdor teži za pravičnostjo in dobrotljivostjo, doseže življenje, pravičnost in čast.

21:22b.PRO.021.022 V mogočnih mesto pride modri in razdene trdnjavo, ki vanjo zaupajo.

21:23b.PRO.021.023 Kdor čuva usta svoja in jezik, obvaruje stiske dušo svojo.

21:24b.PRO.021.024 Prevzetnik, ošabnež – zasmehovalec mu je ime – ravna s predrznim napuhom.

21:25b.PRO.021.025 Lenega ubija želja njegova, ker se roke njegove branijo dela,

21:26b.PRO.021.026 ves dan ga je sama želja; pravičnik pa daje in ne stiska.

21:27b.PRO.021.027 Brezbožnih daritev je gnusoba; kolikanj bolj, ko jo s hudim namenom daruje!

21:28b.PRO.021.028 Krivična priča pogine, mož pa, ki posluša, sme vedno govoriti.

21:29b.PRO.021.029 Brezbožnik kaže predrznost na obličju, poštenjak pa sam uravnava pot svojo.

21:30b.PRO.021.030 Ni modrosti, ni znanja, ni sveta proti GOSPODU.Konja pripravljajo na dan boja, ali zmaga pride od GOSPODA.

21:31b.PRO.021.031 Konja pripravljajo na dan boja, ali zmaga pride od GOSPODA.

22

22:1b.PRO.022.001 Boljše je dobro ime od obilega bogastva, boljša od srebra in zlata priljubljenost.

22:2b.PRO.022.002 Bogati in ubogi se srečavajo; GOSPOD jih je ustvaril vse.

22:3b.PRO.022.003 Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni pa gredo naprej in morajo trpeti.

22:4b.PRO.022.004 Plačilo krotkosti in strahu GOSPODOVEGA je bogastvo in čast in življenje.

22:5b.PRO.022.005 Trnje in zadrge so na potu spačenega; kdor hoče ohraniti dušo svojo, daleč bodi od njih!

22:6b.PRO.022.006 Vzgajaj dečka po lastnosti poti njegove; tudi ko se postara, ne krene od nje.

22:7b.PRO.022.007 Bogatin gospoduje ubogim, in kdor jemlje naposodo, je hlapec posojevalcu.

22:8b.PRO.022.008 Kdor seje krivico, žel bo nadlogo in šiba togote njegove mine.

22:9b.PRO.022.009 Kdor je blagega očesa, bo blagoslovljen, ker daje od kruha svojega siromaku.

22:10b.PRO.022.010 Spodi zasmehovalca, in odide prepir in pravdanja bode konec in sramote.

22:11b.PRO.022.011 Kdor ljubi srca čistost, v čigar ustnah biva miloba, njemu je kralj prijatelj.

22:12b.PRO.022.012 Oči GOSPODOVE stražijo znanje, izdajalčeve besede pa podira.

22:13b.PRO.022.013 Lenuh pravi: „Lev je zunaj, sredi trga bi me lahko umoril!“

22:14b.PRO.022.014 Jama globoka so usta ljubovnic; kogar mrzi GOSPOD, pade vanjo.

22:15b.PRO.022.015 Neumnost je pripeta k dečkovemu srcu, a šiba strahovanja jo odpravi daleč od njega.

22:16b.PRO.022.016 Kdor tlači siromaka, ga obogati; kdor daje bogatinu, daje le v potrato.

22:17b.PRO.022.017 Nagni uho svoje ter poslušaj modrih besede, in srce svoje obrni k mojemu znanju;

22:18b.PRO.022.018 kajti prijetno bode, če jih ohraniš v srcu svojem; o da bi vse skup se utrdile na ustnah tvojih!

22:19b.PRO.022.019 Da bode v GOSPODA upanje tvoje, te danes učim, prav tebe.

22:20b.PRO.022.020 Ali ti nisem pisal izvrstnih reči v svetih in naukih,

22:21b.PRO.022.021 da bi ti naznanil pravilo besed resničnih, da odgovarjaš z besedami resnice njim, ki te bodo pošiljali?

22:22b.PRO.022.022 Ne pleni siromaka zato, ker je siromak, in ne teptaj ubožca med vrati!

22:23b.PRO.022.023 Zakaj GOSPOD se potegne za njiju pravdo in opleni dušo njih, ki ju plenijo.

22:24b.PRO.022.024 Ne imej prijateljstva z naglojeznim in s togotnim se ne druži:

22:25b.PRO.022.025 da se ne učiš potov njegovih in pripraviš zanke samemu sebi.

22:26b.PRO.022.026 Ne bodi izmed njih, ki v roke segajo in jamčijo, izmed njih, ki so poroki za dolgove.

22:27b.PRO.022.027 Ko nimaš, s čimer bi plačal, zakaj naj bi upnik jemal ležišče tvoje izpod tebe?

22:28b.PRO.022.028 Ne premikaj starega mejnika, ki so ga postavili pradedje tvoji.Če vidiš moža, ki je spreten v delu svojem – pred kralji bo služeč stal, ne bo služil nizkim.

22:29b.PRO.022.029 Če vidiš moža, ki je spreten v delu svojem – pred kralji bo služeč stal, ne bo služil nizkim.

23

23:1b.PRO.023.001 Kadar boš sedel, da ješ z vladarjem, pazi pridno na njega, ki je pred teboj;

23:2b.PRO.023.002 drugače nastaviš nož na goltanec svoj, ako bi bil poželjivosti poln.

23:3b.PRO.023.003 Ne požéli slaščic njegovih, ker je jed varljiva.

23:4b.PRO.023.004 Ne trudi se, da bi obogatel: te razumnosti svoje se odvadi!

23:5b.PRO.023.005 Ali naj bi oči vpiral v to, česar skoraj ne bode? Kajti bogastvo si res dela peruti, kakor orel zleti proti nebu.

23:6b.PRO.023.006 Ne uživaj jedi njega, ki ima oko nevoščljivo, in ne poželi slaščic njegovih;

23:7b.PRO.023.007 kajti odmerja ti vse v srcu svojem. „Jej in pij!“ ti veli, toda srce njegovo ni s teboj.

23:8b.PRO.023.008 Grižljaj, ki si ga pojedel, boš izbljuval, in izgubil si sladke besede svoje.

23:9b.PRO.023.009 Vpričo bedaka ne govóri, kajti zaničeval bo razumnost tvojih besed.

23:10b.PRO.023.010 Ne premikaj starega mejnika in ne stopaj na njive sirot!

23:11b.PRO.023.011 Močan je namreč njih odrešenik, on se potegne za njih pravdo zoper tebe.

23:12b.PRO.023.012 Nagni k pouku srce svoje in ušesa svoja k besedam znanja.

23:13b.PRO.023.013 Ne odtezaj dečku strahovanja, kajti če ga udariš s šibo, ne umrje.

23:14b.PRO.023.014 Opletaj ga s šibo, in otmeš dušo njegovo iz pekla.

23:15b.PRO.023.015 Sin moj, če je modro srce tvoje, veselilo se bo tudi moje srce,

23:16b.PRO.023.016 in radovale se bodo ledice moje, ko bodo govorile ustne tvoje, kar je pošteno.

23:17b.PRO.023.017 Srce tvoje naj ne zavida grešnikom, ampak góri za strah GOSPODOV ves dan.

23:18b.PRO.023.018 Zares, še je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.

23:19b.PRO.023.019 Poslušaj, sin moj, in bodi moder in po ravnem potu vodi srce svoje.

23:20b.PRO.023.020 Ne bivaj med popivači vina, ne med požeruhi mesa:

23:21b.PRO.023.021 zakaj požrešnik obuboža in pijanec, in s cunjami se bo oblačil zaspanec.

23:22b.PRO.023.022 Poslušaj očeta svojega, ki te je rodil, in ne zaničuj matere svoje, ko se postara.

23:23b.PRO.023.023 Resnico kupi in je ne prodaj, nabavi si modrosti, pouka in razumnosti.

23:24b.PRO.023.024 Silno se raduje oče pravičnega, in kdor je rodil modrega, se ga veseli.

23:25b.PRO.023.025 Veseli se naj oče tvoj in mati tvoja, in naj se raduje roditeljica tvoja!

23:26b.PRO.023.026 Daj mi, sin moj, srce svoje, in oči naj se ti vesele na potih mojih.

23:27b.PRO.023.027 Kajti jama globoka je nečistnica in tesen vodnjak tuja žena;

23:28b.PRO.023.028 ker ona kakor razbojnik preži in nezvestnike množi med ljudmi.

23:29b.PRO.023.029 Komu gorjé, komu joj? čigavi so prepiri, čigavo jadikovanje? čigave rane brez vzroka? čigava motnost oči?

23:30b.PRO.023.030 Njih, ki pozno sedevajo pri vinu, ki hodijo okušat mešano pijačo.

23:31b.PRO.023.031 Ne glej vina, ko se zlati, ko kaže v kozarcu barvo svojo! Gladko teče po grlu,

23:32b.PRO.023.032 a naposled piči kakor kača in zbode kakor gad.

23:33b.PRO.023.033 Oči tvoje bodo čudne videle stvari in srce tvoje bo govorilo napačnosti.

23:34b.PRO.023.034 In bodeš, kakor kdor leži sredi morja in kakor kdor leži na vrhu jadrnika.Bíli so me, porečeš, a ni me bolelo, tepli so me, nisem čutil. Ko se zbudim, bom nadaljeval, zopet ga poiščem!

23:35b.PRO.023.035 Bíli so me, porečeš, a ni me bolelo, tepli so me, nisem čutil. Ko se zbudim, bom nadaljeval, zopet ga poiščem!

24

24:1b.PRO.024.001 Ne zavidaj hudobnim ljudem in ne želi bivati ž njimi;

24:2b.PRO.024.002 ker na pogubo misli njih srce in nadlego govore njih ustnice.

24:3b.PRO.024.003 Z modrostjo se hiša zida in z umnostjo se utrdi;

24:4b.PRO.024.004 in po znanju se napolnijo hrami z vsem blagom dragim in prijetnim.

24:5b.PRO.024.005 Mož modri je močan in umni mož utrjuje krepkost svojo.

24:6b.PRO.024.006 Kajti z razumnim vodstvom se boš srečno vojskoval in zmago pridobil z množico svetovalcev.

24:7b.PRO.024.007 Previsoka je neumnežu modrost, pri vratih ne odpre svojih ust.

24:8b.PRO.024.008 Kdor misli kaj hudega storiti, imenovali ga bodo gospodarja spletk.

24:9b.PRO.024.009 Namera neumnosti je greh in zasmehovalec je gnusoba ljudem.

24:10b.PRO.024.010 Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja.

24:11b.PRO.024.011 Otmi nje, ki jih vlečejo v smrt, in ustavi jih, ki gredo na morišče!

24:12b.PRO.024.012 Če praviš: Glej, nismo vedeli tega! – ali ne bode on, ki srca pretehtava, pazil na to, in ki straži dušo tvojo, ne bo vedel tega? In ne povrne li vsakemu po delu njegovem?

24:13b.PRO.024.013 Jej med, sin moj, ker je dober, in čisto strd, sladko tvojemu grlu;

24:14b.PRO.024.014 spoznaj tudi, da je modrost dobra duši tvoji: če si jo dosegel, je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.

24:15b.PRO.024.015 Ne preži, o brezbožnik, na pravičnega prebivališče, ne razdevaj počivališča njegovega!

24:16b.PRO.024.016 Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane, brezbožni pa se zvrnejo v nesrečo.

24:17b.PRO.024.017 Ko pade sovražnik tvoj, ne veseli se, in ko se zgrudi, ne radúj se srce tvoje;

24:18b.PRO.024.018 da ne zagleda GOSPOD in ne bo hudo v očeh njegovih ter ne obrne od njega v tebe jeze svoje.

24:19b.PRO.024.019 Ne srdi se zaradi hudodelnikov, ne zavidaj brezbožnim:

24:20b.PRO.024.020 kajti prihodnosti ne bode hudemu, brezbožnih svetilnica ugasne.

24:21b.PRO.024.021 Boj se GOSPODA, sin moj, in kralja, in z uporniki se ne druži:

24:22b.PRO.024.022 kajti hipoma vstane njih nesreča, in kdo ve, kakšen bode konec njih let?

24:23b.PRO.024.023 Tudi to so izreki modrih: Ozirati se na osebo v sodbi ni dobro.

24:24b.PRO.024.024 Kdor pravi krivičniku: Pravičen si, klela ga bodo ljudstva, mrzeli narodi;

24:25b.PRO.024.025 tistim pa, ki ga karajo, bode prijaznost in pride jim blagoslov dobrega.

24:26b.PRO.024.026 Ustne poljublja, kdor besede prave odgovarja.

24:27b.PRO.024.027 Opravi zunaj delo svoje in pripravi si ga na polju, potem lahko zidaš hišo svojo.

24:28b.PRO.024.028 Ne bodi brez sile priča zoper bližnjega svojega, in zakaj bi varal z ustnami svojimi?

24:29b.PRO.024.029 Ne govóri: Kakor mi je storil, tako mu storim, vsakemu povrnem po delu njegovem.

24:30b.PRO.024.030 Šel sem mimo polja lenega moža in mimo vinograda človeka brezumnega:

24:31b.PRO.024.031 pa glej, plevel ga je docela porastel, s koprivami je bilo pokrito površje njegovo in kamenena ograja njegova je bila podrta.

24:32b.PRO.024.032 Tedaj sem gledal in v srcu preudarjal in, videč to, sem posnel nauk:

24:33b.PRO.024.033 Malo zaspati, malo zadremati, malo roke sklenivši ležati,v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.

24:34b.PRO.024.034 v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.

25

25:1b.PRO.025.001 Tudi ti so pregovori Salomonovi, ki so jih zbrali možje Ezekija, kralja Judovega.

25:2b.PRO.025.002 Bogu v čast je prikrivati reč, čast kraljev pa izsledovati reč.

25:3b.PRO.025.003 Neba višina, zemlje globočina in srca kraljev so nedosežna.

25:4b.PRO.025.004 Vzemi srebru žlindro, in prikaže se zlatarju posoda:

25:5b.PRO.025.005 vzemi brezbožnega kralju izpred oči, in utrdi se po pravičnosti prestol njegov.

25:6b.PRO.025.006 Ne prisvajaj si časti pred kraljem in ne stopaj na mesto velikašev;

25:7b.PRO.025.007 kajti bolje je, da ti reko: Pomakni se sem gori! nego da te ponižajo pred knezom, ki so ga videle oči tvoje.

25:8b.PRO.025.008 Ne spuščaj se naglo v prepir, da ob njega koncu ne prideš v zadrego, kaj naj storiš, ko te je osramotil bližnji tvoj.

25:9b.PRO.025.009 Pravdo svojo pravdaj z bližnjim svojim sam, ali skrivnosti drugega ne odkrivaj;

25:10b.PRO.025.010 da te ne ograja, kdor to sliši, in ostaneš na slabem glasu.

25:11b.PRO.025.011 Kakor zlata jabolka v srebrnih pletenicah je beseda ob pravem času.

25:12b.PRO.025.012 Kakor zlata naušnica in okras iz čistega zlata je svaritelj moder pri njem, ki posluša.

25:13b.PRO.025.013 Kakor snežno hladilo ob žetve času je zvest poslanec njemu, ki ga pošilja: kajti dušo gospodarja svojega oživlja.

25:14b.PRO.025.014 Oblaki in veter, pa nič dežja – je mož, ki se ponaša z darom lažnivim.

25:15b.PRO.025.015 S potrpežljivostjo se sodnik pridobi in jezik mehak kosti zdrobi.

25:16b.PRO.025.016 Ko najdeš medú, jej, kolikor ti je dosti, da se ga ne presitiš ter ga izbljuješ.

25:17b.PRO.025.017 Redkoma zahajaj v bližjega svojega hišo, da se te ne naveliča in te ne črti.

25:18b.PRO.025.018 Kladivo in meč in pšica ostra je mož, ki priča krivo zoper bližnjega svojega.

25:19b.PRO.025.019 Kakor zdrobljen zob in izvinjena noga je zaupanje v izdajalca v stiske dan.

25:20b.PRO.025.020 Kakor kdor sleče obleko o času mraza ali ocet lije na sodo, je, kdor pesmi poje žalostnemu v srcu.

25:21b.PRO.025.021 Če je sovražnik tvoj lačen, siti ga s kruhom, in če je žejen, napoji ga z vodo:

25:22b.PRO.025.022 kajti žerjavice mu nakopičiš na glavo, in GOSPOD ti bo povrnil.

25:23b.PRO.025.023 Severni veter rodi dež: tako obrekljiv jezik lice nejevoljno.

25:24b.PRO.025.024 Bolje je prebivati v podstrešnem kotu nego z ženo prepirljivo v skupni hiši.

25:25b.PRO.025.025 Kakor mrzla voda duši onemogli, je dobra novica iz daljne dežele.

25:26b.PRO.025.026 Kakor skaljen studenec in izprijen vrelec je pravičnik, ki umahne pred brezbožnikom.

25:27b.PRO.025.027 Pojesti preveč medú ni dobro, ali preiskavati težavne stvari je čast.Mesto razrušeno brez zidú je mož, ki nima duha svojega v oblasti.

25:28b.PRO.025.028 Mesto razrušeno brez zidú je mož, ki nima duha svojega v oblasti.

26

26:1b.PRO.026.001 Kakor ne sneg poletju in dež žetvi, tako ne pristoji neumnežu čast.

26:2b.PRO.026.002 Kakor vrabec, ki semtertja leta, kakor lastovka, ki se izpreletava, tako je kletev nezaslužena: nikogar ne zadene.

26:3b.PRO.026.003 Konju bič, oslu uzdo, bedaku pa šibo na hrbet!

26:4b.PRO.026.004 Ne odgovarjaj bedaku po neumnosti njegovi, da mu ne bodeš tudi ti enak.

26:5b.PRO.026.005 Odgovóri bedaku po neumnosti njegovi, da ne bode moder v svojih očeh.

26:6b.PRO.026.006 Kdor pošilja po bedaku poročilo, odsekava si sam noge in pripravlja si škodo.

26:7b.PRO.026.007 Ohlapno so zvezane noge hromčeve: istotako moder izrek v ustih bedakov.

26:8b.PRO.026.008 Kakor kdor vrže mošnjo žlahtnih kamenov v grobljo, tako dela, kdor čast izkazuje bedaku.

26:9b.PRO.026.009 Kakor trn, ki pride pijanemu v roko, tako je moder izrek v ustih bedakov.

26:10b.PRO.026.010 Strelec, ki rani vse, in kdor najme bedaka in postopača, sta enaka.

26:11b.PRO.026.011 Kakor se pes vrne k izbljuvku svojemu, tako bedak ponavlja neumnost svojo.

26:12b.PRO.026.012 Vidiš li moža, ki šteje sam sebe za modrega – več je upanja za bedaka nego za njega.

26:13b.PRO.026.013 Lenuh govori: Lev rjoveč je zunaj, lev hodi po ulicah!

26:14b.PRO.026.014 Vrata se vrte na tečaju svojem: tako lenuh na postelji svoji.

26:15b.PRO.026.015 Lenuh pač vtakne roko v skledo, a težko mu jo je pritegniti k ustom.

26:16b.PRO.026.016 Modrejši je lenuh v svojih očeh nego sedmero njih, ki pametno odgovarjajo.

26:17b.PRO.026.017 Za ušesa prime psa, kdor se nepoklican žene v tuj prepir.

26:18b.PRO.026.018 Kakor brezumnik, ki meče ognjene in smrtne pšice:

26:19b.PRO.026.019 tako je, kdor prekani bližnjega svojega in potem reče: Saj sem se le šalil!

26:20b.PRO.026.020 Ko poidejo drva, ogenj ugasne, in ko ni podpihovalca, molči prepir.

26:21b.PRO.026.021 Oglja je treba za žerjavico in drv za ogenj, moža prepirljivega pa, da vname prepir.

26:22b.PRO.026.022 Besede podpihovalčeve so kakor slaščice, vendar prodirajo v notranjščino telesa.

26:23b.PRO.026.023 Kakor čepinja, prevlečena s srebrno peno, so goreče ustne in srce hudobno.

26:24b.PRO.026.024 Z ustnami svojimi se hlini sovražilec, a v srcu svojem snuje zvijačo;

26:25b.PRO.026.025 ko z blagomilim glasom govori, ne upaj mu, zakaj sedmero gnusob je v srcu njegovem.

26:26b.PRO.026.026 Zakriva se sovraštvo s prevaro, a zloba njegova se razodene v zboru.

26:27b.PRO.026.027 Kdor koplje jamo, vanjo pade, in kdor kamen vali, nanj se zvrne.Lažnivi jezik sovraži tistega, kogar je zbadal, in medena usta pripravljajo padec.

26:28b.PRO.026.028 Lažnivi jezik sovraži tistega, kogar je zbadal, in medena usta pripravljajo padec.

27

27:1b.PRO.027.001 Ne ponašaj se z jutrišnjim dnem, kajti ne veš, kaj bo dan rodil.

27:2b.PRO.027.002 Hvalijo naj te drugi, ne pa usta tvoja, rajši tujec nego ustnice tvoje.

27:3b.PRO.027.003 Težak je kamen in pesek bremenit, ali neumneža nejevolja je težja od obeh.

27:4b.PRO.027.004 Grozovita je togota in jeza je kakor povodenj, ali kdo naj obstane pred nevoščljivostjo?

27:5b.PRO.027.005 Boljša je graja očita nega ljubezen prikrita.

27:6b.PRO.027.006 Udarci prijateljevi so iz zvestih misli, sovražilec pa mnogo poljublja.

27:7b.PRO.027.007 Duša sita tepta satovje, a lačni duši vse grenko je sladko.

27:8b.PRO.027.008 Kakršna je ptica, ki odleti iz svojega gnezda, tak je mož, ki uteče s svojega mesta.

27:9b.PRO.027.009 Mazilo in dišava razveseljujeta srce, ali prijatelj je sladek duši po svetu svojem.

27:10b.PRO.027.010 Prijatelja svojega in očeta svojega prijatelja ne zapústi, a v brata svojega hišo ne hodi v dan nesreče svoje; boljši je bližnji sosed od daljnega brata.

27:11b.PRO.027.011 Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.

27:12b.PRO.027.012 Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni pa gredo naprej in morajo trpeti.

27:13b.PRO.027.013 Vzemi obleko njega, ki je bil porok za tujca, in rubi ga, ki je jamčil za neznanko.

27:14b.PRO.027.014 Njemu, ki navsezgodaj vstane in z močnim glasom blagoslovi prijatelja svojega, se bo štelo za preklinjanje.

27:15b.PRO.027.015 Neprestano kapljanje v dan hudega dežja in žena, ki se rada prepira, sta si enaka;

27:16b.PRO.027.016 kdor jo kroti, ustavlja veter: kakor olje se mu izmuzne iz desnice.

27:17b.PRO.027.017 Železo se z železom ostri, in mož ostri pogled drugemu.

27:18b.PRO.027.018 Kdor goji smokev, bo jedel sad njen, in kdor skrbno streže gospodarju svojemu, bo spoštovan.

27:19b.PRO.027.019 Kakor se v vodi obraz kaže obrazu, tako srce srcu.

27:20b.PRO.027.020 Grob [Hebr. šeol.] in poguba se ne nasitita, tudi oči človeške se ne nasitijo.

27:21b.PRO.027.021 Srebro v topilniku in zlato v peči, moža pa izkusimo po tem, s čimer se hvali.

27:22b.PRO.027.022 Ko bi neumneža v stopi z betom stolkel kakor pšeno, ne šla bi neumnost njegova od njega.

27:23b.PRO.027.023 Skrbno pregleduj stanove živine svoje, pazi na črede svoje!

27:24b.PRO.027.024 Kajti premožnost ni za vekomaj, in ostane li krona za vse rodove?

27:25b.PRO.027.025 Ko je pod streho spravljeno seno in se prikaže nežna trava in je nabrano gorskih zelišč,

27:26b.PRO.027.026 tedaj so jagnjeta za obleko tvojo in kupna cena za njivo so kozliči,in zadosti je kozjega mleka za hrano tvojo, za hrano družine tvoje in živeža deklam tvojim.

27:27b.PRO.027.027 in zadosti je kozjega mleka za hrano tvojo, za hrano družine tvoje in živeža deklam tvojim.

28

28:1b.PRO.028.001 Brezbožni bežé, ko jih nihče ne preganja, pravični pa so kakor mlad lev brez strahu.

28:2b.PRO.028.002 Zaradi pregrehe dežele nastopa ji mnogo knezov, a človek razumen in izkušen podaljša pravno vlado.

28:3b.PRO.028.003 Mož, ki je sam ubog in tare siromake, podoben je dežju, ki vse odplavi in kruha ne prinese.

28:4b.PRO.028.004 Kateri zapuščajo postavo, hvalijo brezbožne, kateri pa se držé postave, jim nasprotujejo.

28:5b.PRO.028.005 Zlobni ljudje ne razumejo, kar je pravo, kateri pa iščejo GOSPODA, umejo vse.

28:6b.PRO.028.006 Boljši je ubogi, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni, ki se zvija semtertja, če je še tako bogat.

28:7b.PRO.028.007 Kdor hrani postavo, sin je razumen, kdor se pa druži s požrešniki, dela sramoto očetu svojemu.

28:8b.PRO.028.008 Kdor blago svoje množi z oderuštvom in podraževanjem, nabira ga njemu, ki bo milostno delil siromakom.

28:9b.PRO.028.009 Kdor odvrača uho svoje, da ne sliši postave, tudi molitev njegova je gnusoba.

28:10b.PRO.028.010 Kdor zapeljuje poštene na slabo pot, pade sam v svojo jamo, nedolžni pa podedujejo dobro.

28:11b.PRO.028.011 Za modrega se sam ima bogatin, ali siromak, ki je razumen, ga spozna.

28:12b.PRO.028.012 Ko zmago slavé pravični, velika je sijajnost, ko se pa povzdigujejo brezbožni, se ljudje skrivajo.

28:13b.PRO.028.013 Kdor prikriva pregrehe svoje, ne bo imel sreče, kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje.

28:14b.PRO.028.014 Blagor človeku, ki je v strahu vedno, kdor pa zakrkne srce svoje, zvrne se v nesrečo.

28:15b.PRO.028.015 Kakor rjoveč lev in gladen medved je brezbožen vladar siromaškemu ljudstvu.

28:16b.PRO.028.016 Knez, ki je brez razuma, silno zatira, kdor pa sovraži kriv dobiček, si podaljša dni.

28:17b.PRO.028.017 Človek, obremenjen s krvjo človeško, je na begu prav do groba; nihče ga ne zadržuj!

28:18b.PRO.028.018 Kdor hodi nedolžno, se reši, kdor pa je spačen in hodi po dveh potih, pade hipoma.

28:19b.PRO.028.019 Kdor obdeluje zemljo svojo, nasiti se kruha, kdor pa hodi za ničemurnimi, nasiti se uboštva.

28:20b.PRO.028.020 Zvest mož je bogat v blagoslovih, kdor pa je nagel, da bi obogatel, ne bode brez kazni.

28:21b.PRO.028.021 Ozirati se na zunanjost osebe ni dobro, ker za grižljaj kruha bi grešil mož.

28:22b.PRO.028.022 Mož z nevoščljivim očesom hití, da obogati, in ne ve, da mu pride potreba.

28:23b.PRO.028.023 Kdor svari človeka, dobi pozneje več naklonjenosti, nego kdor se dobrika z jezikom.

28:24b.PRO.028.024 Kdor krade očetu svojemu ali materi svoji ter pravi: To ni greh! tovariš je možu ubijalcu.

28:25b.PRO.028.025 Prešernež vnema prepir, kdor pa ima nado v GOSPODA, obilo mu bode vsega.

28:26b.PRO.028.026 Kdor se zanaša na srce svoje, je bedak, kdor pa hodi modro, bo rešen.

28:27b.PRO.028.027 Kdor daje ubogemu, ne bode mu potrebe, kdor pa zagrinja oči svoje, ga obsipajo s kletvinami.Ko se povzdigujejo brezbožni, skrivajo se ljudje, ko pa pogibljejo, množijo se pravični.

28:28b.PRO.028.028 Ko se povzdigujejo brezbožni, skrivajo se ljudje, ko pa pogibljejo, množijo se pravični.

29

29:1b.PRO.029.001 Mož, ki, večkrat posvarjen, postane trdovraten, se zdrobi nagloma, tako da mu ne bode zdravila.

29:2b.PRO.029.002 Ko se množe pravični, veseli se ljudstvo, ko pa gospoduje brezbožnik, ljudstvo vzdihuje.

29:3b.PRO.029.003 Kdor ljubi modrost, razveseljuje očeta svojega, kateri se pa druži z vlačugami, zapravlja blago.

29:4b.PRO.029.004 Kralj s pravo sodbo utrjuje deželo, oni pa, ki zahteva dari, jo razdeva.

29:5b.PRO.029.005 Mož, ki se prilizuje prijatelju svojemu, razpenja mrežo nogam njegovim.

29:6b.PRO.029.006 V pregrehi hudobneža je zadrga, pravični pa prepeva in je vesel.

29:7b.PRO.029.007 Pravični spoznava pravdo siromakov, brezbožni se ne zmeni, da bi jo spoznal.

29:8b.PRO.029.008 Ljudje zasmehovalci zažigajo mesto, modri pa odvračajo jezo.

29:9b.PRO.029.009 Če se modri prepira z neumnim, naj se jezi, naj se smeje, vendar ni nobenega miru.

29:10b.PRO.029.010 Ljudje krvoželjni sovražijo brezmadežnega, pošteni pa skrbé za dušo njegovo.

29:11b.PRO.029.011 Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.

29:12b.PRO.029.012 Ako vladar rad posluša lažnivosti besede, bodo vsi služabniki njegovi brezbožni.

29:13b.PRO.029.013 Ubožec in oderuh se srečujeta; obeh oči razsvetljuje GOSPOD.

29:14b.PRO.029.014 Kralju, ki zvesto sodi siromake, bo prestol utrjen na veke.

29:15b.PRO.029.015 Šiba in strah dajeta modrost, deček pa, sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.

29:16b.PRO.029.016 Ko se množe brezbožni, množi se greh, pravični pa bodo videli njih padec.

29:17b.PRO.029.017 Strahúj sina svojega, in pripravi ti pokoj in veselje duši tvoji.

29:18b.PRO.029.018 Ko ni razodetja, se ljudstvo razuzda; kdor pa se drži postave, o blagor mu!

29:19b.PRO.029.019 Z golimi besedami se ne poboljša hlapec: umeje jih pač, a ne ravna se po njih.

29:20b.PRO.029.020 Ali si videl moža, naglega v besedah svojih? Več je upanja za bedaka nego za njega.

29:21b.PRO.029.021 Kdor mehkužno od mladega vzreja svojega hlapca, dočaka, da se bo naposled vedel kot sin.

29:22b.PRO.029.022 Naglojezni napravlja prepire in togotni je greha poln.

29:23b.PRO.029.023 Napuh človeka poniža, kdor pa je ponižnega duha, doseže slavo.

29:24b.PRO.029.024 Kdor deli s tatom, sovraži dušo svojo; preklinjanje sliši, pa greha ne naznani.

29:25b.PRO.029.025 Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v GOSPODA, bode obvarovan.

29:26b.PRO.029.026 Mnogo jih išče obličje vladarjevo, ali od GOSPODA je vsakega pravica.Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.

29:27b.PRO.029.027 Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.

30

30:1b.PRO.030.001 Besede Agurja, Jakejevega sina; proroški govor. Govoril je mož Itielu, Itielu in Ukalu:

30:2b.PRO.030.002 Res, nespameten sem, bolj nego drugi, in umnosti človeške nimam,

30:3b.PRO.030.003 in nisem se učil modrosti in spoznanja Najsvetejšega nimam.

30:4b.PRO.030.004 Kdo je šel gori v nebesa in zopet stopil doli? kdo je zbral veter v pesteh svojih? kdo je zvezal vode v oblačilo? kdo je določil vse meje zemlje? katero je ime njegovo in katero sina njegovega ime? Povej, če veš?

30:5b.PRO.030.005 Vsak govor Božji je prečiščen: on je ščit njim, ki pribegajo k njemu.

30:6b.PRO.030.006 Ne pridevaj besedam njegovim, da te ne ustrahuje in te ne zasači v laži.

30:7b.PRO.030.007 Dvojega te prosim, ne odrekaj mi tega, dokler živim:

30:8b.PRO.030.008 Ničemurnost in besedo lažnivo odpravi daleč od mene; ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba,

30:9b.PRO.030.009 da se ne presitim in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je GOSPOD? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.

30:10b.PRO.030.010 Ne črni hlapca pred gospodom njegovim, da te ne bo klel in ne boš trpel za krivdo svojo.

30:11b.PRO.030.011 Je rod, ki kolne očeta svojega in matere svoje ne blagoslavlja.

30:12b.PRO.030.012 Je rod, ki je čist v svojih očeh, dasi ni opran nesnage svoje.

30:13b.PRO.030.013 Je rod – o kako visoko gledajo njegove oči in trepalnice njegove se povzdigujejo!

30:14b.PRO.030.014 Je rod, čigar zobje so meči in kočniki njegovi noži, da požre uboge z zemlje in potrebne izmed ljudi.

30:15b.PRO.030.015 Pijavka ima dve hčeri: Daj, daj! Troje je nenasitno, in četvero, ki nikdar ne reče: Dovolj!

30:16b.PRO.030.016 Grob in maternica neplodna, zemlja, ki se ne napoji vode, in ogenj, ki ne pravi: Dovolj.

30:17b.PRO.030.017 Oko, ki zasmehuje očeta in zameta pokorščino materi – izkljujejo krokarji potočni in požro mladi orli.

30:18b.PRO.030.018 Troje mi je prečudno, in četvero, česar ne umejem:

30:19b.PRO.030.019 pot orla pod nebom, pot kače na skali, pot ladje na morju globokem in moža pot k dekletu.

30:20b.PRO.030.020 Enako je pot ženske, ki prešeštvuje! Ona jé, potem si obriše usta in pravi: Nisem storila krivice.

30:21b.PRO.030.021 Pod trojim se giblje zemlja in pod četverim, česar ne more prenašati:

30:22b.PRO.030.022 pod hlapcem, ko postane kralj, in pod malopridnežem, ko ima zadosti kruha,

30:23b.PRO.030.023 pod zoprno žensko, ko se omoži, in pod deklo, ko se za dedinjo naredi gospodinji svoji.

30:24b.PRO.030.024 To četvero je majhno na zemlji, ali modrejše od modrijanov:

30:25b.PRO.030.025 mravlje, ljudstvo slabotno, vendar znašajo po leti hrano svojo:

30:26b.PRO.030.026 skalni jazbeci, ljudstvo nejako, vendar si delajo v skalovju hiše svoje;

30:27b.PRO.030.027 kobilice nimajo kralja, vendar gredó redoma skupaj;

30:28b.PRO.030.028 kuščarica, ki jo lahko primeš z rokami, a biva v palačah kraljevih.

30:29b.PRO.030.029 To troje ima lepo hojo, in četvero lepo stopa:

30:30b.PRO.030.030 lev, junak med živalmi, ki se nikomur ne umakne;

30:31b.PRO.030.031 z opasanim ledjem konj, tudi kozel, in kralj, pri katerem je sklicana vojska.

30:32b.PRO.030.032 Če si bil neumen, povzdigujoč sebe, ali si kaj slabega mislil, položi roko na usta!Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.

30:33b.PRO.030.033 Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.

31

31:1b.PRO.031.001 Besede Lemuela kralja; proroški govor, s katerim ga je poučevala mati njegova.

31:2b.PRO.031.002 Kaj naj ti svetujem, sin moj? kaj pač, sin telesa mojega, in kaj, sin obljub mojih?

31:3b.PRO.031.003 Ne dajaj ženskam moči svoje in potov svojih pogubnicam kraljev!

31:4b.PRO.031.004 Ne spodobi se kraljem, o Lemuel, ne kraljem, da pijo vino, ne knezom, da vprašujejo: Kje je pijača opojna?

31:5b.PRO.031.005 Da ne bi, ko so pili, pozabili postave in prevračali pravice komu, ki je v nadlogi.

31:6b.PRO.031.006 Dajajte močne pijače njemu, ki pogiblje, in vina njim, ki so v bridkosti duše;

31:7b.PRO.031.007 pije naj in pozabi uboštvo svoje in se nadloge svoje ne spominja več.

31:8b.PRO.031.008 Odpri usta svoja za nemega, za pravdo vseh osirotelih.

31:9b.PRO.031.009 Odpri usta svoja, sodi pravično, potezaj se za pravico siromaku in potrebnemu.

31:10b.PRO.031.010 Vrlo ženo kdo najde? kajti visoko presega bisere cena njena.

31:11b.PRO.031.011 Zaupa ji srce moža njenega, in dobička mu ne zmanjka.

31:12b.PRO.031.012 Ona mu izkazuje dobro in ničesar hudega vse dni življenja svojega.

31:13b.PRO.031.013 Skrbi za volno in lan, in veselo dela z rokami svojimi.

31:14b.PRO.031.014 Podobna je ladjam trgovskim: oddaleč prinaša hrano svojo.

31:15b.PRO.031.015 In vstaja, ko je še noč, ter deli jed družini svoji in delo deklam svojim.

31:16b.PRO.031.016 Ogleda si njivo in jo pridobi, in z dobičkom rok svojih si zasadi vinograd.

31:17b.PRO.031.017 Z močjo opazuje ledje svoje in roke svoje utrjuje.

31:18b.PRO.031.018 Izkuša, da dober je prislužek njen: ne ugasne svetilnica njena ponoči.

31:19b.PRO.031.019 Roke svoje izteguje po preslici in prsti njeni držé vreteno.

31:20b.PRO.031.020 Dlan svojo odpira ubogemu in potrebnemu podaja roke.

31:21b.PRO.031.021 Ne boji se snega za družino svojo, kajti vsa družina njena se oblači s karmezinasto volno.

31:22b.PRO.031.022 Odeje si pripravlja, tenčica in škrlat je oblačilo njeno.

31:23b.PRO.031.023 Znan je pri vratih mož njen, ko zboruje s starejšinami dežele.

31:24b.PRO.031.024 Tenko platno dela in prodaja, tudi pas izroča trgovcu.

31:25b.PRO.031.025 Moč in dostojnost je obleka njena in smeje se časom prihodnjim.

31:26b.PRO.031.026 Usta svoja odpira modro in ljubezni uk ji je na jeziku.

31:27b.PRO.031.027 Družine svoje pota pregleduje in lenobe kruha ne jé.

31:28b.PRO.031.028 Sinovi njeni vstajajo ter jo blagrujejo, mož njen jo hvali enako:

31:29b.PRO.031.029 „Mnoge hčere so vrlo ravnale, ti pa jih vse presegaš!“

31:30b.PRO.031.030 Lažniva je prijetnost in ničeva lepota: žena, ki se boji GOSPODA, njej veljaj hvala!Dajte ji od sadú njenih rok in pri vratih naj jo hvalijo dela njena!

31:31b.PRO.031.031 Dajte ji od sadú njenih rok in pri vratih naj jo hvalijo dela njena!