Matthew (Cabecar)

1

1:1b.MAT.001.001 Jesucristo David yäbei, Abraham yäbei, je wätsikiwa̱k wa kie äyëí yöle rä jikäi:

1:2b.MAT.001.002 Abraham te Isaac wätsikiwa̱, Isaac te Jacob wätsikiwa̱, Jacob te Judá irä iel wa irä wätsikiwa̱.

1:3b.MAT.001.003 Judá te Tamar da Fares irä Zara irä wätsikiwa̱. Fares te Esrom wätsikiwa̱, Esrom te Aram wätsikiwa̱.

1:4b.MAT.001.004 Aram te Aminadab wätsikiwa̱, Aminadab te Naasón wätsikiwa̱, Naasón te Salmón wätsikiwa̱.

1:5b.MAT.001.005 Salmón te Rahab ra Booz wätsikiwa̱. Booz te Rut da Obed wätsikiwa̱. Obed te Isaí wätsikiwa̱.

1:6b.MAT.001.006 Isaí te sa̱ tsa̱ku̱i David wätsikiwa̱. David te Salomón wätsikiwa̱, Urías alaklä ra.

1:7b.MAT.001.007 Salomón te Roboam wätsikiwa̱, Roboam te Abías wätsikiwa̱, Abías te Asa wätsikiwa̱.

1:8b.MAT.001.008 Asa te Josafat wätsikiwa̱, Josafat te Joram wätsikiwa̱, Joram te Uzías wätsikiwa̱.

1:9b.MAT.001.009 Uzías te Jotam wätsikiwa̱, Jotam te Acaz wätsikiwa̱, Acaz te Ezequías wätsikiwa̱.

1:10b.MAT.001.010 Ezequías te Manasés wätsikiwa̱, Manasés te Amón wätsikiwa̱, Amón te Josías wätsikiwa̱.

1:11b.MAT.001.011 Josías te Jeconías irä iel wa irä wätsikiwa̱, Israel wa jalemi Babilonia ska ke̱i ska ra.

1:12b.MAT.001.012 Ijalemi Babilonia ska ukä ska Jeconías te Salatiel wätsikiwa̱. Salatiel te Zorobabel wätsikiwa̱.

1:13b.MAT.001.013 Zorobabel te Abiud wätsikiwa̱, Abiud te Eliaquim wätsikiwa̱, Eliaquim te Azor wätsikiwa̱.

1:14b.MAT.001.014 Azor te Sadoc wätsikiwa̱, Sadoc te Aquim wätsikiwa̱, Aquim te Eliud wätsikiwa̱.

1:15b.MAT.001.015 Eliud te Eleazar wätsikiwa̱, Eleazar te Matán wätsikiwa̱, Matán te Jacob wätsikiwa̱.

1:16b.MAT.001.016 Jacob te José, María se̱naklä, wätsikiwa̱, ata je ne te Jesús kinak Säbäkäkksa̱ ni ku̱a rä.

1:17b.MAT.001.017 Jekäi Abraham ska bite däka̱ David ska ibatala wätsikinaté deka̱ catorce. David ska bite däka̱ ijalemi Babilonia ska ke̱i kje ibatala wätsikinaté deka̱ catorce. Ijalemi Babilonia ska bite däka̱ Säbäkäkksa̱ ska kje, ibatala wätsikinaté deka̱ catorce.

1:18b.MAT.001.018 Jesucristo ko̱le rä jikäi: Ia̱mi María rä kablele e̱ná José ra je̱k jula kukäkwa̱. Ata ka ijewa däwa̱ba ñaja̱mi ra, ibitewa̱ yaba ki̱ Wikblu Sikina oloi ja̱mi.

1:19b.MAT.001.019 Ije se̱naklä José se̱r dä wämo, je ka ssëne iäinewa̱kwa̱ biköle wäna, je ki̱ka ije te ijaklewa̱ ka ju̱ñelewa̱ kuna.

1:20b.MAT.001.020 Ije te ibiketse kate ji̱abä ra, Säkekewa ángel í ekla je̱k kjasha iia̱ kausu̱e naka, te isha iia̱: “José, David yäbei, ke ba suana María kukäkwa̱ ma se̱naklä ye, ije bitewa̱ yaba ki̱ rä Wikblu Sikina oloi ja̱mi ki̱ka.

1:21b.MAT.001.021 Ije te yaba su̱emi jäiyi, je kiemi ba te rä Jesús ni. Ka irä jiye kuna ta, ite ije cha wa tsa̱tkemiksa̱ inui yika.”

1:22b.MAT.001.022 Je biköle o̱na rä io̱naklä jishtä Säkekewa wa̱ iyile jile bata shäk ja̱mi je te ishe käi:

1:23b.MAT.001.023 “¡Issö! Busi ka se̱le kuna bitämiwa̱ yaba ki̱, je te yaba su̱emi rä jäiyi, je kirmi rä Emanuel” ni. (Je wà rä “Säkeklä kaldu sa ra” ni.)

1:24b.MAT.001.024 Ñerä José shki̱naka̱ ra, ite iwá̱ jishtä je Säkekewa ángel í te ipaka iwa̱k käi. Jekäi ite ikukawa̱ ise̱naklä ye.

1:25b.MAT.001.025 Ata ka idenewa̱ ija̱mi, mine rä je yaba ku̱a ite kje, je yaba kia ije te Jesús ni.

2

2:1b.MAT.002.001 Jesús ko̱na Belén, Judea ke̱i ki̱. Je ke̱i ska ra Herodes dä sa̱ tsa̱ku̱i. Ñerä ka̱ chakäk wa dar ka̱wä däkläka̱ wà, jewa dejulu Jerusalén ska.

2:2b.MAT.002.002 Ijewa te ichaka: —¿Mai Judío wa tsa̱ku̱i ko̱na kalme rä na? Iwa rä sá te ibekwäí su̱a ka̱wä däkläka̱ wà, je ki̱ka sá bitejulu ioloi tsäk.

2:3b.MAT.002.003 Ka̱ tsa̱ku̱i Herodes te je ssa ra, ije̱r ianawa̱. Jerusalén wa biköle je̱r ianacha̱wa̱ña ije ra.

2:4b.MAT.002.004 Jera ite chui tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä biköle tapawa̱wa̱, je te mai Säbäkäkksa̱ ko̱rmi rä chaka ijewa ia̱.

2:5b.MAT.002.005 Jera ijewa te isha iia̱: —Je ko̱rmi rä Belén, Judea ke̱i ki̱. Ka irä jiye kuna ta, je yöle jile bata shäk wa̱ rä jikäi:

2:6b.MAT.002.006 ‘Ba Belén, Judá ke̱i ki̱, ka ba rä ka̱ wäkiri wa tso̱ Judá ska wa katäbäka kuna. Ka irä jiye kuna ta, sä wäkiri ko̱rmi ba sha̱na, je dämiwa̱ Israel wa yis cha wa kjänanak ye.’

2:7b.MAT.002.007 Jekjepa Herodes te ka̱ chakäk wa kia jaté jaki jewa ia̱ ite ichaka bikökje si̱ je bekwä juena iwäna rä käi.

2:8b.MAT.002.008 Jera ite ijewa patkami Belén ska, te isha ijewa ia̱: “Bas ma je yaba ktei ju̱ñak bulee; ata bas te je yaba ku̱a ra, plaa bas te ibata sheni yis ia̱ yis minakläña ioloi tsäk.”

2:9b.MAT.002.009 Jekäi ka̱ tsa̱ku̱i te isha je ssa ijewa te ra, iminejulu. Ñerä ale bekwä su̱le iwa̱ ka̱wä däkläka̱ wà, je rami iwätsa̱kba, je demi wäkolonawa̱ yaba kalme tsa̱ka.

2:10b.MAT.002.010 Ijewa te je bekwä su̱a ra, ijewa ssëna a̱naawa̱ si̱.

2:11b.MAT.002.011 Jekäi idewa̱julu ju ja̱rka ra, ijewa te yaba ku̱a ia̱mi María ra, jera iñatulawa̱ wakte ioloi tsäk, kjepa ji säkei ta doloiebä shkä iwa̱ me̱nak je kjäya ite, cha̱ tulami ite iia̱ oro yaka irä, ji dälänak jalar ta ja̱ma̱a̱ irä, mirra irä.

2:12b.MAT.002.012 Ata kausu̱e naka ijewa ia̱ ikjayina ka iminaklä ni Herodes wäki̱, je ki̱ka ijewa minemi ni ike̱i wà ña̱la saka wà.

2:13b.MAT.002.013 Ñerä ijewa minejuluni ra, Säkekewa ángel í ekla je̱k kjasha José ia̱ kausu̱e naka, te isha iia̱: “Ma je̱köka̱, ma tu̱nomi yaba irä ia̱mi irä wäkseka Egipto ska. Ma se̱no jeska bikökje yis te ba ia̱ isheke̱ni kje. Ka irä jiye kuna ta, Herodes te je yaba yule mar kota̱nakwa̱.”

2:14b.MAT.002.014 Jekäi José je̱kaka̱ te je yaba irä ia̱mi irä jámi jela tuinaka däkmi Egipto ska.

2:15b.MAT.002.015 Jeska ise̱na deka̱ Herodes duawa̱ kje, je rä io̱naklä jishtä Säkekewa wa̱ iyile jile bata shäk ja̱mi te ishe käi: “Yis yaba katke Egipto ska je kiaté ni yis te.”

2:16b.MAT.002.016 Herodes te isu̱a ka̱chakäk wa te iwäyuawa̱ ra, ikju̱atkawa̱ e̱e̱na si̱. Ñerä ite ka̱wei ma bena yabala jäiyi wa dos año katäbäka wa tso̱ Belén ska irä ipája̱mi biköle ska irä ktächa̱kläwa̱, ke̱i shtao̱le je ka̱ chakäk wa te isha iia̱ ja̱mi.

2:17b.MAT.002.017 Jekäi io̱na jishtä iyile jile bata shäk Jeremías ja̱mi te ishe käi:

2:18b.MAT.002.018 “Ekla ktä ssëna Ramá ska, iji̱á ta̱i ia̱r ta̱i. Raquel te iyabala ji̱etse kate, ka issëne je̱r pablenak ijewa ka kuna ji̱a ki̱ka.”

2:19b.MAT.002.019 Ñerä Herodes duawa̱ ukä ska ra, Säkekewa ángel í ekla je̱k kjasha José ia̱ kausu̱e naka Egipto ska,

2:20b.MAT.002.020 je te isha iia̱: “Ma je̱köka̱. Bä ma ni yaba irä ia̱mi irä wäkseka däkmi ni Israel wa ke̱i ska. Ka irä jiye kuna ta, ale je̱r ssëna yaba ktäkwa̱ wa duacha̱wa̱.”

2:21b.MAT.002.021 Jekäi ije̱kaka̱ mineju̱ je yaba irä ia̱mi irä wäkseka däkmi ni Israel wa ke̱i ska.

2:22b.MAT.002.022 Ata ite iju̱ña Arquelao dewa̱ iká Herodes itäri wà Judea ke̱i tsa̱ku̱i yeni ra, isu̱anawa̱ minak jeka. Ñerä imineju̱ Galilea ke̱i ska, je kjayina iia̱ kausu̱e naka ki̱ka.

2:23b.MAT.002.023 Jekäi idemiju̱ ra, ise̱na jukläyäkä kie Nazaretka. Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk wa ja̱mi te ishe käi: Ije kirmi rä Nazaret wa ni.

3

3:1b.MAT.003.001 Je ke̱i ska Juan säwäukewa̱k je̱kaka̱ sa paktäk Judea ke̱i ki̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska.

3:2b.MAT.003.002 Je te ishe: “Bas ñamanewo̱ksa̱, yëwa̱ ka̱jöir gobierno kjäkläwa̱ dewa̱ irä ki̱ka.”

3:3b.MAT.003.003 Ije ne rä ale yile Isaías jile bata shäk ja̱mi jikäi rä: “Ekla a̱rke̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska. ‘Ña̱la bäiwo̱ Säkekewa yika, iña̱le̱i paruöksa̱ bulee.’ ”

3:4b.MAT.003.004 Juan paiklä rä yöle camello kä wà, ikipa mu̱aklä rä bewak kjuä, ije yäkäklä rä bitsiki irä bul ña ka̱ niki̱ka diä irä.

3:5b.MAT.003.005 Jera Jerusalén wa irä, Judea wa biköle irä, Jordán kjä ja̱mi wa biköle irä, daté ije wäki̱.

3:6b.MAT.003.006 Jeska ijewa nui shaka̱ ra, ite ijewa wäukewa̱ tulami Jordán na.

3:7b.MAT.003.007 Ata Juan te isu̱a fariseo wa irä Saduceo wa irä jewa de ta̱i wäoka̱nak iwa̱ ra, jera ite ijewa ia̱ isha: “¡Tkäbe si̱ yäbeila! ¿Yi te bas je̱r ku̱a Säkeklä kju̱atkämiwa̱ ke̱i däke̱wa̱ je cha̱k rä na?

3:8b.MAT.003.008 Jirä bäi o̱nak sa̱ je̱k manewa̱ksa̱ ra, je ja̱mi bas wäno.

3:9b.MAT.003.009 Ata ke bas ku̱ ibiketsa je̱r na: ‘Abraham ne rä sá ká rä’ ni; ka irä jiye kuna ta, yie ishe bas ia̱, Säkeklä ia̱ jí jak tso̱ manermiksa̱ Abraham batala ye.

3:10b.MAT.003.010 Jira bak rä tkelewa̱ e̱ná kal ñak ja̱mi. Jekäi mane kal wänak wä ta ka bäi kuna, je biköle rä tenak tulämi tulunakka̱ yökö ki̱ka.

3:11b.MAT.003.011 Iyina si̱ yis te bas wäukewe̱ke̱ diklä wà, bas ñamanewa̱kläksa̱ ye. Ata ale daju̱ ji̱a yis itäka je rä oloi ta yis tsa̱ta, jekäi ka yis dä bäi si̱ kuna ije sandalia tsa̱kmibä jibä. Ije te bas wäukewe̱mi Wikblu Sikina wà, ñakäi yökö wà.

3:12b.MAT.003.012 Ije wa̱ itrigo wäkpäklä kala kja ijula na, je wà ite ikpäklä ke̱i ska iboroi tulemiksa̱. Ite itrigo wä tapawe̱mi ibläklä jui ska. Ata ite iboroi tulemiksa̱ dälänakcha̱wa̱ yökö ka wäita̱nak kuna mik a̱ni ja̱rka.”

3:13b.MAT.003.013 Jekjepa Jesús biteju̱té Galilea ke̱i ska, deju̱ Jordán kjä ska Juan wäki̱ iwa̱ wäoka̱nak.

3:14b.MAT.003.014 Ata Juan ssëna iwätkewa̱k te isha ia̱: —Yis ki̱ ba ne shena yis wäukewa̱k rä; ¿maikäi je bite yis wäki̱ rä na?

3:15b.MAT.003.015 Jera Jesús te ikúka te isha iia̱: —Jí kje ra 'sia̱ ka̱ mopa. Ka irä jiye kuna ta, sa̱ ka̱wä ta ji rä wämo biköle wawa̱k. Jera ite ka̱ ma̱ iia̱.

3:16b.MAT.003.016 Jesús wäoka̱naju̱mi ra, plaa ideksa̱ju̱ diklä na. Jera ije wäna ka̱jöir kjä buka̱naju̱mi. Jeska ite Säkeklä wikblu su̱a idawa̱ju̱té namala käi, dewa̱ iwakei ki̱.

3:17b.MAT.003.017 Ñerä kte ssënaté ka̱jöir je te ishe: “Jí ne rä yis yaba shka̱ta rä, je ra yis ssëna baa.”

4

4:1b.MAT.004.001 Je ukä ska Jesús wäsikami Säkeklä wikblu te ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska je̱r ki̱nak su̱nak be tsa̱ku̱i wa̱.

4:2b.MAT.004.002 Ibatsa ka̱piana tuina deka̱ cuarenta día, jeska ra iktawa̱ bäli te.

4:3b.MAT.004.003 Ñerä je sa̱ je̱r ki̱wa̱k je̱k sikawa̱ iwäja̱mi te isha iia̱: —Ba rä Säkeklä yaba ra, jí jak wä tso̱ pakö ianakwa̱ pan ye.

4:4b.MAT.004.004 Ata ije te ikúka te isha: —Iyöle katke rä: ‘Ka pan ebä oloi ja̱mi sa̱ se̱r dä kuna, ata kte biköle däkksa̱ Säkeklä kjä na je ne oloi ja̱mi sa̱ se̱r dä.’

4:5b.MAT.004.005 Je ukä ki̱ be tsa̱ku̱i wa̱ iminetse̱ jukläyäkä dälätsalewa̱ ska te iduaka̱ Templo bata si̱ ki̱ka.

4:6b.MAT.004.006 Jera ite isha iia̱: —Ba rä Säkeklä yaba ra, ma je̱k psö ju̱omi i̱ski̱. Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: ‘Ba bata ki̱ka ite iángel wa patkemi, jewa te ma tse̱mi ijula na, ka bä klä tkenaklä kuna jak ja̱mi.’

4:7b.MAT.004.007 Jera Jesús te ikúka: —Ñaebä iyöle katke rä: ‘Ke ba ku̱ Säkekewa ba Kekläí mabla su̱a wäsi̱wa.’

4:8b.MAT.004.008 Jera etäbä kicha be tsa̱ku̱i wa̱ imineka̱tse̱ ka̱tsä kaleka̱ ka̱sha̱a̱ si̱ bata ki̱ka. Jeska ite ka̱jiska ka̱ tsa̱ku̱i wa ke̱i biköle irä, ji baa tso̱ iska biköle irä kjasha iia̱.

4:9b.MAT.004.009 Jera ite isha iia̱: —Ma je̱tkawa̱ wakte yis oloitsäk ra, yie je biköle me̱mi ba ia̱.

4:10b.MAT.004.010 Jera Jesús te isha iia̱: —Satanás, ma cho̱. Ka irä jiye kuna ta, iyöle katke rä: ‘Säkekewa ba Kekläí oloitsö ba ku̱, je ebä kja̱nei wo̱ ba ku̱.’

4:11b.MAT.004.011 Jera be tsa̱ku̱i te ijawa̱ta̱na. Ñerä ángel wa dejulu iwäki̱ te ichewa̱ jile wà.

4:12b.MAT.004.012 Jesús te issa Juan kolonawa̱ ra, ibiteju̱ni Galilea ska.

4:13b.MAT.004.013 Jera ite Nazaret jawa̱ta̱na, demiju̱ se̱ná Capernaúm. Je jukläyäkä rä tipä kjä ja̱mi, Zabulón wa irä Neftalí wa irä jewa ke̱i ki̱.

4:14b.MAT.004.014 Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk Isaías ja̱mi te ishe käi:

4:15b.MAT.004.015 “Zabulón wa ke̱i irä Neftalí wa ke̱i irä, ña̱la tipä kjä ja̱mi Jordán a̱mikata, Galilea ke̱i ale ka Judío kuna wa tso̱ ska.

4:16b.MAT.004.016 Ka̱ yee naka se̱nak wa te ka̱ oloi ta̱iwa̱ su̱a. Ka̱ ki̱kololewa̱ duewa̱ oloi wa̱ ska se̱nak wa ki̱ka ka̱ oloi ñinaka̱.”

4:17b.MAT.004.017 Jeska Jesús te sa paktami te isha: “Bas ñamanewo̱ksa̱, yëwa̱ ka̱jöir gobierno kjärawa̱ irä ki̱ka.”

4:18b.MAT.004.018 Jesús damiju̱ Galilea tipei kjä ja̱mi ra, ite bol ñawakwa ebä su̱a; je rä Simón, kinak Pedro ni irä, iel Andrés irä. Ijewa kla ju̱a kate tipä na, ijewa rä nima kukäk wa ki̱ka.

4:19b.MAT.004.019 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas kute yis da minak, jera yis te bas dulawe̱mi ditsä kukäk nima säkei ye.

4:20b.MAT.004.020 Jera plaa ijewa te ikla jawa̱ta̱na minejulumi ira.

4:21b.MAT.004.021 Jeska ije mine ji̱a te isaka su̱ani bol ñawakwa ebä: Zebedeo yaba Jacobo irä je el Juan irä, jewa kla wä mu̱a tso̱ ko̱no ja̱rka ijewa ká Zebedeo ra ñara. Jewa kia ite.

4:22b.MAT.004.022 Jera plaa ijewa te ko̱no irä iká irä jawa̱ta̱na minejulumi ira.

4:23b.MAT.004.023 Jekäi Jesús damiju̱ Galilea ke̱i kalabe sha̱na. Ite sa pakte rami ijewa ñapaktäklä jui na, ite gobierno ktei baa wapakte rami, ite sä kteke̱ duë te biköle bäiwe̱ rami, ji duëi biköle dami sa̱ sha̱na käi.

4:24b.MAT.004.024 Jekäi ije palei minemi Siria ke̱i biköle ska. Jera ditsä te duë ta wa biköle jaté iwäki̱: sä kteke̱ duë te kju̱awa kju̱awa wa käi, sä dälärke̱ wa käi, kololewa̱ be wa̱ wa käi, wäialeksa̱ wa käi, karalewa̱ wa käi. Jewa bäiwa̱ tulaka̱ni ije te.

4:25b.MAT.004.025 Jera chu̱li̱i̱wa̱ Galilea ska wa, Decápolis ska wa, Jerusalén ska wa, Judea ska wa, Jordán a̱mikata wa, minemi ira.

5

5:1b.MAT.005.001 Je chu̱li̱i̱ wa su̱a ite ra, imineju̱ ka̱ kichei ki̱. Jeska ije̱tkawa̱, jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwäja̱mi.

5:2b.MAT.005.002 Jera iktami te ijewa pakta, te isha:

5:3b.MAT.005.003 “Bäije sä ssërke̱ sa̱ je̱r ska shi̱ana ka jita käi wa rä, jewa ne ia̱ ka̱jöir gobiernoí rä ki̱ka.

5:4b.MAT.005.004 “Bäije sa̱ je̱r iarke̱ wa rä, jewa je̱r pablermi ni ki̱ka.

5:5b.MAT.005.005 “Bäije sa̱ je̱k jäkwa̱ wa rä, jewa ia̱ ka̱jiska dämiksa̱ däli ukä ye ki̱ka.

5:6b.MAT.005.006 “Bäije sa̱ ki̱ ji wämo sherke̱ pjoo jishtä sä kte bäli te käi, sa̱ je̱r bárke̱ te käi wa rä, jewa ia̱ ime̱rmi ki̱ka.

5:7b.MAT.005.007 “Bäije sa̱ je̱r bäi shäk wa rä, jewa ia̱ je̱r bäi yirmi ki̱ka.

5:8b.MAT.005.008 “Bäije sa̱ je̱r ta yëë wa rä, jewa te Säkeklä su̱emi ki̱ka.

5:9b.MAT.005.009 “Bäije kju̱atke paruäk wa rä, jewa kirmi Säkeklä yabala ni je ki̱ka.

5:10b.MAT.005.010 “Bäije sä weikanak ji wämo ki̱ka wa rä, jewa ia̱ ka̱jöir gobiernoí rä ki̱ka.

5:11b.MAT.005.011 Bäije bas dä mika̱ bas yirke̱ yakei, bas kolorke̱ weikanak, bas ki̱yörke̱ ji yakei biköle wà ka̱yue ebä wà yis kju̱ei ki̱ka ra rä.

5:12b.MAT.005.012 Jera bas ssëno a̱naa, bas ka̱ssö, bas ia̱ je säkei tso̱ däksa̱ ta̱i ka̱jöir ska ki̱ka. Ata je su̱ta ijewa te jile bata shäk wa bakle bas yikaba wa kukacha̱wa̱ weikanak rä.

5:13b.MAT.005.013 “Bas dä däyë ye ka̱jiska. Ata däyë iianawa̱ ka kjei ta ji̱a ra, jera ¿jibä wà je bäirmini na? Je ka kiar ji̱a ji a̱ni ye, ata itulunaksa̱ ra wätunakwa̱ sä klä wà ebä ye ikiar dä.

5:14b.MAT.005.014 “Bas dä ka̱ oloi ye ka̱jiska. Jukläyäkä ka̱tsä bata ki̱ka ka je blenak kuna.

5:15b.MAT.005.015 Ñaebä ka tsi̱ni wäkawe̱ rä dunakcha̱ cajón niki̱ka kuna, ata je dueka̱ rä iduäkläka̱ ki̱, jekäi ra ioloi te yi tso̱ ju ja̱rka kalabe ñiwe̱mi.

5:16b.MAT.005.016 Je su̱ta bas oloi ñiwo̱ka̱ ditsä wäna, ji we̱ bas te bäi su̱aklä ijewa wa̱, je oloi ja̱mi ijewa wa̱ bas Ká se̱nak ka̱jöir kjeishäklä.

5:17b.MAT.005.017 “Ke bas ku̱ ibiketsa yis de rä ka̱wei yöle, ñakäi kte yile jile bata shäk wa wa̱, je ju̱akksa̱ ni. Ka yis dene rä je ju̱akksa̱ kuna, ata yis de rä iwawa̱k.

5:18b.MAT.005.018 Kte si̱ wà yis te ishe bas ia̱, ka̱jöir irä ka̱jiska irä ka kjäju̱ba bala na ka̱wei yöle äyë wä tsi̱neí, itsa̱tkeleíbä jibä ka tse̱nak ju̱nakmi etka wä a̱ni, ata je biköle wao̱na e̱ná kjepa itse̱rju̱mi rä.

5:19b.MAT.005.019 Je ne ki̱ka yi te sa pakale ji wa̱k etka tsi̱nebä jibä jawa̱ ka wao̱le kuna, ñakäi sa saka pakte ite jekäi iwa̱k ra, jera ka̱jöir gobiernoí ska je kirmi rä bena katäbäka. Ata yi te je wawá̱ ra, je wapakta ra, jera ka̱jöir gobiernoí ska je kirmi rä bakleka̱.

5:20b.MAT.005.020 Ata yis te ishe bas ia̱, ka bas se̱ne wämo fariseo wa tsa̱ta, ñayöle ka̱wei wà wa tsa̱ta ra, jera a̱ni ka bas däkwa̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi.

5:21b.MAT.005.021 “Bas wa̱ issële iyileta̱na sa bakle mikle wa ia̱: ‘Ke sa ktawa̱,’ ñakäi: “Yi te sa ktawa̱ ra, je ki̱ nui rä ja̱nakka̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska.

5:22b.MAT.005.022 Ata yis te ishe bas ia̱, yi je̱r ki̱ iel iarke̱ ra, je ki̱ nui rä ja̱nakka̱ sä ktei wabiketsäkksa̱ wa wa̱; ñaebä yi te ishe iel ia̱: ‘Ba rä ka ka̱ta’ ni ra, je ki̱ nui rä ja̱nakka̱ sä ktei wabiketsäkksa̱ wa wa̱; ñaebä yi te ishe: ‘Ba rä ka je̱r ta’ ni ra, je wakei rä ju̱nakmi sä tuläklämi yökö í wäkaleka̱ ska.

5:23b.MAT.005.023 “Je ne ki̱ka ba wa̱ ji detse̱ me̱nak jile däläwa̱klä ska ra, ma je̱r ja̱na ba el je̱r ki̱ ba iarke̱ ska ra,

5:24b.MAT.005.024 jera je ma wa̱ me̱nak ju̱ota̱na jeska idäläwa̱klä säkätä ja̱mi, jekäi ba ma säkätä je̱r bäinak ni ba el da, jekjepa bä bitä ni je ma wa̱ me̱nak je däläwa̱k.

5:25b.MAT.005.025 “Ba dami ba kjatiäk ra, jera ña̱la wà ebä iparuöksa̱ iia̱ plaa, ata kai ra, tsi je ba kjatiäk te ma ju̱eksa̱ sä ktei wabiketsäk ia̱, jera sä ktei wabiketsäk te ma ju̱eksa̱ guardia ia̱, jeska ra bä rä wätenakwa̱.

5:26b.MAT.005.026 Kte siwa̱ yie ishe ba ia̱, ka bä däkksa̱ jeska, ata ba te ma nui tju̱a ju̱ami kalabe cuadranteje kjepa bä dämiksa̱ni rä.

5:27b.MAT.005.027 “Bas wa̱ issële iyileta̱na: ‘Ke ma manena.’

5:28b.MAT.005.028 Ata yis te ishe bas ia̱; bena yi te alaklä wa su̱a je tkena ija̱mi ra, jera je rä imanena e̱ná ira ije̱r ska.

5:29b.MAT.005.029 “Jekäi ba wäbala wämo te bä shiriwa̱wa̱ ra, je yöksa̱ ju̱omi. Ka irä jiye kuna ta, bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä wäjienaklä etka weikarwa̱, ka ba yaka kalabe ju̱naklämi kuna sä tuläklämi ska.

5:30b.MAT.005.030 Ñakäi bä jula wämo te bä shiriwa̱wa̱ ra, je tiökksa̱ ju̱omi. Ka irä jiye kuna ta, bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä wäjienaklä etka weikarwa̱ ka ba yaka kalabe däklämi kuna sä tuläklämi ska.

5:31b.MAT.005.031 “Ñakäi iyileta̱na: ‘Yi te ialaklä jeke̱wa̱ ra, je kiana ñajewa̱ äyëí cha̱kmi iia̱.’

5:32b.MAT.005.032 Ata yis te ishe bas ia̱: Biköle yi te ialaklä jawa̱ta̱na, ata ka je rä ika̱wakblewa̱ke̱ ki̱ka kuna ra, jera je wà ite je iawa̱wa̱ manenak. Ñakäi yi se̱nawa̱ je jalewa̱ta̱na ra, jera je rä imaner.

5:33b.MAT.005.033 “Ñakäi bas wa̱ issële iyileta̱na sa bakle mikle wa ia̱: ‘Ba kabla etkabä ke wäshewa̱kwa̱, ata je ba kabla etkabä wawo̱ si̱ Säkekewa wäna.’

5:34b.MAT.005.034 Ata yis te ishe bas ia̱, ke a̱ni bas kabla kable etkabä wà ka̱jöir wäkata ska iräle, je rä Säkeklä je̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye ki̱ka;

5:35b.MAT.005.035 ka̱jiska wäkata ska iräle, je rä iklä tkäkläka̱ ye ki̱ka; Jerusalén wäkata ska iräle, je rä Sa̱ Tsa̱ku̱i Ji Biköle Tsa̱ta ne jukläyäkäí ki̱ka.

5:36b.MAT.005.036 Ñakäi ke ba kabla etkabä ma tsa̱ku̱ wäkata ska, je kä ka manenakksa̱ ba ia̱ etababä jibä suruu iräle yee iräle ki̱ka.

5:37b.MAT.005.037 Ata tsa̱na ra bas ku̱ ishö rä: “Ta” ni kjela, “Kai” ni kjelabä; ata sa te iki̱ sha ji̱a ra, jera je datse̱ rä ale yakei wakei ska.

5:38b.MAT.005.038 “Bas wa̱ issële iyileta̱na: ‘Yi te bä wäbala shka̱wa̱ ra, nui ki̱ ije wäbala shka̱wo̱, ñaebä yi te ba kà pja̱wa̱ ra, nui ki̱ ije kà pjo̱wa̱.’

5:39b.MAT.005.039 Ata yis te ishe bas ia̱: Ke bas je̱k tsa̱tka sä yakeila wa yika; ata yi te ba kpa ma ja̱kätä wämo kja̱ne ra, jera ma ja̱kätä ekta manewo̱ iia̱ iwa̱ buka̱nak.

5:40b.MAT.005.040 Yi ssëna ba kjatiäk iwa̱ ba paiklä bäkäkläksa̱ ra, ñakäi ma wa̱ shönak je̱k ki̱ cho̱mi iia̱.

5:41b.MAT.005.041 Yi te ba pakeke̱ täkili wà däli tsa̱kmi un kilómetro kjena ra, jera itso̱mi iia̱ dos kilómetro.

5:42b.MAT.005.042 Yi te ba ia̱ ji kia ra, je ia̱ imo; yi te ba ia̱ jile peitakle ra, ke ikúka kai ni.

5:43b.MAT.005.043 “Bas wa̱ issële iyileta̱na: ‘Ba te ba saka shka̱li̱ble, ata bä bolki dokoitse ba te.’

5:44b.MAT.005.044 Ata yis te ishe bas ia̱: Bas ku̱ bas bolki wa shka̱li̱blö, bas ka̱kiö bas kukäk weikanak wa ki̱ka.

5:45b.MAT.005.045 Je rä bas däkläwa̱ bas Ká se̱nak ka̱jöir je yabala ye. Je wakei te ka̱wä patke ñinak sä yakeila wa ia̱, sä bäi bäi wa ia̱, ñaebä je te ka̱li̱ patke ja̱nak sä wämo wa ia̱, ka sä wämo kuna wa ia̱.

5:46b.MAT.005.046 Ata bas te bas shka̱li̱bläk wa ebä shka̱li̱ble ra, ¿je säkei dämiksa̱ bas ia̱ na? ¿Ka irä je su̱ta inaklä bäkäk wa te iwe̱ rä na?

5:47b.MAT.005.047 Ñakäi bas te bas el wa ebä chake ra, ¿je rä ji bäi si̱ wá̱ bas te na? ¿Ka irä je su̱ta ka Judío kuna wa te iwe̱ rä na?

5:48b.MAT.005.048 Jekäi bas se̱no bulee si̱, jishtä bas Ká se̱nak ka̱jöir je se̱r dä bulee si̱ käi.

6

6:1b.MAT.006.001 “Bas se̱no tsa̱na bas ji wa̱ke̱ wämo ka wa̱klä kuna ditsä wäna, ijewa wa̱ su̱nak käi kuna. Ata jekäi ra, bas Ká se̱nak ka̱jöir wa̱ ji a̱ni ka me̱nak bas ia̱ isäkei.

6:2b.MAT.006.002 “Je ne ki̱ka mika̱ ba te jile kaku me̱ke̱ ra, ke ipalei bulawa̱k kökö bular ssër käi, jishtä ji wa̱k su̱nak ebä wa te iwe̱ke̱ käi, ñapaktäklä jui na irä ña̱la wà irä, ditsä wa̱ ikjeishäklä ebä. Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ijewa ia̱ je säkei rä deleksa̱ e̱ná.

6:3b.MAT.006.003 Ata ba te jile kaku me̱ke̱ ra, je wo̱ blelewa̱, ba jula wämo te jile wá̱ ka ju̱ñele kuna ba jula shule wa̱ käi;

6:4b.MAT.006.004 je rä bä jile kaku ma̱ke̱ ka ju̱ñenakläwa̱ kuna. Jera ba Ká, ji blelewa̱ su̱ak, te ba ia̱ ji me̱mi isäkei.

6:5b.MAT.006.005 “Ñaebä bas ka̱kiäke̱ ra, jera ke je wa̱ ji wa̱k su̱nak ebä wa käi. Ka irä jiye kuna ta, jewa wäbätsä rä je̱k duäkka̱ ka̱kiäk ñapaktäklä jui na, ña̱la ukä shtä ska ditsä wa̱ su̱nak. Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ijewa ia̱ je säkei rä deleksa̱ e̱ná.

6:6b.MAT.006.006 Ata mika̱ ba ka̱kiäke̱ ra, ma cho̱ ju ja̱r etkä na, je̱k kjäshtöwa̱; jeska ma ka̱kiö ba Ká ka juenak kuna ia̱. Jera ba Ká, ji blelewa̱ su̱ak, te ba ia̱ ji me̱mi isäkei.

6:7b.MAT.006.007 “Jekäi bas ka̱kiäke̱ ra, ke kte etkabä sha jirä jirä ka wata, jishtä ka Säkeklä ja̱mi wa te iwe̱ käi, ijewa te ibiketse iktä ssërmi ite ishe jaree ki̱ka ni.

6:8b.MAT.006.008 Ke bas ku̱ iwa̱ ijewa käi. Ka irä jiye kuna ta, bas Ká wa̱ ji sherke̱ bas ki̱ je ju̱ñer kja ka bas wa̱ ji kirba iia̱ yika.

6:9b.MAT.006.009 Ata bas ka̱kiö rä jikäi: ‘Sa Ká se̱nak ka̱jöir, ba kie oloitsanopa.

6:10b.MAT.006.010 Ba gobierno kjöwa̱pa. Jishtä ka̱jöir ji o̱rke̱ ba wakei ki̱ isherke̱ käi, je su̱ta ji o̱nopa ka̱jiska.

6:11b.MAT.006.011 Ba ku̱ ñanak sherke̱ sá ki̱ buliri buliri je mopa sá ia̱ jir.

6:12b.MAT.006.012 Ba ku̱ sá nui jöwa̱pa bitaba, jishtä sá te nui ta sá ra wa jawa̱ bitaba käi.

6:13b.MAT.006.013 Ke ba ku̱ sá jawa̱ je̱r kinak sa̱ me ji yakei wakblä käi, ata ba ku̱ sá wetsöksa̱ ale yakei yika. Je rä ba ne rä sa̱ tsa̱ku̱i, ba ne rä täkili ta, ba ne rä oloi kaleka̱ jekjeyemi rä ki̱ka. Amén.’

6:14b.MAT.006.014 “Iwa rä bas te sa saka nui jawa̱ bitaba ra, ñakäi bas Ká se̱nak ka̱jöir te bas jemiwa̱ bitaba.

6:15b.MAT.006.015 Ata ka bas wa̱ sa saka janewa̱ bitaba ra, ñaebä bas Ká wa̱ ka bas janakwa̱ bitaba bas shirile ki̱ka.

6:16b.MAT.006.016 “Mika̱ bas bätsäke̱ ra, ke bas je̱k ja je̱r ialewa̱, jishtä ji wa̱k su̱nak ebä wa te iwe̱ käi. Ijewa wäktä iawa̱ke̱ ijuenaklä ditsä wäna ibätsäke̱ irä. Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ijewa ia̱ je säkei rä deleksa̱ e̱ná.

6:17b.MAT.006.017 Ata ba bätsäke̱ ra, ma tsa̱ku̱ ki̱ aceite tköka̱, bä wä paskuö,

6:18b.MAT.006.018 ka ijuenaklä ditsä wäna bä bätsäke̱ irä; ata je wo̱ ba Ká ka juenak kuna je wäna. Jera ba Ká, ji blelewa̱ su̱ak, te ba ia̱ ji me̱mi isäkei .

6:19b.MAT.006.019 “Ke bas ku̱ ji säkei ta bla bas wakwa ia̱ ka̱jiska, mai yäle irä, ji äwewa̱k irä te iweikeke̱wa̱ shtä ska, mai jakbläk wa kjäkläwa̱ jakbläk shtä ska.

6:20b.MAT.006.020 Ata bas ku̱ ji säkei ta blö bas wakwa ia̱ ka̱jöir ska, mai iwak irä, iäwëwa̱k irä te ka iweikewa̱ kuna ska, mai jakbläk wa ka kjäkläwa̱ kuna jakbläk ska.

6:21b.MAT.006.021 Ka irä jiye kuna ta, mai bas ji säkei ta tso̱ blele ra, je ne ska bas je̱r kämami rä.

6:22b.MAT.006.022 “Sä wäbala rä tsi̱ni käi sa wakei ia̱. Je ne ki̱ka bä wäbala rä bäi ra, jera ba wakei kalabe rä wäñinakka̱.

6:23b.MAT.006.023 Ata bä wäbala rä ka bäi kuna ra, jera ba wakei kalabe rä wätuinakwa̱. Jekäi ka̱ oloi tso̱ ma ja̱mi rä wätuilewa̱ ra, jera je rä wätuilewa̱ e̱e̱na si̱.

6:24b.MAT.006.024 “Ka yi a̱ni ia̱ blu wa bol kja̱nei o̱nak. Ka irä jiye kuna ta, ite ekla dokoitsemi, ata ite iel shka̱li̱blemi; ite ekla bawe̱mi, ata iel iarmi ije̱r ki̱. Jekäi ka bas ia̱ Säkeklä irä blune irä kja̱nei o̱nak ñara.

6:25b.MAT.006.025 “Je ne ki̱ka yie ishe bas ia̱: Ke bas je̱r iana bas je̱k se̱newa̱klä ki̱, jibä ñe sä te, jibä ye sä te; ñakäi bas yaka ki̱, jibä jie sä te. Ñera se̱ne kseka rä ka ji ñe kjelabä kuna; sa yaka rä ka pajienak kjelabä kuna, ¿ka irä je ne käi na?

6:26b.MAT.006.026 Du ju̱nak ka̱sha̱ka wa su̱o: Ka jewa rä däli tkäk kuna, iwä kukäk kuna, itapawa̱k kuna ibläklä jui ska. Ata bas Ká se̱nak ka̱jöir te jewa chewe̱ rä. ¿Ka irä bas säkei rä jewa tsa̱ta na?

6:27b.MAT.006.027 Jekäi ¿mane bas sha̱ se̱rmi ki̱ta bakleka̱ ji̱a una hora kje jikje ije̱r ianawa̱ ebä oloi ja̱mi rä na?

6:28b.MAT.006.028 “Jera ¿jiye bas je̱r iawe̱ke̱ je̱k pajie te na? Jishtä ka̱ ki̱ka tsitsi wä jè̱r dä je biketsö: Ka irä shka̱bläk kuna, ka irä sua yuäk kuna.

6:29b.MAT.006.029 Ata yie ishe bas ia̱, Salomón bakle je̱k pajiäk baawa̱ si̱, ka je̱k pajiene jewa sha̱ mane a̱ni käi.

6:30b.MAT.006.030 Jekäi ka̱kä je̱nak ka̱ ki̱ka jir ebä, ata bulia ra irä tulunakmi yökö ye pan kukäklä ja̱rka, je pajie Säkeklä te jekäi ra, jera je tsa̱ta si̱ ¿ka iwa̱ bas ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna wa pajienak na?

6:31b.MAT.006.031 Je ne ki̱ka ke bas je̱r ianakwa̱ ishäk: ¿Jibä ñemi sa te na? ¿Jibä yemi sa te na? ¿Jibä wà sa̱ ñapajiämi na?

6:32b.MAT.006.032 Ka irä jiye kuna ta, ka Säkeklä ja̱mi kuna wa te je shtä biköle yule rami, ata bas Ká se̱nak ka̱jöir wa̱ je biköle sherke̱ bas ki̱ ju̱ñer.

6:33b.MAT.006.033 Ata ji biköle tsa̱ta bas ku̱ rä Säkeklä gobiernoí, iji wämoí ne yulö rä, jera je shtä biköle ki̱dämiksa̱ bas ia̱.

6:34b.MAT.006.034 Ji rä bulia ku̱ ke bas je̱r iawa̱k. Ka irä jiye kuna ta, bulia ra ji tso̱ni sa̱ je̱r iawa̱k. Ji rä jir iyakei ne kjela kata irä.

7

7:1b.MAT.007.001 “Ke bas ku̱ sa saka wabiketsaksa̱, ka bas wakwa wabiketsanakläksa̱ kuna.

7:2b.MAT.007.002 Ka irä jiye kuna ta, ji wà bas te sa saka wabiketsaksa̱ ra, je ja̱mi bas wakwa wabiketsarmiksa̱. Ji wà bas te ji mabla sa saka ia̱, je ja̱mi ji mablermi bas ia̱.

7:3b.MAT.007.003 ¿Jiye ba te ka̱ pjoi su̱e bä el wäbala na, ata ba wakei wäbala na kal kuklei kate je ka su̱e ba te rä na?

7:4b.MAT.007.004 Jera ¿maikäi ba te ishemi bä el ia̱: ‘Ka̱ mo yis ia̱ je ka̱ pjoi tsa̱kläksa̱ bä wäbala na’ ni, ata jera ba wakei wäbala na kal kuklei kate rä na?

7:5b.MAT.007.005 Ba ji shäk kjäbata ebä wà, säkätä ba ku̱ ba wakei wäbala na kal kuklei tso̱ksa̱. Jekäi ra ba wä wajuermi bäi, ba wa̱ ka̱ pjoi kate bä el wäbala na je tsa̱kläksa̱.

7:6b.MAT.007.006 “Ke jile oloitsalewa̱ cha̱mi chichi ia̱, ke suiwä säkei ta shtä tulami köchi ia̱. Ata jekäi ra, tsi ite iwätuewa̱ klä wà, imanerka̱ te ba wakei kshetkewa̱.

7:7b.MAT.007.007 “Bas ku̱ ji kiö, jera je me̱rmi bas ia̱; bas ku̱ ji yulö, jera je ko̱rmi bas ia̱; bas ku̱ ju kjä bulawo̱, jera je kjä yermi bas ia̱.

7:8b.MAT.007.008 Ka irä jiye kuna ta, ji kiäk wa biköle ia̱ ji me̱rmi; ji yuläk wa ia̱ ji ko̱rmi; ju kjä bulawa̱k wa ia̱ ikjä yermi.

7:9b.MAT.007.009 “Ikuna ba yaba te pan kia ra, ¿bas sha̱ mane te jak me̱mi iia̱ na?

7:10b.MAT.007.010 Ite nima kia ra, ite tkäbe me̱mi iia̱ na?

7:11b.MAT.007.011 Jekäi bas se̱nak yakei wa wa̱ iju̱ñer ji bäi ne me̱ bas yabala ia̱ rä, jera je tsa̱ta bas Ká se̱nak ka̱jöir te ji bäi me̱mi ji kiäk iwakei ia̱ wa ia̱.

7:12b.MAT.007.012 “Je ne ki̱ka ji biköle sherke̱ bas ki̱ sa saka wa̱ o̱nak bas ia̱, jera je su̱ta bas ku̱ ji wo̱ ijewa ia̱. Ka irä jiye kuna ta, je ne rä ika̱wei yöle irä, ji yile jile bata shäk wa wa̱ irä, je wà si̱ rä.

7:13b.MAT.007.013 “Bas kjöwa̱julu ña̱la kjäshtäklä bala siklewa̱ tsi̱ne ja̱rka. Ka irä jiye kuna ta, sä weikanacha̱kläwa̱ ska sä kjäkläwa̱ kjäshtäklä ja̱r dä shoo, je ña̱le̱i rä bukleju̱mi sho̱lo̱o̱; je wà sä kjämi rä ta̱i.

7:14b.MAT.007.014 Ata sa̱ se̱naklä kseka ska sä kjäkläwa̱ je kjäshtäklä ja̱r dä siklewa̱ tsi̱ne, je ña̱le̱i bala rä siklewa̱ tsi̱ne; jekäi elkjebä te je ku̱emi rä.

7:15b.MAT.007.015 “Bas se̱no je̱r ki̱i̱ sä wäyuäk jile bata shäk wa ye yika. Jewa rä däkwa̱ bas sha̱na juenak ipa ki̱ oveja käi, ata ije̱r na ra irä lobo sälwii käi.

7:16b.MAT.007.016 Ijewa juermi bas wäna rä iwärke̱ ne wà. ¿Baishe uva wä kicha tie rä dika yäkä ja̱mi na? ¿Higuera wä shte rä ka̱ shche̱i ja̱mi na?

7:17b.MAT.007.017 Jekäi kal bäi biköle wär dä wä ta bäi, ata kal yakei wär dä wä ta shi̱ana.

7:18b.MAT.007.018 Kal bäi ka wänak wä ta shi̱ana, ñaebä kal yakei ka wänak wä ta bäi.

7:19b.MAT.007.019 Kal ka wänak kuna wä ta bäi wa biköle rä tenak tulämi tulunakka̱ yökö ki̱.

7:20b.MAT.007.020 Je ki̱ka ijewa juermi bas wäna rä iwärke̱ ne wà.

7:21b.MAT.007.021 “Ka biköle ishäk yis ia̱: ‘Säkekewa, Säkekewa’ ni wa, kjäkwa̱ ka̱jöir gobiernoí ska. Ata ji sherke̱ yis Ká se̱nak ka̱jöir ki̱ je wa̱k wa ebä.

7:22b.MAT.007.022 Je ke̱i ska, chu̱li̱i̱ te ishemi yis ia̱: ‘Säkekewa Säkekewa, ¿ka irä sá te jile bata sha ba kie ja̱mi, be kjäia ba kie ja̱mi, ji wá̱ täkili ta ba kie ja̱mi na?’

7:23b.MAT.007.023 Jera yie ijewa ia̱ ishemi bulee: ‘Ka yis wa̱ bas su̱le mik a̱ni. ¡Bas ji wakbläk ka̱wei ukä ja̱mi wa, cho̱ kju̱awa yis yika!’

7:24b.MAT.007.024 “Je ne ki̱ka biköle yi te jí yie ishe datse̱ ssa, je wawá̱ ite ra, je rä jishtä ditsä je̱r ta bäi te iju yua jak ki̱ka käi.

7:25b.MAT.007.025 Jera ka̱li̱ ja̱nawa̱, diklä deju̱té, si̱wa̱ ju̱naté tena je ju ja̱mi, ata ka iyeneju̱mi, jak ki̱ irä ñak tkelewa̱ ki̱ka.

7:26b.MAT.007.026 Ata biköle yi te jí yie ishe datse̱ ssa, ata ka iwa̱ iwao̱ne ra, je rä jishtä ditsä ka je̱r ta te iju yua kje ksa̱ ki̱ka käi.

7:27b.MAT.007.027 Jera ka̱li̱ ja̱nawa̱, diklä deju̱té, siwa̱ ju̱naté, tena je ju ja̱mi; jekäi iyenaju̱mi, jera weikanawa̱ itjä.”

7:28b.MAT.007.028 Jesús te jekäi isha e̱ná ra, je chu̱li̱i̱ wa male̱cha̱cha̱wa̱ ite sa pakteke̱ te.

7:29b.MAT.007.029 Ka irä maikäi kuna ta, ite ijewa pakteke̱ rä ssër ta oloi ta irä käi; ka je rä iwakwa sha̱na ñayöle ka̱wei wà wa käi kuna.

8

8:1b.MAT.008.001 Je ka̱ kichei ska ibiteju̱ni ra, chu̱li̱i̱wa̱ dar wa̱ni ije ra.

8:2b.MAT.008.002 Ñerä ekla paiale lepra wa̱ je̱k sikawa̱ je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi, te isha: —Säkekewa, ba ki̱ ishena ra, ba ia̱ yis bäirmi ni yëë.

8:3b.MAT.008.003 Jera Jesús jula tkawa̱ ija̱mi te isha: —Yis ki̱ ishena; bä bäino ni yëë. Jera ñawäsaka ipaiale bäinani yëë.

8:4b.MAT.008.004 Jera Jesús te isha iia̱: —¡Issö! Ka bä te je she kuna yi a̱ni ia̱, ata ma cho̱ chui ia̱ je̱k kjashäk. Jeska ji rä me̱nak je mo̱ Säkeklä wäna, jiräni Moisés wa̱ sa pakale iwa̱k käi, ijewa wa̱ isu̱aklä.

8:5b.MAT.008.005 Ideju̱ Capernaúm ska ra, ekla guardia wa cien wäsikäk je̱k sikawa̱ iwäja̱mi ka̱kiäk iia̱,

8:6b.MAT.008.006 te isha: —Säkekewa, yis kjanaklä karanawa̱ kalme kipaka ju na, je te ji shka̱l ssë kalme e̱e̱na.

8:7b.MAT.008.007 Jera ije te isha iia̱: —Yis maju̱ ibäi wa̱k ni.

8:8b.MAT.008.008 Ata je cien wa wäsikäk te ikúka, te isha iia̱: —Säkekewa, ka yis dä bäi kuna je ju na ka ba däkleiwa̱. Ata ba ku̱ ishö yile ebä, jera yis kjanaklä bäirmini.

8:9b.MAT.008.009 Ka irä jiye kuna ta, yis wakei rä patkenak, ata ñaebä yis wa̱ guardia wa tso̱ patkenak. Jekäi yie ishe ekla ia̱: “Ma cho̱”, jera je maju̱; isaka ia̱: “Bä kute”, jera je bitäju̱; yie ishe yis kjanaklä ia̱: “Jikäi iwo̱”, jera je te je we̱.

8:10b.MAT.008.010 Jesús te je ssa ra, je te issëwa̱ baa. Jera ite isha iwakei ra dami wa ia̱: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, yis wa̱ ka yi a̱ni ko̱ne Israel wa sha̱na ji biketsäk etkabä je kjekla.

8:11b.MAT.008.011 Jekäi yie ishe bas ia̱, chu̱li̱i̱ bitämi ka̱wä däkläka̱ wà, ka̱wä minakläwa̱ wa, jewa ñatulämiwa̱ yäkäk ka̱jöir gobiernoí ska, Abraham irä, Isaac irä, Jacob irä, jewa ra ñara.

8:12b.MAT.008.012 Ata mane wa ia̱ igobierno rä däkksa̱, jewa tulurmiksa̱ ka̱ ekta yee si̱ka; jeska rä sa̱ ji̱ami, sa kà wätiämi.

8:13b.MAT.008.013 Jera Jesús te isha je cien wa wäsikäk ia̱: —Ma cho̱ni; ba te ibiketsa käi io̱nopa ba ia̱. Jera je horaí ebä wà ikjanaklä bäinani.

8:14b.MAT.008.014 Jesús minewa̱ju̱ Pedro ju naka, je te je yak duä kalme kipaka su̱a, wäkalewa̱ oloowa̱.

8:15b.MAT.008.015 Jera ijula tkawa̱ je jula ja̱mi, jera iwäkarke̱ oloo tse̱naju̱mi. Jekäi ije̱kaka̱ni te ijewa pasu̱a jile wà.

8:16b.MAT.008.016 Jekäi ka̱tuir dawa̱ ra, ije wäki̱ kololewa̱ be wa̱ wa chu̱li̱i̱ de ja. Jera ite ji sheke̱ ebä wà ite ji wikbluí kjäiatulaksa̱, ñaebä duë ta wa biköle bäiwa̱ni ite.

8:17b.MAT.008.017 Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk Isaías ja̱mi te ishe käi: “Ije wakei te sa̱ ja̱lmawa̱kcha̱wa̱ kukawa̱, ñakäi ite sä duë cha̱ jámi.”

8:18b.MAT.008.018 Jesús te chu̱li̱i̱ wa tapar tso̱ ipája̱mi su̱a ra, ite iwa̱ dulanak wa patkami kjäksa̱julu tipä a̱mikata.

8:19b.MAT.008.019 Ñerä ekla je̱k yöle ka̱wei wà je̱k sikawa̱ iwäja̱mi te isha iia̱: —Sapaktäk, yis maju̱ ba ra mai ma mike̱ käi.

8:20b.MAT.008.020 Jera Jesús te isha iia̱: —Chichi ka̱rbä rä ka̱ wäja̱r í ta, du ju̱nak ka̱sha̱ka rä ju ta, ata ditsä yäbei wa̱ ka ka̱ kuna mai a̱ni itsa̱ku̱ katabläkläwa̱.

8:21b.MAT.008.021 Jera iwa̱ dulanak wa saka te isha iia̱: —Säkekewa, säkätä ka̱ mo yis ia̱ yis minaklä yis ká itäbiäkwa̱ta̱na.

8:22b.MAT.008.022 Ata Jesús te isha iia̱: —Sä shkä yis da, ata tsu dulecha̱wa̱ wa te isaka dulecha̱wa̱ wa itäbie.

8:23b.MAT.008.023 Jekäi ije̱k jiaka̱ ko̱no na, jera iwa̱ dulanak wa minejulumi ira.

8:24b.MAT.008.024 Ñerä si̱wa̱ ju̱naté täkii tipä ki̱ka, je tjuäke̱ te ko̱no ki̱tierawa̱ kje, ata ije kapawa̱.

8:25b.MAT.008.025 Jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ ishki̱wa̱k te isha: —¡Säkekewa, sá tsa̱tköksa̱pa, sa tuar dawa̱ irä!

8:26b.MAT.008.026 Jera ije te isha ijewa ia̱: —¿Bas ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna wa, jiye bas suarke̱ rä na? Ñerä ije je̱kaka̱ te si̱wa̱ irä, tipä irä uña, jera iwäkolonawa̱ bii.

8:27b.MAT.008.027 Jera je ditsä wa male̱te̱nacha̱wa̱, jekäi ite ichaka ñaia̱: —¿Mane shtä wa ije rä, je ktä ssë si̱wa̱ te tipä te rä na?

8:28b.MAT.008.028 Jekäi ikjaksa̱ju̱ a̱mikata Gadara wa ke̱i ki̱ ra, bol wäialeksa̱ be wa̱ daksa̱julu sa̱ nu̱l bläklä ska, dejulu iwäki̱. Jewa rä sälwii si̱ ki̱ka ka yi a̱ni shkäklei je ña̱la wà.

8:29b.MAT.008.029 Ñerä jewa a̱na te isha: —¿Säkeklä yaba, jiye ba bite sá wäki̱ rä na? ¿Ba bite jiska rä sá pakäk ji shka̱l ssäk ka ike̱i däwa̱ba yika na?

8:30b.MAT.008.030 Ijewa ska ra, ka̱miika köchi ka̱biä tso̱ chu̱li̱i̱.

8:31b.MAT.008.031 Jera je be ka̱kia iia̱, te isha: —Ba te sá tulaksa̱ ra, sá patkömi je köchi chu̱li̱i̱ ja̱rka.

8:32b.MAT.008.032 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas cho̱ jera. Jekäi ijewa kjaksa̱julu minejulumi köchi ja̱mi, ñerä je köchi kalabe ñatka jolowa̱mi ka̱ ukä ki̱ tipä na, tuanacha̱wa̱ diklä na.

8:33b.MAT.008.033 Jera je kjänanak wa julunami demi jukläyäkä na, te je paka biköle ji o̱na je wäialeksa̱ be wa̱ wa ia̱ rä käi.

8:34b.MAT.008.034 Ñerä jukläyäkä wa kalabe biteksa̱julu Jesús wäki̱. Ijewa te isu̱a ra, ite isha iia̱ pjoo iminakläpa ijewa ke̱i yika.

9

9:1b.MAT.009.001 Jekäi ije̱k jiaka̱ ko̱no na, dateksa̱ni jíkata, deju̱ ni iwakei jukläyäkäí ska.

9:2b.MAT.009.002 Ñerä ekla karalewa̱ detse̱ iwä ki̱ka ije̱k katashuäklä na. Ijewa te ji biketsa etkabä su̱a Jesús te ra, ite isha je karalewa̱ ia̱: —Yaba, bä ssëno täkii, ma nui rä jalewa̱ bitaba.

9:3b.MAT.009.003 Ñerä ñayöle ka̱wei wà wa sha̱ te ibiketsa je̱r na: “Je kta rä yakei Säkeklä ukä ja̱mi.”

9:4b.MAT.009.004 Ata jiräni ijewa je̱rika rä te Jesús je̱r ku̱a. Jera ite isha: —¿Jiye bas te ji biketse yakei bas je̱r na rä na?

9:5b.MAT.009.005 Jera ¿mane yila tjabana rä na: ‘Ma nui rä jalewa̱ bitaba’ ni iräle, ta ‘ma je̱köka̱ shkäk’ ni iräle?

9:6b.MAT.009.006 Ata bas wa̱ iju̱ñaklä ditsä yäbei ia̱ ka̱wei tso̱ sa̱ nui jäkläwa̱ bitaba ka̱jiska—jera ite isha je karalewa̱ ia̱—: Ma je̱köka̱, ma je̱katashuäklä kuköwa̱, ma cho̱ni bä juka.

9:7b.MAT.009.007 Jekäi ije je̱kaka̱, mineju̱ni ijuka.

9:8b.MAT.009.008 Je chu̱li̱i̱ wa te je su̱a ra, ijewa male̱te̱nacha̱wa̱, ñakäi ite Säkeklä, ale ka̱wei ma̱k ditsä ia̱ jekäi ji wa̱klä, je wakei kjeisha.

9:9b.MAT.009.009 Jeska Jesús mineju̱ ji̱a ra, ite ekla kie Mateo ni su̱a je̱tkelewa̱ inaklä bäkäklä ska, je ia̱ ite isha: —Sä shkä yis da. Jera je je̱kaka̱ mineju̱ ira.

9:10b.MAT.009.010 Jekjepa ije̱k baklawa̱ yäkäk ju ska. Ñerä inaklä bäkäk wa irä, ji yakei wakbläk wa irä daté chu̱li̱i̱, ñatulawa̱ yäkäk Jesús irä, iwa̱ dulanak wa irä ra.

9:11b.MAT.009.011 Jera fariseo wa te je su̱a ra, ijewa te iwa̱ dulanak wa ia̱ ichaka: —¿Jiye bas paktäk yäkäke̱ inaklä bäkäk wa ra ji yakei wakbläk wa ra rä na?

9:12b.MAT.009.012 Jesús te je ssa ra, ite isha ijewa ia̱: —Sa̱ tso̱ bäi wa ki̱ ka sä bäiwa̱k sher kuna, ata sä duäke̱ wa ne ki̱ isherke̱ rä.

9:13b.MAT.009.013 Bas cho̱ ni ñayuäk jiräni jí kte wà rä wà: “Yis ki̱ je̱r bäi she ne kiana rä, ka yis ki̱ ji me̱ka̱ kiar kuna.” Ka irä jiye kuna ta, ka yis dene rä sä wämo wa kiäk kuna, ata yis de rä ji yakei wakbläk wa ne kiäk.

9:14b.MAT.009.014 Jekjepa Juan wa̱ dulanak wa demi ije wäki̱ te ichaka iia̱: —¿Jiye sá irä fariseo wa irä jewa bätsäke̱ ka̱raa, ata ba wa̱ dulanak wa ka bätsä kuna rä na?

9:15b.MAT.009.015 Jera Jesús te ikúka: —¿Bas ia̱ ra julakolone diei ye ska tso̱ wa je̱r iarmiwa̱ jula kolonak kaldu ji̱a ijewa ra bala na ra na? Ata ike̱i dämiwa̱ ji̱a je jula kolonak minaklätse̱ ijewa yika, je ne kjepa ijewa bätsämi rä.

9:16b.MAT.009.016 “Yi a̱ni wa̱ paiklä nu̱l da ka wäbatsa̱nak sua kukä spa̱na wà. Ka irä jiye kuna ta, je sua kukä te je paiklä nu̱l sikemi ti̱nii, je te iki̱kshe ju̱emi e̱e̱na si̱.

9:17b.MAT.009.017 Ñaebä ka sa̱ wa̱ vino blona ji̱a tenak bewak kjuä yöle bolsa ye nu̱l da shtä naka. Ata ikuna jekäi ra, je bewak kjuä tsikirju̱mi, jera vino tkerju̱mi, ñaebä ijui weikarmiwa̱. Bäi si̱ ra sä te vino blona ji̱a tie rä bewak kjuä spa̱na ja̱rka, jera je botkäwe se̱rmi ji̱a.”

9:18b.MAT.009.018 Je she rami ji̱a ite ijewa ia̱ ebä ra, ñapaktäklä jui tsa̱ku̱i ekla deju̱té, je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi te isha: —Ji plaa yis yaba alaklä duawa̱, ata bä kute jula ma̱kka̱ iki̱ka, jera ise̱rmi ni.

9:19b.MAT.009.019 Jekäi Jesús je̱kaka̱ mineju̱ ira, iwa̱ dulanak wa ra ñara.

9:20b.MAT.009.020 Ñerä alaklä ekla duäke̱ pi ju̱ne e̱e̱na te, bitewa̱ doce año kje, je je̱k sikawa̱ ishäbe kja̱ne, te iwa̱ shönak je̱k ki̱ bata passawa̱.

9:21b.MAT.009.021 Je rä ite ibiketsa je̱r na: “Yis te iwa̱ shönak je̱k ki̱ ebä passawa̱ ra, yis bäirmini,” ki̱ka.

9:22b.MAT.009.022 Jera Jesús je̱k manewa̱té isu̱ak te isha iia̱: —Yaba, bä ssëno täkii, ba te ji biketsa etkabä wà ba tsa̱tkenaksa̱. Jera je wäsaka je alaklä bäinani.

9:23b.MAT.009.023 Ñerä Jesús kjawa̱ju̱ je sa̱ tsa̱ku̱i ju naka te bulanak flauta wà wa irä, chu̱li̱i̱ kjoyir te wa irä su̱a ra,

9:24b.MAT.009.024 ite isha ijewa ia̱: —Bas ñatso̱ tulömi jiska. Ka irä jiye kuna ta, ka je yaba rä dulewa̱ kuna, ata ikapawa̱ irä. Jera ijewa te ija̱ñetsa.

9:25b.MAT.009.025 Ata je chu̱li̱i̱ patkena tulaksa̱ ra, iwakei kjawa̱ju̱ te je yaba kukawa̱ ijulaka, jera ije̱kaka̱ni.

9:26b.MAT.009.026 Jekäi je palei ju̱ñenamika̱ je ke̱i biköle ska.

9:27b.MAT.009.027 Jeska Jesús mineju̱ ji̱a ra, jäiyi wa bol ka wä wajuenak kuna wa minemi iitäki̱ka, jewa a̱na jela te isha: —David yäbei, ma je̱r ja̱mi sá dälänopa.

9:28b.MAT.009.028 Jekäi idewa̱ju̱ ju ja̱rka ra, je ka wä wajuenak kuna wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi, jewa ia̱ Jesús te isha: —¿Bas te ibiketse yis ia̱ je o̱rmi na? Jera ijewa te isha iia̱: —Säkekewa, jekäi irä.

9:29b.MAT.009.029 Jera ijula tkawa̱ ijewa wäbala ja̱mi te isha: —Jishtä bas te ibiketsa io̱rmi käi, jekäi io̱nopa bas ia̱.

9:30b.MAT.009.030 Jera ijewa wäbala wajuena. Jera Jesús te ijewa je̱r ku̱a tsa̱na, te isha: “¡Issö! Ke yi a̱ni ku̱ ijuñopa.”

9:31b.MAT.009.031 Ata ijewa minejulu te ije pakaka̱ je ke̱i biköle ska.

9:32b.MAT.009.032 Ijewa minejulubä ra, ekla detse̱ iwäki̱ ktä wäblelewa̱ be wa̱.

9:33b.MAT.009.033 Jekäi je be kjäienaksa̱ ra, je ktä wäblelewa̱ ktaka̱ni. Je te chu̱li̱i̱ wa male̱cha̱cha̱wa̱, te isha: —¡Mik a̱ni ka sa̱ wa̱ ji su̱le jikäi Israel wa sha̱na!

9:34b.MAT.009.034 Ata fariseo wa te isha: —Be tsa̱ku̱i ne oloi ja̱mi ije te be kjäieke̱ksa̱ rä.

9:35b.MAT.009.035 Jesús damiju̱ jukläyäkä ta̱i ta̱i irä tsi̱dala irä biköle sha̱na. Ite sa pakte rami iwakwa ñapaktäklä jui na; ite gobierno ktei baa wapakte rami, sä kteke̱ duë te biköle bäi we̱rami ite ñaebä, ji duëi biköle käi.

9:36b.MAT.009.036 Ite je chu̱li̱i̱ wa su̱a ra, ije̱r ja̱mi ijewa dälänacha̱wa̱, ijewa tso̱ rä shtirilecha̱wa̱ irä weikalecha̱wa̱ irä ki̱ka, jishtä oveja ka kjänanak ta käi.

9:37b.MAT.009.037 Jera ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Iyina si̱ ra däli wäna rä ta̱i, ata shka̱bläk wa rä elkjebä.

9:38b.MAT.009.038 Je ki̱ka bas ka̱kiö je däli wakei ia̱, iwa̱ shka̱bläk wa patkäklä idäli wäna tiäk.

10

10:1b.MAT.010.001 Jera ite iwa̱ dulanak wa doce kiaté, jewa ia̱ ite ka̱wei ma̱ wikblu ñá shtä kjäiäkläksa̱ iwa̱, ñakäi sä kteke̱ duë te biköle bäiwa̱klä iwa̱, ji duëi biköle käi.

10:2b.MAT.010.002 Jí wa ne rä Jesús ktei bata shäk wa doce kie rä: Isäkätä rä Simón kinak Pedro ni irä, iel Andrés irä; ñakäi Zebedeo yaba Jacobo irä, iel Juan irä;

10:3b.MAT.010.003 Felipe irä, Bartolomé irä, Tomás irä, Mateo ale inaklä bäkäk irä, Jacobo Alfeo yaba irä, Tadeo irä,

10:4b.MAT.010.004 Simón ale bakle kju̱atkäk gobierno ra irä, Judas Iscariote wa, ale Jesús ju̱akksa̱ irä.

10:5b.MAT.010.005 Je doce wa patka Jesús te, jewa je̱r ku̱ami ite, je te isha: “Ka bas mi kuna ka Israel wa kuna ña̱le̱i wà, ka bas miwa̱ kuna Samaria wa jukläyäkäí na,

10:6b.MAT.010.006 ata bäi si̱ ra, bas ma rä Israel batala oveja shelecha̱wa̱ käi ska.

10:7b.MAT.010.007 Bas mar da, sa paktö, ishö: Yëwa̱ ka̱jöir gobierno kjäkläwa̱ dewa̱.

10:8b.MAT.010.008 Due ta wa bäiwo̱, dulecha̱wa̱ wa shki̱wo̱ tulöka̱, paiale lepra wa̱ wa bäiwo̱ ni yëë, be kjäiöksa̱. Bas ia̱ ideksa̱ kjermita, je wawo̱ kjermita.

10:9b.MAT.010.009 “Ka bas wa̱ oro iräle inaklä iräle cobre iräle mi kuna bas kipa ja̱mi,

10:10b.MAT.010.010 ji kianak ña̱la ki̱ tsa̱klä iräle, paiklä etkä iräle, sandalia iräle, kata iräle. Ka irä jiye kuna ta, shka̱bläk wa kiana rä denak.

10:11b.MAT.010.011 “Mane jukläyäkä ta̱i iräle tsi̱ne iräle ska bas dewa̱ ra, yi se̱nak jeska bäi wa yulö, jeska ebä bas se̱r bikö bas marmi ni kje.

10:12b.MAT.010.012 Bas dewa̱julu ju na ra, bas ku̱ ijewa chakö.

10:13b.MAT.010.013 Jekäi je ju ska wa rä bäi ra, jera je bas te ji bäi sha, je o̱nopa ijewa ia̱, ata ka ijewa rä bäi kuna ra, jera je bas te ji bäi sha, je döksa̱pani bas wakwa ia̱.

10:14b.MAT.010.014 Jekäi yi te ka bas kiewa̱ ra, ñakäi ka bas ktä ssë ra, jera bas maksa̱julu je ju ska iräle, je jukläkläyä ska iräle, jera bas klä pjoi pakpöta̱na.

10:15b.MAT.010.015 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, je jukläyäkä wa buka̱nami rä e̱e̱na si̱ Sodoma irä Gomorra irä ke̱i ska wa buka̱nami tsa̱ta.

10:16b.MAT.010.016 “¡Issö! Yie bas patke mar jishtä oveja patke tulemi lobo sha̱na käi. Je ki̱ka bas se̱no je̱r ta ta̱i tkäbe käi, ñakäi bitaba namala käi.

10:17b.MAT.010.017 Jekäi bas se̱no je̱r ki̱i̱ ditsä yika. Ka irä jiye kuna ta, ijewa te bas tulemiksa̱ sä ktei wabiketsäkksa̱ wa ia̱, ñakäi ijewa te bas kpemi iñapaktäklä jui shtä ska.

10:18b.MAT.010.018 Bas dä janakmi ka̱ wäkiri wa wäki̱, sa̱ tsa̱ku̱i wa wäki̱ yis kju̱ei, bas wa̱ yis ktei shäklä ijewa ia̱, ñakäi ka Judío kuna wa ia̱.

10:19b.MAT.010.019 Ata mika̱ bas tulunaksa̱ ra, jera ke bas je̱r ianak maikäi iräle, ji ni iräle bas te ishemi käi; ata je wäsaka ra bas ia̱ ime̱rmi jini bas kiana ishäk rä käi.

10:20b.MAT.010.020 Jera ka je rä bas wakwa si̱ ktä kuna, ata bas Ká wikblu je ne ktäke̱ bas ja̱mi rä.

10:21b.MAT.010.021 “Jekäi iel te iel ebä ju̱emiksa̱ kota̱nakwa̱; ñakäi iká te iyaba ju̱emiksa̱; ñakäi iyabala manermika̱ iká wa ktäkcha̱wa̱.

10:22b.MAT.010.022 Jekäi biköle te bas dokoitsemiwa̱ yis kie kju̱ei. Ata yi chatkawa̱ ma rä ibata jekje ra, je rä tsa̱tkenakksa̱.

10:23b.MAT.010.023 Mika̱ bas yolorke̱ weikanak jukläyäkä etka ska ra, jera bas julunomi iyika ietkä ska; ka irä jiye kuna ta, yie ishe bas ia̱ kte si̱ wà, ditsä yäbei däni yikaba, shke Israel wa jukläyäkäí biköle sha̱na ka e̱nakwa̱ bas ia̱.

10:24b.MAT.010.024 “Dulanak rä ka ipaktäk tsa̱ta kuna, ñaebä kjanaklä rä ka iblui tsa̱ta kuna.

10:25b.MAT.010.025 Jekäi dulanak dewa̱ ipaktäk ra ñaebä ra, ñakäi kjanaklä dewa̱ iblui ra ñaebä ra, je ne kjela isherke̱ rä. Ijewa te ju wakei kia Beelzebú ni ra, jera je tsa̱ta si̱ ijewa te iju ska tso̱ wa shemi.

10:26b.MAT.010.026 “Je ki̱ka ke bas suana ijewa yika. Ka irä jiye kuna ta, ka ji a̱ni kuna ki̱kololewa̱ ka juenakwa̱ kuna käi; ñakäi ka ji a̱ni kuna blelewa̱ ka ju̱ñenakwa̱ kuna käi.

10:27b.MAT.010.027 Ji sha yis te bas ia̱ ka̱ yee na, je shöni ka̱ oloi ka; ji ssa bas te yile ja̱lmana käi, je shöka̱ni ju tsi̱bata yöle shpatke ki̱ka.

10:28b.MAT.010.028 Ke bas suana yi rä sä ktäk, ata ka iia̱ sä wikblu duäk jewa yika. Ata bäi si̱ ra, bas suano rä yi ia̱ sä wikblu irä sa yaka irä weikarmiwa̱ sä tuläklämi ja̱rka je wakei yika.

10:29b.MAT.010.029 “¿Baishe ka du yuleila botkä watju̱e rä inaklä wäka etka ebä na? Ata je du etka a̱ni ka ja̱nak bäklä iski̱ka, ka ka̱wei me̱le kuna bas Ká wa̱ käi.

10:30b.MAT.010.030 Je su̱ta bas tsa̱ku̱ kä kalabe rä shtao̱leksa̱.

10:31b.MAT.010.031 Je ki̱ka ke bas suana; bas säkei rä du yuleila chu̱li̱i̱ säkei tsa̱ta ki̱ka.

10:32b.MAT.010.032 “Jekäi yi te yis shaka̱ ditsä wäkata ska ra, jera ñaebä yis te ije shemika̱ yis Ká se̱nak ka̱jöir wäkata ska.

10:33b.MAT.010.033 Ñakäi yi te ka yis sheka̱ ditsä wäkata ska ra, jera ñaebä yis wa̱ ka ije yinakka̱ yis Ká se̱nak ka̱jöir wäkata ska.

10:34b.MAT.010.034 “Ke ibiketsa yis de rä sa̱ se̱naklä je̱r bäi wà ñara ka̱jiska ni. Ka yis dene rä sa̱ se̱naklä je̱r bäi wà kuna, ata yis de rä sa̱ ñakpäkläka̱ espada wà.

10:35b.MAT.010.035 Ka irä jiye kuna ta, yis de rä jäiyi kju̱atkäkläka̱ iká ra, sä yaba alaklä kju̱atkäkläka̱ ia̱mi ra, sä yak kju̱atkäkläka̱ iyak ra.

10:36b.MAT.010.036 Jekäi sa wakei ju ska tso̱ wabä manermika̱ sä bolki ye.

10:37b.MAT.010.037 “Yi wa̱ iká ia̱mi shka̱l yis tsa̱ta ra, ka je rä bäi kuna däkwa̱ yis ia̱ ye; yi wa̱ iyaba jäiyi iräle, alaklä iräle shka̱l yis tsa̱ta ra, ka je rä bäi kuna däkwa̱ yis ia̱ ye;

10:38b.MAT.010.038 yi wa̱ ka icruz buka̱neka̱ minak yis da ra, ka je rä bäi kuna däkwa̱ yis ia̱ ye.

10:39b.MAT.010.039 Yi je̱r ja̱mi je̱k dälänawa̱ ra, je wà iweikarmiwa̱. Ata yi je̱k ju̱aksa̱ weikanakwa̱ yis kju̱ei ra, je wà ije̱k tsa̱tkämiksa̱.

10:40b.MAT.010.040 “Yi te bas kiawa̱ ra, je te rä yis ne kiawa̱; yi te yis kiawa̱ ra, je te rä yis patkäkté ne kiawa̱ .

10:41b.MAT.010.041 Yi te jile bata shäk kiawa̱ irä jile bata shäk ki̱ka ra, jera ji säkei ta tso̱ däkksa̱ jile bata shäk wa ia̱ je dämiksa̱ ñaebä ijewa ia̱. Yi te sä wämo kiawa̱ wämo irä ki̱ka ra, jera ji säkei ta tso̱ sä wämo wa ia̱ je dämiksa̱ ñaebä ijewa ia̱.

10:42b.MAT.010.042 Yi te jí yabala käi wa ekla tia etka diklä tse̱ta kjela kakjelabä wà, irä yis wa̱ dulanak ki̱ka ra, kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je wakei ia̱ ji säkei ta dämiksa̱ ka wäshäkwa̱ a̱ni.”

11

11:1b.MAT.011.001 Jesús te iwa̱ dulanak wa doce ia̱ isha e̱ná o̱nak ra, jera jeska imineju̱mi sa̱ je̱r ku̱ak irä, sa paktäk irä, ijewa jukläyäkäí ska.

11:2b.MAT.011.002 Juan kate wätelewa̱ ska ite Säbäkäkksa̱ te ji we̱ke̱ je palei ju̱ña ra, ite iwa̱ dulanak wa patkami iwäki̱,

11:3b.MAT.011.003 ichakäk iia̱: —¿Ba ne rä ale däke̱ju̱ rä na, ata sa kiana isaka ki̱ssäk ji̱a na?

11:4b.MAT.011.004 Jera Jesús te ijewa kúka te isha: —Bas cho̱ni ipakäk Juan ia̱, ji ssa, ji su̱a, bas te käi:

11:5b.MAT.011.005 ka wä wajuenak kuna wa wä wajuerke̱ni, klä ialewa̱ wa shkäke̱ni, paiale lepra wa̱ wa bäirke̱ni yëë, kukä balewa̱ wa kukä wassërke̱ni, dulecha̱wa̱ wa shki̱r tuläke̱ka̱ni, ñakäi ka jita wa ia̱ kte baa bata yirte.

11:6b.MAT.011.006 ¡Bäije yi ka dokonewa̱ jishtä yis dä käi je wa̱ rä!

11:7b.MAT.011.007 Ñerä ijewa marmini ra, Jesús te Juan ktei chakami je chu̱li̱i̱ wa ia̱: “¿Jibä su̱ak bas dasta̱na ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska rä na? ¿Kje uka wäkpeke̱ si̱wa̱ te je su̱ak na?

11:8b.MAT.011.008 Ata ka irä jekäi kuna ra, ¿ji su̱ak bas dasta̱na rä na? ¿Ekla je̱k pajiele yëë su̱ak na? Ñera, je̱k pajiele yëë wa tso̱ rä sa̱ tsa̱ku̱i wa ju na.

11:9b.MAT.011.009 Jera, ¿jibä su̱ak bas dasta̱na rä na? ¿Ekla jile bata shäk na? Tsa̱na ra jekäi irä, ata yie ishe bas ia̱, ka ije rä jile bata shäk ebä kuna.

11:10b.MAT.011.010 Ata ije ne rä ale ktei yöle katke jikäi rä: ‘¡Issö! Yie yis ktei bata shäk patkemi bä wätsa̱kba. Je te ma ña̱le̱i bäiwe̱miba bä yika.’

11:11b.MAT.011.011 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, sa̱ ko̱le alaklä wa wa̱, jewa sha̱na ka yi deneka̱ Juan säwäukewa̱k tsa̱ta; jeiräta ka̱jöir gobierno ja̱mi wa sha̱na yi rä ja̱lewa̱ biköle katäbäka, je rä ije tsa̱ta.

11:12b.MAT.011.012 “Juan säwäukewa̱k ke̱i skaté bite rä jira kje, ka̱jöir gobiernoí weikaté ji sälwii te; jekäi yi rä sälwi wa ne te je bäkeke̱ksa̱ rä.

11:13b.MAT.011.013 Iwa rä jile bata shäk wa biköle irä ka̱wei yöle irä te je bata sha Juan deju̱ kje.

11:14b.MAT.011.014 Jekäi bas ssëna jí kte kiäkwa̱ ra, ije ne rä ale Elías däke̱ju̱ rä.

11:15b.MAT.011.015 Yi rä kukä ta ra, ¡je ku̱ issö!

11:16b.MAT.011.016 “Ata ¿jibä ja̱mi yis te jira sa̱ tso̱ wa pakemi na? Ijewa rä jishtä yabala käjäklä sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska, jewa a̱r isaka tsa̱ka käi,

11:17b.MAT.011.017 jewa te ishe: ‘Sá bulana bas ia̱ kabe wà, ta ka bas klä ju̱a ta; sá kjoyina sä dulewa̱ ji̱etsäklä shtä wà, ta ka bas ji̱á ta.’

11:18b.MAT.011.018 Ka irä maikäi kuna ta, Juan deju̱ wa̱ ka ji ñane, ji yane, ata je yirke̱ rä: ‘Ije rä kololewa̱ be wa̱’ ni.

11:19b.MAT.011.019 Ata ditsä yäbei deju̱, je te ji ñeke̱, ji yeke̱, ata je yirke̱ rä: ‘Isu̱o, ije rä yäkäk ta̱i, vino yäk ta̱i, je̱k bawa̱k inaklä bäkäk wa ra, ji yakei wakbläk wa ra’ ni. Ata sä rä ka̱biketsä ta ra, je juerke̱ rä sä te ji we̱ke̱ ja̱mi.”

11:20b.MAT.011.020 Jera ite jukläyäkä mai iwa̱ ji täkili ta o̱le ta̱i ska wa uña, ka ijewa ñamaneneksa̱ kuna ki̱ka:

11:21b.MAT.011.021 “¡Säli bas Corazín wa rä! ¡Säli bas Betsaida wa rä! Ka irä jiye kuna ta, bas sha̱na ji o̱na täkili ta je kuna rä o̱le Tiro irä Sidón irä ska ra, mik ijewa ñamaneneksa̱, ñapajiene sua yönak saco ye shtä wà, muli̱tä tulune je̱k ki̱ka.

11:22b.MAT.011.022 Je ne ki̱ka yis te ishe bas ia̱, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, bas buka̱nami rä e̱e̱na si̱, Tiro wa irä Sidón wa irä buka̱nami tsa̱ta.

11:23b.MAT.011.023 Ñakäi bas Capernaúm wa, ¿bas ia̱ ra bas oloi karmika̱ ka̱jöir ska kje na? Ñera bas dä oloi ja̱nakwa̱ sä wikblu bläklä ska kje. Ka irä jiye kuna ta, bas sha̱na ji o̱na täkili ta je kuna rä o̱le Sodoma ska ra, ji kje ijewa tso̱ ji̱a.

11:24b.MAT.011.024 Ata yis te ishe bas ia̱, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, Sodoma ke̱i ska wa buka̱nami ja̱lewa̱ bas buka̱nami katäbäka.”

11:25b.MAT.011.025 Je ke̱i ska Jesús kta ji̱a te isha: “Papá, ka̱jöir ka̱jiska wakei, yis te ba kjeishe kte bäi wà. Ka irä jiye kuna ta, ba te jí ktei blawa̱ ka̱biketsä ta wa yika, je̱r ta wa yika, ata ba te yabala wäji̱atkewa̱ je wà.

11:26b.MAT.011.026 Papá, jekäi irä, ba wäbatsa jekäi ki̱ka.

11:27b.MAT.011.027 “Yis Ká wa̱ ji biköle rä ju̱leksa̱ yis ia̱. Yi a̱ni ka je̱r ko̱r iyaba ia̱, ata iKá ebä je̱r ku̱a ite rä. Ñakäi yi a̱ni ka je̱r ko̱r iKá ia̱, ata iyaba ebä je̱r ku̱a ite rä, ñakäi yi wäji̱atkewa̱kle iyaba te, jewa ebä je̱r ku̱eke̱ ite rä.

11:28b.MAT.011.028 Bas shtirilecha̱wa̱ wa irä, ji kirii cha̱kka̱ wa irä, kalabe kute yis wäki̱, jera yis te bas je̱rewe̱mi.

11:29b.MAT.011.029 Yis yugo jiöka̱mi je̱k ki̱ka, bas ñadulawo̱ yis ja̱mi; yis dä jurbä, ñakäi yis je̱r ska yis dä je̱k jalewa̱ ki̱ka. Jera bas te je̱räklä ku̱emi bas wakwa ia̱.

11:30b.MAT.011.030 Iwa rä yis yugo rä tjabana, yis däli rä jabona.”

12

12:1b.MAT.012.001 Je ke̱i ska sábado wà Jesús damiju̱ trigo tkele sha̱na, jera iwa̱ dulanak wa kteche̱rawa̱ bäli te. Jekäi ijewa te je wä butse rami, käte rami.

12:2b.MAT.012.002 Je su̱a fariseo wa te ra, ite isha iia̱: —Isu̱o, ba wa̱ dulanak wa te ji rä ka o̱nak kuna sábado wà je we̱ kate.

12:3b.MAT.012.003 Jera ite ijewa kúka: —Jera ale David wa̱ ji o̱le, mika̱ ije irä shkäk ira wa irä ktacha̱wa̱ bäli te ra, ¿ka bas wa̱ je ktei wayile na?

12:4b.MAT.012.004 Ikjawa̱ju̱ Säkeklä ju na, te pan tso̱ me̱leka̱ je ñacha̱wa̱. Ata ka ka̱ kuna ije irä, ira shkäk wa irä ia̱ je ñaklä, ata je ñe rä chui wa ebä te.

12:5b.MAT.012.005 Ñaebä chui wa te jile we̱ Templo naka sábado wà, je wà ka iwa̱ sábado dälätsane, jeiräta ka irä nuita, ¿ka je rä wayile kuna bas wa̱ ka̱wei ki̱ka na?

12:6b.MAT.012.006 Ata yie ishe bas ia̱, jiska ekla kaldu Templo tsa̱ta.

12:7b.MAT.012.007 Bas je̱r ko̱nopa ji ni: ‘Yis ki̱ je̱r bäi she ne kiana rä, ka yis ki̱ ji me̱ka̱ kiar kuna’ jewa rä ia̱ ra, jera ka bas wa̱ nui ja̱neka̱ kuna ka nuita wa ki̱ka.

12:8b.MAT.012.008 Ka irä jiye kuna ta, ditsä yäbei, je rä sábado wäkirií.

12:9b.MAT.012.009 Jeska imineju̱ demiju̱ ijewa ñapaktäklä jui ska.

12:10b.MAT.012.010 Ñerä jeska ekla jula ssi̱lewa̱ katke. Jera ijewa te Jesús chaka iwa̱ ikjatiäkläwa̱pa, te isha: —¿Ka̱ tso̱ sä bäiwa̱klä sábado wà na?

12:11b.MAT.012.011 Ata ite isha ijewa ia̱: —Mane bas sha̱ tso̱ oveja ta etaba, je kuna ja̱nakmi ishäkä wä ja̱rka sábado wà ra, ¿ka ije jula tkäkwa̱ itsa̱kka̱ni na?

12:12b.MAT.012.012 Jera oveja tsa̱ta si̱ ditsä säkei rä. Je ne ki̱ka sábado wà ka̱ tso̱ ji bäiwa̱klä.

12:13b.MAT.012.013 Jekjepa ite isha je ekla ia̱: —Bä jula paruöksa̱. Jera ite iparuaksa̱, jekäi je bäinani bäi ietkä käi.

12:14b.MAT.012.014 Ata fariseo wa mineksa̱julu ra, iñaje̱rku̱a ji wa̱k Jesús ukä ja̱mi iwa̱ iweikäkläwa̱pa.

12:15b.MAT.012.015 Je ju̱ñawa̱ Jesús te ra, jeska ije̱k tsa̱ksa̱. Jera chu̱li̱i̱wa̱ minemi ira, jekäi ite ijewa biköle bäiwa̱ni.

12:16b.MAT.012.016 Jera jewa ka pakane iwa̱ yi ije rä je shäkka̱.

12:17b.MAT.012.017 Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk Isaías ja̱mi te ishe käi:

12:18b.MAT.012.018 “Isu̱o, jí ne rä yis kjanaklä, yis wa̱ kolole rä, jí ne rä yis wa̱ shka̱ta, yis ssëwa̱k a̱naa rä. Yis wikblu tkämiwa̱ ije ja̱mi, jekäi ije te ka̱ biköle ska wa ia̱ ji we̱ bulee bata shemi.

12:19b.MAT.012.019 Ka ikju̱atkäk, ka ia̱nak; ka yi a̱ni wa̱ ia̱r ssënak ña̱la ki̱.

12:20b.MAT.012.020 Uka pa̱r dawa̱, je ka ki̱ pa̱nakwa̱ iwa̱. Tsi̱ni mechaí shka̱le̱i buka̱nake̱ ji̱a, je ka ki̱ wäita̱nakwa̱ iwa̱, marä ji we̱ bulee tsa̱tka ite tu̱nakka̱ kje,

12:21b.MAT.012.021 ñakäi ije kie ja̱mi ka̱ biköle ska wa je̱r blämi.”

12:22b.MAT.012.022 Jera ekla detse̱ iwäki̱ ialewa̱ be wa̱ ka wä wajuenak kuna, ka ktäk kuna, je bäiwa̱ni ite; je wà je ktä wäblelewa̱ ktaka̱ni, wä wajuenani.

12:23b.MAT.012.023 Je te chu̱li̱i̱ wa biköle male̱cha̱cha̱wa̱, te isha: “¿Baishe ije ne rä ale David yäbei rä na?”

12:24b.MAT.012.024 Ata fariseo wa te je ssa ra, ijewa te isha: “Ka ije wakei ia̱ be kjäienakksa̱, ata je kjäieke̱ksa̱ ite rä be tsa̱ku̱i Beelzebú ne oloi ja̱mi.”

12:25b.MAT.012.025 Ata ije̱r na idewa̱ jiräni ijewa je̱rikä tso̱ rä käi, je ki̱ka ite isha ijewa ia̱: “Gobierno eyaka ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera je shtä biköle rä weikanakwa̱ itjä. Jekäi ñaebä jukläyäkä etka ska wa iräle, el jui ta ska wa iräle, ñabalabutsa kju̱atkäk ñawakwabä ra, jera jewa mane a̱ni ka tkenakwa̱ ji̱a idël ye.

12:26b.MAT.012.026 Ikuna Satanás wakei je̱k kjäiaksa̱ ra, je rä ije̱k bala butsä kju̱atkäk je̱k ebä ra. Jekäi ra, ¿maikäi je gobierno tke̱rmiwa̱ ji̱a idël ye na?

12:27b.MAT.012.027 Jekäi ikuna yis te be kjäieksa̱ Beelzebú oloi ja̱mi ra, jera ¿yi oloi ja̱mi bas ktä ssäk wa cha kjäiäksa̱ rä na? Ñera je wà tsu ijewa te bas kjashewa̱.

12:28b.MAT.012.028 Ata yis te be kjäie tuleke̱ksa̱ rä Säkeklä wikblu oloi ja̱mi ra, iyina si̱ Säkeklä gobiernoí rä delewa̱ e̱ná bas sha̱na.

12:29b.MAT.012.029 “Jekäi, ¿maikäi yile kjäwa̱ ditsä täkii ju naka idäli jakibläk, iwakei ka mo̱ne iwa̱ säkätä ra na? Jekäi ebä ne ra ite iju wajemiksa̱ rä.

12:30b.MAT.012.030 “Jekäi yi rä ka yis ja̱mi kuna, je rä kju̱atkäk yis da; ñakäi yi rä ka ji tapawa̱k yis daña, je rä ituläk ju̱ami ebä.

12:31b.MAT.012.031 “Je ne ki̱ka yie ishe bas ia̱: ji nui biköle, kteka̱ yakei Säkeklä ukä ja̱mi biköle, je ki̱ka sä rä janakwa̱ bitaba, ata kteka̱ yakei Säkeklä Wikblu ukä ja̱mi ka je rä janakwa̱ kuna bitaba.

12:32b.MAT.012.032 Ñakäi yi te ji sha ditsä yäbei ukä ja̱mi ra, je rä janakwa̱ bitaba, ata yi kta Wikblu Sikina ukä ja̱mi ra, ka je rä janakwa̱ kuna bitaba, jí ke̱i ska iräle, sa̱ ke̱i däke̱wa̱ ji̱a ska iräle.

12:33b.MAT.012.033 “Kal bäiwo̱ bas ku̱, jera iwärmi rä wä ta bäi; iräle, kal yakei tewo̱ bas ku̱, jera iwärmi rä wä ta yakei. Ka irä jiye kuna ta, kal juer dä iwä ne wà.

12:34b.MAT.012.034 Tkäbe si̱ yäbeila, bas dä yakei, ¿je ia̱ maikäi jile bäi yir na? Ka irä maikäi kuna ta, ji tso̱ sa̱ je̱r ska je ne ja̱mi sä kjäbata ska sä ktä rä.

12:35b.MAT.012.035 Ditsä bäi te ji säkei ta bäi tso̱ iwa̱ ne ja̱mi ji bäi tse̱ksa̱ rä, ata ditsä yakei te ji säkei ta yakei tso̱ iwa̱ ne ja̱mi ji yakei tse̱ksa̱ rä.

12:36b.MAT.012.036 Ata yie ishe bas ia̱, sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska ra, kje kte ka wata yile sa̱ wa̱ je biköle kiana sa̱ wa̱ yinak tuläkka̱.

12:37b.MAT.012.037 Ka irä maikäi kuna ta, bas wa̱ ji yile, jewa bas dä wetsanakksa̱ iräle; bas wa̱ ji yile, jewa bas ki̱ nui rä ja̱nakka̱ iräle.”

12:38b.MAT.012.038 Jekjepa ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä sha̱ te ikúka te isha: —Sapaktäk, sá ssëna ba te ji we̱ ijuenaklä ye su̱ete.

12:39b.MAT.012.039 Jera ite ijewa kúka te isha: —Jira sa̱ tso̱ wa rä yakeila ebä, manenak wa ebä; jewa te ji kieke̱ ijuenaklä ye. Ata ka jewa ia̱ ji a̱ni kjayinak ijuenaklä ye, ata jile bata shäk Jonás käi ebä ijuenaklä kjayirmi.

12:40b.MAT.012.040 Ka irä jiye kuna ta, jishtä Jonás se̱na nima ta̱i ña na ka̱piana tuina däka̱ tres día, je su̱ta ditsä yäbei se̱rmi ishäkä na ka̱piana tuina däka̱ tres día.

12:41b.MAT.012.041 Jekäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska, Nínive wa ñajämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, Jonás te sa pakta ra ijewa ñamanewa̱ksa̱. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Jonás tsa̱ta.

12:42b.MAT.012.042 Ñakäi sä ktei wabiketsanakläksa̱ ke̱i ska alaklä ka̱ tsa̱ku̱i dar sur wa, je̱kämika̱ te jira sa̱ tso̱ wa kjatiemika̱. Ka irä jiye kuna ta, je biteju̱ ishäkä wätkerke̱wa̱ ska Salomón ka̱biketsäk ta̱i te ji pake ssäk. Ata ¡issö! Jiska ekla kaldu, je rä Salomón tsa̱ta.

12:43b.MAT.012.043 “Mika̱ wikblu ñá shtä je̱k tsa̱ksa̱ manele ska ra, imike̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska ka̱ yuläk ije̱räklä, ata ka iwa̱ iko̱ne ra,

12:44b.MAT.012.044 ite ishe: ‘Yis maju̱ni yis ju mai yis bitele ska.’ Ñerä ideni ra, ite iku̱a ja̱r ebä, sikle yëë, bäileni baa.

12:45b.MAT.012.045 Jera imike̱ni wikblu saka siete yakei si̱ iwakei tsa̱ta, jewa kiäk jäkté iwakei ra. Jekäi ijewa dewa̱julu ra, ise̱rke̱ jeska; bata ska ra je ditsä iarke̱wa̱ e̱e̱na si̱ säkätä iialewa̱ tsa̱ta. Je su̱ta io̱rmi jira sa̱ tso̱ yakei wa ukä ja̱mi rä.”

12:46b.MAT.012.046 Iktä kaldu ji̱a je chu̱li̱i̱ wa ra, jera ia̱mi irä iel wa irä de kajali je tapalewa̱ ektaka, jewa ktakle ira.

12:47b.MAT.012.047 Jera yilé te isha iia̱: —¡Issö! Ma a̱mi irä bä el wa irä de kajali jí sa̱ tso̱ wa ektaka, jewa ktakle ba ra.

12:48b.MAT.012.048 Jera ite jekäi ishäk iia̱ kúka, te isha: —¿Mane rä yis a̱mi rä, mane wa rä yis el wa rä na?

12:49b.MAT.012.049 Jera ijula tkacha̱ iwa̱ dulanak wa kja̱ne te isha: —¡Isu̱o! Jí wa ne rä yis a̱mi rä, yis el wa rä.

12:50b.MAT.012.050 Ka irä jiye kuna ta, yi te ji sherke̱ yis Ká se̱nak ka̱jöir ki̱ o̱nak je wawá̱ ra, je ne rä yis el dä, yis kuta rä, yis a̱mi rä.

13

13:1b.MAT.013.001 Je ke̱i wà ju ska Jesús mineju̱ je̱tkawa̱ tipä kjä ja̱mi.

13:2b.MAT.013.002 Jeska chu̱li̱i̱wa̱ tapanawa̱ iwä ja̱mi, je ki̱ka ije̱k jiaka̱ ko̱no ja̱rka, jera ije̱tkawa̱, ata je chu̱li̱i̱ wa biköle tapar tso̱ tipä kse̱i ki̱.

13:3b.MAT.013.003 Jera ite ji paka ijewa ia̱ saka saka jile she ja̱mi, te isha: “¡Issö! Däli tkäk ekla mineju̱ ituläk.

13:4b.MAT.013.004 Jekäi ite itule rami ra, iwä sha̱ jolona ña̱la ki̱, jeska du dejulu te ikatacha̱wa̱.

13:5b.MAT.013.005 Sha̱ jolona jak yäkä na, ishäkä ka ta bäi shtä ska, tsikinaka̱ mane mane, je rä ka irä ishäkäí ta bäi ki̱ka.

13:6b.MAT.013.006 Ata ka̱wä deka̱ju̱ ra, je te idäläwa̱cha̱wa̱; jera issi̱nacha̱wa̱, ka irä ñak kicha ta bäi ki̱ka.

13:7b.MAT.013.007 Sha̱ jolona dika yäkä na, jera je dika yäkä kibina te iki̱tiacha̱wa̱.

13:8b.MAT.013.008 Sha̱ jolona ishäkä bäi ki̱ka, je wäna elka cien, ielka sesenta, ielka treinta.

13:9b.MAT.013.009 Yi rä kukä ta ra, ¡je ku̱ issö!”

13:10b.MAT.013.010 Jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te ichaka iia̱: —¿Jiye ba ktäke̱ ijewa ra jile she ja̱mi rä na?

13:11b.MAT.013.011 Jera ite ijewa kúka te isha: —Je rä bas ia̱ ka̱ me̱na bas wa̱ ka̱jöir gobiernoí ktei blelewa̱ je ju̱ñakläwa̱ ki̱ka, ata ijewa ia̱ ka ka̱ me̱ne jekäi.

13:12b.MAT.013.012 Iwa rä yi wa̱ ji tso̱, je ia̱ iki̱ me̱rmi ukä bakleka̱. Ata yi wa̱ ka ji kuna, je yika ji tso̱ iwa̱ kjelabä jibä bakanamiksa̱.

13:13b.MAT.013.013 Je ne ki̱ka yis ktäke̱ ijewa ra jile she ja̱mi rä. Je rä ijewa te isu̱eke̱, ata ka ijewa ia̱ ijuer ki̱ka, ñakäi ijewa te issëke̱, ata ka ijewa ia̱ issër, ñaebä ka ijewa je̱r na idäwa̱ ki̱ka.

13:14b.MAT.013.014 Jekäi io̱na ijewa ia̱ jishtä Isaías wa̱ jile bata yile te ishe rä käi: ‘Bas te issëmi ssële, ata a̱ni ka bas je̱r na idäk, Bas te isu̱emi su̱le, ata a̱ni ka bas wäna ijuenak,

13:15b.MAT.013.015 Iwa rä jí ditsä wa je̱r doloi tenacha̱wa̱, ijewa kukä wassëla rä därërë, ijewa wätiacha̱wa̱, ka iwa̱ isu̱aklä kuna wäbala wà, ka iwa̱ issäklä kuna kukä wà, ka ije̱r na idäkläwa̱ kuna, ka iñamanewa̱kläksa̱ kuna, ka yis wa̱ ijewa bäinewa̱klä ye.’

13:16b.MAT.013.016 “Ata bäije bas wäbala rä, iwajuerke̱ ki̱ka, ñakäi bas kukä rä, iwassërke̱ ki̱ka.

13:17b.MAT.013.017 Ka irä jiye kuna ta, kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, jile bata shäk wa bakle chu̱li̱i̱, sä wämo wa bakle chu̱li̱i̱, jewa ia̱ issëna ime isu̱awa̱ bas te isu̱ete käi, ata ka iwa̱ isu̱nepa; ñakäi ime issäwa̱ bas te issëte käi, ata ka iwa̱ issënepa.

13:18b.MAT.013.018 “Ñekja, bas ku̱ je ji pake däli tkäk ja̱mi je ssö.

13:19b.MAT.013.019 Mika̱ yilé te gobierno ktei ssa, ata ka ije̱r ko̱r iia̱ ra, jera ale yakei si̱ däke̱ju̱, te ji tkelewa̱ ije̱r ska tse̱ju̱eke̱mi; je ne rä ale iwä jolona ña̱la ki̱ka käi rä.

13:20b.MAT.013.020 Je ijolona jak yäkä na, je ne rä yi te kte ssa, je te ikuke plaa je̱r ssële a̱naa rä.

13:21b.MAT.013.021 Ata iwakei rä ka ñak kicha ta bäi, ki̱ka ka ise̱nak shka̱ja̱; jera mika̱ weikane iräle, sälwi su̱ne iräle dewa̱ kte kju̱ei ra, plaa ite ijeke̱wa̱.

13:22b.MAT.013.022 Je ijolona dika yäkä na, je ne rä yi te kte ssa, ata jí ke̱i ska ji te sa̱ je̱r iawe̱ käi, sa̱ je̱k wäyuä blune wà käi, je te je kte ki̱tieke̱wa̱, je te iawe̱ke̱wa̱ ka wä ta.

13:23b.MAT.013.023 Ata ijolona ishäkä bäi ki̱ka, je ne rä yi te kte ssëke̱ je te ije̱r ku̱eke̱ rä, jera je wärke̱ si̱, däke̱ksa̱ elka cien, ielka sesenta, ielka treinta.”

13:24b.MAT.013.024 Jera ite isaka pakani ijewa ia̱ jile she ja̱mi te isha: “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ekla te däli wä bäi tula ishka̱bläklä ska käi.

13:25b.MAT.013.025 Ata iwakwa kapacha̱wa̱ dälei ja̱mi, ibolki deju̱, te cizaña wä tula je trigo sha̱na, jekäi iwakei mineju̱mi.

13:26b.MAT.013.026 Mika̱ däli je̱na, je wäna ra, cizaña juenaña isha̱na.

13:27b.MAT.013.027 Jera ikjanaklä wa ñasikawa̱ je ka̱ wakei wäja̱mi te ichaka iia̱: ‘Säkekewa, ¿ka irä ba te däli wä bäi ne tula ma shka̱bläklä ska rä na? Jera ¿maka cizaña tsöna rä na?’

13:28b.MAT.013.028 Jera ite isha ijewa ia̱: ‘Yis bolki ekla ne te iwakbla rä.’ Jera ikjanaklä wa te isha iia̱: ‘Jera ba ki̱ ishena sá mi ishtäk tulämi na?’

13:29b.MAT.013.029 Ata ije te isha: ‘Kai, bas te cizaña shta tulami ra, tsi trigo yer tuläka̱ña ira.

13:30b.MAT.013.030 Sa̱ ku̱ ijöwa̱ kibinak ñara ma rä iwätiäklä ke̱i kje. Ata mika̱ iwä ter mar ke̱i ska ra, yie itiäk wa ia̱ ishemi; je cizaña shtökksa̱ säkätäba, tsa̱mueche̱wa̱ eyaka eyaka dälänakcha̱wa̱, ata trigo wä tapawo̱ yis wa̱ ibläklä jui ska.’ ”

13:31b.MAT.013.031 Jera ite isaka pakani jile she ja̱mi ijewa ia̱, te isha: “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä mostaza wä kukewa̱ ekla te tkeme̱ ite ishka̱bläklä ska käi.

13:32b.MAT.013.032 Je rä tsi̱ne si̱ jile wä biköle saka katäbäka, ata ikibinaka̱ ra irä ta̱i isaka tkele tsa̱ta, däke̱ka̱ kal käi, du ju̱nak ka̱sha̱ka däke̱ ju yuäk ijula naka kje.”

13:33b.MAT.013.033 Ite isaka pakani ijewa ia̱ jile she ja̱mi: “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä levadura kukewa̱ alaklä te je wà ite harina mableleksa̱ mañatkä wätueka̱, je te je yaka kalabe papu̱we̱ka̱ käi.”

13:34b.MAT.013.034 Jesús te je biköle paka je chu̱li̱i̱ wa ia̱ rä jile she ja̱mi ebä. Ka iwa̱ ji pakane ijewa ia̱ ka yile kuna jile she ja̱mi käi.

13:35b.MAT.013.035 Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk ja̱mi te ishe käi: “Yis ktämika̱ jile she ja̱mi. Jile blelewa̱ ka̱jiska yöleksa̱ skaté, shemika̱ yis te.”

13:36b.MAT.013.036 Jekjepa ite je chu̱li̱i̱ wa jawa̱ta̱na, dewa̱ni ju naka. Jeska iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha: —Sá je̱r ku̱o, jile she cizaña tso̱ shka̱bläklä ska ja̱mi, je wà.

13:37b.MAT.013.037 Jera ite ikúka te isha: —Je däli wä bäi tkäk je ne rä ditsä yäbei rä.

13:38b.MAT.013.038 Je shka̱bläklä ke̱i, je ne rä ka̱jiska rä. Je däli wä bäi, je ne rä je gobiernoí ja̱mi wa rä. Ñakäi je cizaña wä, je ne rä je yakei ja̱mi wa rä.

13:39b.MAT.013.039 Ale ibolki je ituläk, je ne rä be tsa̱ku̱i rä. Je itiäklä ke̱i, je ne rä sa̱ ke̱i e̱nakläwa̱ ke̱i rä; je itiäk wa, je ne rä ángel wa rä.

13:40b.MAT.013.040 Jishtä je cizaña rä kita̱nakksa̱ dälänakcha̱wa̱ yökö na, je su̱ta io̱rmi sa̱ ke̱i e̱nakläwa̱ ke̱i ska rä.

13:41b.MAT.013.041 Ditsä yäbei te iángel wa patkemi igobiernoí ska sä shirinewa̱k wa irä, ji wa̱k ka̱wei ukä ja̱mi wa irä jewa kalabe shtäkksa̱,

13:42b.MAT.013.042 jewa tulemi ite tabeli yaka diawa̱klä yökö wà jui ja̱rka; jeska rä sa̱ ji̱ami, sa kà wätiämi.

13:43b.MAT.013.043 Ata sä wämo wa oloi ñirmika̱ ka̱wä käi, ijewa Ká gobiernoí ska. Yi rä kukä ta ra, ¡je ku̱ issö!

13:44b.MAT.013.044 “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ji säkei ta blelewa̱ ka̱ sha̱naka ku̱e ekla te ra, ite je blewa̱ni, kjepa imiju̱ ni ssële baa te iji tso̱ biköle watju̱e tulemi, jera ite je ke̱i tju̱eksa̱ käi.

13:45b.MAT.013.045 “Ñaebä ka̱jöir gobiernoí rä jishtä däli watju̱ak te perla babaa yule käi;

13:46b.MAT.013.046 jekäi ite perla säkei ta därërë etka ku̱aksa̱ ra, imiju̱ ni te iji tso̱ biköle watju̱e tulemi, je ra ite itju̱eksa̱ käi.

13:47b.MAT.013.047 “Ñakäi ka̱jöir gobiernoí rä jishtä kla ja̱we̱mi tipä naka, je ja̱rka nima biköle kolor kju̱awa kju̱awa käi;

13:48b.MAT.013.048 je pshinawa̱ ra, ite isikeksa̱ tipä kse̱i ki̱ka, ñajäkläwa̱ te ibäi bäi shtekksa̱ jienak jile na, ata iyakeila tuleksa̱ käi.

13:49b.MAT.013.049 Je su̱ta sa̱ e̱r dawa̱ ke̱i ska ra io̱rmi rä: ángel wa bitämi te sa yakeila wa bala butsemiksa̱ sä wämo wa yika,

13:50b.MAT.013.050 jewa tulemi ite tabeli yaka diawa̱klä yökö wà jui na; jeska rä sa̱ ji̱ami, sä kà wätiämi.”

13:51b.MAT.013.051 ¿Je biköle te bas je̱r ku̱a na? Jera ijewa te ikúka: —Taa.

13:52b.MAT.013.052 Jera ite isha ijewa ia̱: —Je ne ki̱ka biköle ñayöle ka̱wei wà wa dulale ka̱jöir gobiernoí ja̱mi, je rä jishtä ju wakei te iji säkei ta ska jile jeksa̱ spa̱na irä mikle irä käi.

13:53b.MAT.013.053 Ñerä Jesús te je ji paka jile she ja̱mi e̱ná ra, jeska imineju̱mi;

13:54b.MAT.013.054 deju̱ ni ike̱i ki̱ te ijewa pakta iwakwa ñapaktäklä jui ska, je te ijewa male̱cha̱cha̱wa̱ ki̱ka ite isha: —¿Maka ije te je je̱rike tsa̱ rä, täkili ji wa̱klä tsa̱ rä na?

13:55b.MAT.013.055 ¿Ka je ne rä ale ju yuäk yaba rä na? ¿Ka je a̱mi ne kie María ni rä na, ñakäi iel wa rä ka Jacobo, José, Simón, Judas rä na?

13:56b.MAT.013.056 ¿Ka ikuta wa bena tso̱ rä jí sajewa sha̱na kuna na? Jekäi ra, ¿maka je te je biköle tsa̱ rä na?

13:57b.MAT.013.057 Je te ijewa ktewa̱ tulaka̱ e̱e̱na. Ata Jesús te isha ijewa ia̱: —Ka jile bata shäk mane a̱ni kuna ka dälätsalewa̱ kuna käi, ata iwakei ke̱i ska, iwakei ju ska ka irä dälätsalewa̱ kuna.

13:58b.MAT.013.058 Jekäi jeska ka iwa̱ ji o̱ne täkili ta shka̱ja̱, ijewa te ka ibiketse kju̱ei.

14

14:1b.MAT.014.001 Je ke̱i ska ra Herodes ka̱ bala pa̱le cuatro je eyaka tsa̱ku̱i te Jesús palei ssa.

14:2b.MAT.014.002 Jekäi ite isha ikja̱nei wa̱k wa ia̱: “Ije rä Juan säwäukewa̱k, je ne shki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na rä. Je ne ki̱ka ije wa̱ täkili tso̱ jile wa̱klä kju̱awa rä.”

14:3b.MAT.014.003 Iwa rä Herodes wa̱ Juan rä kololewa̱; je mu̱awa̱ ite cadena wà, patkawa̱ ite sä wätiäklä ska, iel Felipe se̱naklä Herodías kju̱ei.

14:4b.MAT.014.004 Je rä Juan te isheke̱ iia̱: “Je ma wa̱ ikatke ma se̱naklä ye, ka jekäi ma ia̱ ka̱ kuna,” je ki̱ka.

14:5b.MAT.014.005 Jera issëna iktäkwa̱, ata isuanawa̱ ditsä yika, ijewa ia̱ ra Juan rä jile bata shäk ki̱ka.

14:6b.MAT.014.006 Ata Herodes ki̱ año deka̱ni, je ke̱i kjewa̱ ite ra, Herodías yaba busi klä ju̱a ijewa sha̱na; je wà Herodes wäbatsawa̱.

14:7b.MAT.014.007 Je ki̱ka ikabla kable etkabä wà ji ma̱k iia̱ ji kieke̱ ite käi.

14:8b.MAT.014.008 Ije rä je̱r tkele ia̱mi wa̱, ki̱ka ite isha: —Jiska ba te Juan säwäukewa̱k tsa̱ku̱ ne che̱té yis ia̱ plato ki̱ka rä.

14:9b.MAT.014.009 Ñerä ka̱ tsa̱ku̱i je̱r ianawa̱, ata ikabla etkabä kju̱ei, ñakäi ñatululewa̱ yäkäk ira wa kju̱ei, ite ika̱wei ma je me̱naklä iia̱.

14:10b.MAT.014.010 Jekäi ite ditsä patkami Juan tsa̱ku̱ tiäkksa̱ sä wätiäklä ska.

14:11b.MAT.014.011 Je tsa̱ku̱ detse̱ plato ki̱ te̱námi je busi ia̱, kjepa je te icha̱mi ia̱mi ia̱.

14:12b.MAT.014.012 Je ukä ska iwa̱ dulanak wa dejulu, jewa wa̱ inu̱l minetse̱ blenakwa̱, kjepa iminejulu te je pakani Jesús ia̱.

14:13b.MAT.014.013 Jesús te je ssa ra, ije̱k butsa ju̱ami jeska eklabä mineju̱ ko̱no ki̱ka, ka̱ wakei ebä ska. Je ju̱ñawa̱ chu̱li̱i̱ te ra, jera jukläyäkä saka saka ska wa minejulumi iitäki̱ klä wà.

14:14b.MAT.014.014 Ñerä ideksa̱ju̱ ra, ite je chu̱li̱i̱wa̱ su̱a, jera ije̱r ja̱mi jewa dälänacha̱wa̱, jekäi ite ijewa sha̱ duë ta wa bäiwa̱ni.

14:15b.MAT.014.015 Ata ka̱tuir dawa̱ ra, iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha: —Jiska rä ka̱ wakei ebä, ñakäi ka̱wä deewa̱ kja irä. Wë je chu̱li̱i̱ wa patkö iminaklä jukläyäkä tsi̱dala shtä ska ñanak tju̱ak iwakwa ia̱.

14:16b.MAT.014.016 Ata Jesús te isha ijewa ia̱: —Ka jiye ijewa sher kuna minak, bas ne ku̱ ijewa chewo̱ rä.

14:17b.MAT.014.017 Jera ijewa te ikúka: —Ñera ka sá ji ta jiska, ata pan cinco irä nima botäbä irä je ebä.

14:18b.MAT.014.018 Jera ite isha: —Ijöté 'sia̱ jika.

14:19b.MAT.014.019 Jekjepa ite chu̱li̱i̱ wa paka ñajäkläkwa̱ tala ki̱. Jera ite je pan cinco irä je nima botäbä irä kukawa̱, jera iwä kaka̱ jöikje, ka̱kia iki̱, kjepa je pan bala butsa ma ite iwa̱ dulanak wa ia̱, jekäi jewa te je ma̱ je chu̱li̱i̱ wa ia̱.

14:20b.MAT.014.020 Biköle yaká, jekäi issënacha̱wa̱. Jera ijewa te iukäla a̱ta̱na shtani canasta na doce pshipshii.

14:21b.MAT.014.021 Jera yäkäk wa rä cinco mil kjena jäiyi wa ebä, ka alaklä wa irä yabala irä jerä shtao̱leña kuna.

14:22b.MAT.014.022 Jera plaa ite iwa̱ dulanak wa paka ñajiäkka̱ ko̱no ja̱rka, kjäkksa̱ba a̱mikata iwätsa̱k, je dälei ja̱mi ije wa̱ je chu̱li̱i̱ wa patkäklämini.

14:23b.MAT.014.023 Jekäi ite je chu̱li̱i̱ wa patkami ni ra, imineka̱ju̱ ka̱ bata ki̱ka ka̱kiäk iwakei ebä. Ka̱tuinawa̱ ra, jeska ikaldu eklabä.

14:24b.MAT.014.024 Jera ko̱no dami kja tipä kjä ska ra ka̱mii, je tie rami itjuaka̱ yölí te, si̱wa̱ te ijewa patke kate shäbeka ki̱ka.

14:25b.MAT.014.025 Ñerä sä wäñinaklä tuina idäkläka̱ cuatro wa ra, Jesús daju̱ ijewa wä ki̱, klä wà tipä bata ki̱.

14:26b.MAT.014.026 Ata iwa̱ dulanak wa te isu̱a idaju̱té tipä bata ki̱ klä wà ra, ijewa male̱te̱nacha̱wa̱ te isha ñaia̱: —Wikblu irä. Jekäi ijewa kjoyina ta̱i, sua wa̱.

14:27b.MAT.014.027 Jera ñawäsaka Jesús kta ijewa ra te isha: —¡Bas ssëno täkii! Yis ne irä, ke bas suana.

14:28b.MAT.014.028 Jera Pedro te ikúka te isha: —Säkekewa, ba ne irä ra, yis pakö shkäkmi diklä bata ki̱ka däkmi ba ska.

14:29b.MAT.014.029 Jera ije te isha: —Bä kute. Jera Pedro je̱k ja̱wa̱ksa̱ ko̱no na, shkami diklä bata ki̱, mineju̱ Jesús wä ki̱.

14:30b.MAT.014.030 Ata ite si̱wa̱ täkii su̱a ra, isuanawa̱, ñakäi iwä itäbinami, jera ia̱na te isha: —¡Säkekewa, yis tsa̱tköksa̱pa!

14:31b.MAT.014.031 Jera ñawäsaka Jesús jula tkacha̱ te ikukawa̱, je te isha iia̱: —¡Ba rä ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna, jiye ka ba wa̱ ibiketsane rä na?

14:32b.MAT.014.032 Ñerä ijewa ñajiaka̱ ko̱no ja̱rka ra, si̱wa̱ wätkenawa̱.

14:33b.MAT.014.033 Jera ko̱no ja̱rka tso̱ wa ñajaklawa̱ wakte iwäja̱mi te isha: —Iyina si̱ ba rä Säkeklä yaba.

14:34b.MAT.014.034 Jekäi ikjaksa̱julu demijulu Genesaret ke̱i ska.

14:35b.MAT.014.035 Ñerä se̱nak jeska wa te isu̱a ra ije ne irä, jera ijewa te ibata sha je ke̱i pája̱mi biköle ska. Jekäi ijewa te duë ta wa biköle jaté ije wä ki̱,

14:36b.MAT.014.036 jewa te ka̱kia iia̱ iwa̱ shönak je̱k ki̱ bata passäkläwa̱ kjelabä, jekäi je passäk wa biköle bäinani.

15

15:1b.MAT.015.001 Jekjepa fariseo wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä datse̱ Jerusalén ska ñasikawa̱ Jesús wä ja̱mi te isha iia̱:

15:2b.MAT.015.002 —¿Jiye ba wa̱ dulanak wa te sä wäkiri wa wädular weikawa̱ rä na? ka ijewa jula skuä kuna iyäkä mar da.

15:3b.MAT.015.003 Jera ite ijewa kúka te isha: —Ata ñe bas, ¿jiye bas te Säkeklä wa̱ sa pakale ji wa̱k je weikawa̱ bas wakwa wädular ebä kju̱ei rä na?

15:4b.MAT.015.004 Ka irä maikäi kuna ta, Säkeklä te isha rä: ‘Ba ká irä ma a̱mi irä dälätsö’, ietkä rä: ‘Yi kta yakei iká iräle, ia̱mi iräle ukä ja̱mi ra, je kiana duäkwa̱.’

15:5b.MAT.015.005 Ata bas te ishe rä: ‘Yilé te ishe iká iräle, ia̱mi iräle ia̱: “Jile tso̱ yis wa̱ bas tsa̱tkäklä, je rä yis wa̱ me̱nak Säkeklä ia̱” ni;

15:6b.MAT.015.006 jera je ka kiar ji̱a iká dälätsäk’. Ñera je wà bas te Säkeklä ktä wäshewa̱wa̱ bas wakwa wädular ebä kju̱ei.

15:7b.MAT.015.007 ¡Ji shäk kjäbata ebä wà wa! Bulee Isaías te bas ktei bata sha rä, je te ishe rä:

15:8b.MAT.015.008 ‘Jí ditsä wa te yis dälätse̱ke̱ rä kjäbata ebä ska, ata ije̱r ska ra ijewa rä butsäle tulämi ka̱mii yis yika.

15:9b.MAT.015.009 Ijewa te yis oloitseke̱ rä ka wata, jewa te sa pakteke̱ rä kje ditsä wa̱ ka̱wei me̱le ebä wà.’

15:10b.MAT.015.010 Jera ite je chu̱li̱i̱ wa kiaté iwakei wäja̱mi, jewa ia̱ ite isha: —¡Issö! Jí ku̱ bas je̱r ku̱opa:

15:11b.MAT.015.011 Ji kjäkwa̱ sä kjä na, je wa̱ ka sa ianakwa̱ ñá ye, ata ji däke̱ka̱ sä kjä ki̱ka, je ne te sa iawe̱ ñá ye rä.

15:12b.MAT.015.012 Ñerä iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha iia̱: —Fariseo wa te je kte ssa ra, je te ikju̱atkewa̱cha̱wa̱, ¿je te ba je̱r ku̱a na?

15:13b.MAT.015.013 Ata ije te ikúka te isha: —Ji tkele biköle, ka tkele kuna yis Ká se̱nak ka̱jöir wa̱, je rä yenak tuläkmi.

15:14b.MAT.015.014 Jewa jöwa̱, ijewa rä ka wä wajuenak kuna, ka wä wajuenak kuna wa wajiäk. Ata ka wä wajuenak kuna te ka wä wajuenak kuna wajia ra, bolwë ijolormi ishäkä wä ja̱r naka.

15:15b.MAT.015.015 Jera Pedro te ikuka te isha iia̱: —Sá je̱r ku̱o je jile she wà.

15:16b.MAT.015.016 Jera ite ikúka: —¿Ata bas ñaebä, ka je̱r ko̱r ji ia̱ na?

15:17b.MAT.015.017 ¿Ka bas wa̱ iju̱ñer ji biköle kjäkwa̱ sä kjä na mike̱ rä sa̱ ñabäli ska, je rä kjäkksa̱ni ñá jui naka na?

15:18b.MAT.015.018 Ata ji däke̱ka̱ sä kjä ki̱ka, datse̱ rä sa̱ je̱r ska, je ne te sa iawe̱ ñá ye rä.

15:19b.MAT.015.019 Iwa rä sa̱ je̱r ska ji däke̱ksa̱ rä: ka̱biketse yakei käi, sä ktewa̱ käi, manene käi, ka̱wakblewe̱ käi, jakble käi, ka̱yue sa saka ukä ja̱mi käi, sa saka sheka̱ yakei käi.

15:20b.MAT.015.020 Jeshtä wa ne te sa iawe̱ ñá ye rä, ata jula ka sukle kuna waña sa te, je ia̱ ka sa ianakwa̱ ñá ye.

15:21b.MAT.015.021 Jeska Jesús je̱k tsa̱ksa̱, mineju̱ Tiro irä Sidón irä ke̱i sha̱na.

15:22b.MAT.015.022 Ñerä alaklä ekla Canaán wa biteju̱ je ke̱i sha̱na, je a̱na te isha: —¡Säkekewa, David yäbei, ma je̱r ja̱mi yis dälänopa! Yis yaba alaklä rä kololewa̱ e̱e̱na si̱ be wa̱.

15:23b.MAT.015.023 Ata ka ije wa̱ ikúkane a̱ni. Jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi, je ka̱kia iia̱ te isha: —Ipatkömi ni, ia̱rke̱ sä itäki̱ka kju̱ei.

15:24b.MAT.015.024 Jera ite ikúka te isha: —Ka yis patkene yi ia̱, ata Israel ju ska wa shelecha̱wa̱ oveja käi jewa ebä ia̱.

15:25b.MAT.015.025 Jera je alaklä deju̱ je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi, te isha iia̱: —Säkekewa, yis tsa̱tköpa.

15:26b.MAT.015.026 Jera ite ikúka, te isha: —Yabala yika pan bäkeksa̱ ju̱nakmi chichi ia̱, ka je rä bäi kuna.

15:27b.MAT.015.027 Ata ije te isha: —Säkekewa, jekäi irä. Jeiräta chichi rä iwakei yäkäke̱ mesa ki̱ je pjoi jolorke̱ je ña ta.

15:28b.MAT.015.028 Jekjepa Jesús te ikúka, te isha iia̱: —Sa̱nu̱le nu̱lewa, ba te ji biketse etkabä rä bäi si̱wa̱. Io̱nopa ba ia̱ maikäi ba ki̱ ishena käi. Ñerä je wäsaka ra, iyaba bäinani.

15:29b.MAT.015.029 Jeska Jesús biteju̱ni, dáteju̱ Galilea tipei kjä ja̱mi; mineka̱ju̱ ka̱ bata ki̱ka, jeska ije̱tkawa̱.

15:30b.MAT.015.030 Jera chu̱li̱i̱wa̱ ñasikawa̱ iwä ja̱mi; jewa wa̱ isaka date klä ialewa̱ wa käi, ka wä wajuenak kuna wa käi, jula medelewa̱ wa käi, ka ktäk kuna wa käi, dueta wa saka chu̱li̱i̱ wa käi. Jewa tapawa̱wa̱ ijewa te iklä kicha ja̱mi, jekäi jewa bäiwa̱ni ite.

15:31b.MAT.015.031 Jera ditsä male̱te̱nacha̱wa̱. Ka irä jiye kuna ta, ite isu̱a ka ktäk kuna wa ktaka̱, jula medelewa̱ wa bäinani, klä ialewa̱ wa shkami, ka wä wajuenak kuna wa wä wajuena. Jera ijewa te Israel wa Kekläí kjeisha.

15:32b.MAT.015.032 Jera Jesús te iwa̱ dulanak wa kia jaté, jewa ia̱ ite isha: —Yis je̱r ja̱mi jí chu̱li̱i̱ wa dälänacha̱wa̱. Ka irä jiye kuna ta, tres día kana ijewa se̱naté yis da, ijewa wa̱ ji a̱ni ka kuna ñanak. Ka yis ssëne ijewa patkäkmini bäli ebä, iö iwätuir jolormi ña̱la wà ki̱ka.

15:33b.MAT.015.033 Jera iwa̱ dulanak wa te isha iia̱: —¿Mai sä te pan tse̱ ta̱i jí ka̱ wakei ebä ska sa̱ wa̱ jí chu̱li̱i̱wa̱ kjekla chewa̱klä na?

15:34b.MAT.015.034 Jera Jesús te ichaka ijewa ia̱: —¿Bitäbä bas wa̱ pan shkä rä na? Jera ijewa te ikúka: —Siete, ñakäi nima tsi̱dala elkje.

15:35b.MAT.015.035 Jera ite je chu̱li̱i̱ wa paka ñajäkläkwa̱ i̱ski̱.

15:36b.MAT.015.036 Jera ite je pan siete irä nima irä kukacha̱wa̱, je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱, kjepa je bala butsa ma̱ ite iwa̱ dulanak wa ia̱, jera ijewa te ima̱ je chu̱li̱i̱ wa ia̱.

15:37b.MAT.015.037 Biköle yaká, jekäi issënacha̱wa̱. Jera ijewa te iukäla a̱ta̱na shtani canasta na siete pshipshii.

15:38b.MAT.015.038 Jera yäkäk wa jäiyi wa ebä däka̱ rä cuatro mil, ka alaklä wa irä yabala irä, jewa rä shtao̱leña kuna.

15:39b.MAT.015.039 Jekäi je chu̱li̱i̱ wa patkami ni ite ra, ije̱k jiaka̱ ko̱no ja̱rka, dateksa̱ni Magdala ke̱i ki̱.

16

16:1b.MAT.016.001 Fariseo wa irä Saduceo wa irä, ñasikawa̱ te wäsi̱wa ipaka jile kjashäk ijewa ia̱ ka̱jöir ska ijuenaklä ye.

16:2b.MAT.016.002 Ata ije te ikúka te isha: “Ka̱miskla ra bas te ishe: ‘Ka̱ kjämi rä baa, ka̱jöir manaka̱ bätsëë ki̱ka,’

16:3b.MAT.016.003 je su̱ta sa̱ñir da ra bas te ishe: ‘Jir ka̱ iarmiwa̱, ka̱jöir manaka̱ bätsëë, mo̱ janawa̱ tuii ki̱ka.’ Bas wädular ji juerke̱ ka̱jöir ja̱mi su̱akksa̱, ata jishtä sa̱ ke̱i dami rä je juenaklä ka juer bas wäna.

16:4b.MAT.016.004 Jira sa̱ tso̱ wa rä yakeila ebä, manenak wa ebä, jewa te ji kieke̱ ijuenaklä ye. Ata ka jewa ia̱ ji a̱ni kjayinak ijuenaklä ye, ata Jonás käi ebä ijuenaklä kjayirmi.” Jera ite ijewa jawa̱ta̱na, mineju̱mi.

16:5b.MAT.016.005 Ñerä iwa̱ dulanak wa kjaksa̱julu a̱mikata, jera ijewa je̱r shenacha̱wa̱ pan tsa̱k.

16:6b.MAT.016.006 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —¡Issö! Bas se̱no je̱r ki̱i̱ fariseo wa irä Saduceo wa irä jewa levadura yika.

16:7b.MAT.016.007 Jekäi je te ijewa ktewa̱ tulaka̱ te isha: —¡Je rä ka sa̱ wa̱ pan shkä ne ki̱ ite isheke̱ rä!

16:8b.MAT.016.008 Ata je de Jesús je̱r na, jera ite isha: —Bas ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna wa, ¿jiye bas ktewe̱ke̱ ka bas wa̱ pan shkä te rä na?

16:9b.MAT.016.009 ¿Ka bas je̱r na ji däba na? ¿Ka bas je̱r ja̱ne ji̱a pan cinco wà cinco mil dele ska, ñakäi canasta bitkä na bas te ishtani rä ska na?

16:10b.MAT.016.010 ¿Ñaebä pan siete wà cuatro mil dele ska, ñakäi canasta bitkä na bas te ishtani rä ska na?

16:11b.MAT.016.011 Jera ka yis wa̱ pan si̱ yine bas ia̱, ¿maikäi je ka denewa̱ bas je̱r na rä na? Ata bas se̱no je̱r ki̱i̱ fariseo wa irä Saduceo wa irä jewa levadura yika.

16:12b.MAT.016.012 Je ne kjepa ijewa je̱r ku̱a ite ra ka iwa̱ iyine rä levadura pan papu̱wa̱klä si̱ yika ise̱r je̱r ki̱i̱ kuna, ata fariseo wa irä saduceo wa irä ka̱ju̱ñe ne yika ise̱r je̱r ki̱i̱ rä.

16:13b.MAT.016.013 Ñerä Jesús demi Cesarea Filipo ke̱i sha̱na ra, ite ichaka iwa̱ dulanak wa ia̱, te isha: —¿Jiräni ditsä yäbei she ditsä te, yi iräni na?

16:14b.MAT.016.014 Jera ijewa te ikúka: —Moska te ishe Juan säwäukewa̱k ni; isaka te ishe Elías ni; ata isaka te ishe Jeremías le irä, jile bata shäk wa bakle sha̱ ekla le irä ni.

16:15b.MAT.016.015 Jera ite isha ijewa ia̱: —Ata ¿ñe jini bas te ishe, yi yis dä na?

16:16b.MAT.016.016 Jera Simón Pedro te ikúka, te isha: —Ba ne rä Säbäkäkksa̱, ale Säkeklä kseka yaba rä.

16:17b.MAT.016.017 Jera Jesús te ikúka, te isha iia̱: —Simón, Jonás yaba, bäije ba rä, ka yi yakata pita wa̱ je kjayine ba ia̱, ata yis Ká se̱nak ka̱jöir je ne te ma ia̱ je kjasha rä.

16:18b.MAT.016.018 Ñakäi yie ishe ba ia̱: Ba rä Pedro, je jak ki̱ka yie ñatapawa̱k yis ia̱ wa yuemika̱. Jekäi sä wikblu bläklä je kjäshtäklä ka tu̱nakka̱ iki̱ka.

16:19b.MAT.016.019 Yie ba ia̱ ka̱jöir gobiernoí je llaveí me̱mi. Jekäi ji mu̱awa̱ ba te ka̱jiska je rä mo̱nakwa̱ ka̱jöir; ji wäyaksa̱ ba te ka̱jiska, je rä wäyenakksa̱ ka̱jöir.

16:20b.MAT.016.020 Jera iwa̱ dulanak wa ka pakane iwa̱ ishäk kuna yi a̱ni ia̱, ije rä Säbäkäkksa̱ ni.

16:21b.MAT.016.021 Je skaté Jesús te iwa̱ dulanak wa je̱r ku̱ami ije kiana minakju̱ Jerusalén ska weikanak ta̱i, sä wäkiri wa wa̱, chui tsa̱ku̱i wa wa̱, ñayöle ka̱wei wà wa wa̱, ñakäi kota̱nakwa̱, ñakäi tres día ra shki̱nakka̱ni je wà.

16:22b.MAT.016.022 Jera Pedro te ikia tsa̱mi iwakei ebä, jeska ite iuñami, te isha: —Säkekewa, ma je̱r ja̱mi je̱k dälänopa. ¡A̱ni ka je o̱nak bä ukä ja̱mi!

16:23b.MAT.016.023 Ata ije̱k manewa̱té, je te isha Pedro ia̱: —Satanás, ma je̱k tso̱ kju̱awa yis yika, ba rä yis wätkewa̱k ebä. Ka ba wa̱ ibiketsane Säkeklä käi, ata ditsä käi ebä.

16:24b.MAT.016.024 Jekjepa Jesús te isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Yilé shkakle yis ja̱mi ra, ke je je̱k biketsa, ata je cruz kpöka̱, minak yis da.

16:25b.MAT.016.025 Ka irä jiye kuna ta, yi je̱k tsa̱tkakleksa̱, je weikarmiwa̱. Ata yi je̱k ju̱aksa̱ weikanakwa̱ yis kju̱ei ra, je tsa̱tkermiksa̱.

16:26b.MAT.016.026 Ñakäi ikuna ka̱jiska ji biköle deksa̱ sa̱ ia̱, ata sa wakei weikanawa̱ ra, ¿jiye je kiar sa̱ ki̱ na? Jera ¿jibä me̱mi sa te sa wakei je̱k tsa̱tju̱a ju̱aklämi na?

16:27b.MAT.016.027 Ka irä jiye kuna ta, ditsä yäbei je rä däkju̱ oloi kaleka̱ iKá oloi wà, iángel wa ra. Jekjepa ite ji säkei me̱mi sa̱ ia̱ ekla ekla ji wá̱ sä te ja̱mi.

16:28b.MAT.016.028 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, jiska kajali sha̱ wa̱ ka duewa̱ shka̱l ssënak, ata jewa te ditsä yäbei su̱a idaju̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye kjepa.

17

17:1b.MAT.017.001 Je ukä ki̱ seis día ra, Jesús te Pedro irä Jacobo irä iel Juan irä kia jámi iwakwa ebä, ka̱tsä bata ka̱miika.

17:2b.MAT.017.002 Jeska ra imanenaksa̱ kju̱awa ijewa wäna. Iwäktä wäñinaka̱ ka̱wä käi, ipaiklä ianawa̱ suruu ka̱ oloi käi.

17:3b.MAT.017.003 Jera ñawäsaka ijewa wänaka Moisés irä Elías irä juena, jewa ka̱pakä tso̱ ije ra.

17:4b.MAT.017.004 Jera Pedro ktaka̱ te isha Jesús ia̱: —Säkekewa, ¡bäi ebä sa kajali jiska rä! Ba ki̱ ishena ra, yis ma ju yabala yuäk mañatkä: etka ba ia̱, etka Moisés ia̱, etka Elías ia̱.

17:5b.MAT.017.005 Ñerä ije ktä rami ji̱abä ra, ijewa ki̱kukawa̱ mo̱ wäñileka̱ oloo te. Jera kte ssëna mo̱ ja̱rka, je te ishe: “Jí ne rä yis yaba shka̱ta rä, je ra yis ssëna baa. Je ne ktä ssö rä.”

17:6b.MAT.017.006 Iwa̱ dulanak wa te je ssa ra, ijewa ñatulacha̱wa̱ wakte, isuanacha̱wa̱ e̱e̱na.

17:7b.MAT.017.007 Ata Jesús je̱k sikawa̱, jula tkawa̱ ijewa ja̱mi te isha: —Bas ñajöka̱ni, ke bas suana.

17:8b.MAT.017.008 Jekäi ijewa wäkatulaka̱ isu̱ak ra, ka yi juena ji̱a; ata Jesús wakei ebä kaldu.

17:9b.MAT.017.009 Jera ijewa dajuluni ka̱tsä ja̱mi ra, Jesús te isha ijewa ia̱: —Ji kjayina ka je she kuna bas te yi a̱ni ia̱; ata ditsä yäbei shki̱rke̱ka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na kjepa.

17:10b.MAT.017.010 Jekjepa iwa̱ dulanak wa te ichaka iia̱, te isha: —¿Jiye ñayöle ka̱wei wà wa te ishe Elías ne rä däkju̱ säkätäba ni rä na?

17:11b.MAT.017.011 Jera ite ijewa kúka, te isha: —Iyina si̱ ra, Elías ne rä däkju̱ba ji biköle paruäkba rä.

17:12b.MAT.017.012 Ata yie ishe bas ia̱, Elías rä deleju̱ e̱ná, je ka juene ijewa wäna, ata je ukä ja̱mi ijewa te ji wá̱ jishtä iwakwa ki̱ ishena käi. Jekäi ñaebä ditsä yäbei weikarmi ijewa jula na.

17:13b.MAT.017.013 Je ne kjepa iwa̱ dulanak wa je̱r ku̱a ite ra, Juan säwäukewa̱k ne sha ite rä.

17:14b.MAT.017.014 Ñerä ijewa dejulu chu̱li̱i̱ wa taparte ska ra, jera ekla deju̱ iwäki̱, je̱tkawa̱ köchowä ki̱ iwä ja̱mi,

17:15b.MAT.017.015 te isha: —Säkekewa, ma je̱r bäi shöpa yis yaba dulaklei ia̱; je kteke̱ wäiane te, je te je weikerawa̱ e̱e̱na si̱; jera ka̱raa je te ija̱we̱ke̱mi yökö na, ñakäi diklä naka.

17:16b.MAT.017.016 Yis wa̱ je detse̱ ba wa̱ dulanak wa wäki̱, ata ka ijewa ia̱ ibäir.

17:17b.MAT.017.017 Jera Jesús te ikúka te isha: —¡Bas tso̱ jira wa ka ji biketsäk etkabä kuna, shirilecha̱wa̱ ebä! ¿Bikö räka̱ yis kiana ji̱a se̱nak bas da rä? ¿Bikö räka̱ yis kiana ji̱a bas katabläk rä na? Itso̱té 'sia̱ jika.

17:18b.MAT.017.018 Jera Jesús te be uña, jekäi je te ijawa̱ta̱na. Jera je wäsaka je yaba bäinani.

17:19b.MAT.017.019 Jekjepa Jesús wa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te ichaka iia̱ iwakwa ebä: —¿Jiye ka sá ia̱ je kjäierksa̱ rä na?

17:20b.MAT.017.020 Jera ite isha ijewa ia̱: —Bas dä ka ji biketsäk etkabä si̱ kuna ki̱ka. Ka irä jiye kuna ta, kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas kuna ji biketsäk etkabä mostaza wä doloi kjelabä ra, bas te ishemi jí ka̱tsä ia̱: ‘Ma je̱k tso̱ ju̱omi jeska’, jera je tse̱rju̱mi. Jekäi ka ji a̱ni kuna ka bas ia̱ o̱nak käi.

17:21b.MAT.017.021 Ata jeshtä be kjäier dä ka̱kie irä bätse irä ebä ne wà.

17:22b.MAT.017.022 Ijewa tapar kajali Galilea ska ra, Jesús te isha ijewa ia̱: —Ditsä yäbei rä ju̱nakksa̱ ditsä jula na;

17:23b.MAT.017.023 jeska jewa te iktemiwa̱, ata tres día ra ishki̱rmika̱ni. Jera je te ijewa je̱r iawa̱cha̱wa̱ ta̱i.

17:24b.MAT.017.024 Ijewa demijulu Capernaúmka ra, jera dracma botkä bäkäk wa ñasikawa̱ Pedro wä ja̱mi te isha: —¿Ka bas paktäk te dracma botkä me̱ kuna na?

17:25b.MAT.017.025 Jera ite ikúka: —Taa. Jekäi idewa̱ ju naka ra, Jesús ktaka̱ba ira te isha: —Simón, ¿maikäi ba ia̱ ra irä? ¿Ka̱jiska ka̱ tsa̱ku̱i wa te mane wa ia̱ jile tsa̱tju̱e bäkeke̱ rä, sa̱ je̱k tsa̱tju̱aklä bäkeke̱ rä na; iwakwa ke̱i ska wa ia̱, ta kju̱awa wa ia̱?

17:26b.MAT.017.026 Jera ite ikúka: —Kju̱awa wa ia̱. Jera Jesús te isha iia̱: —Jekäi irä ra, ka jera iwakwa shene je tju̱ak.

17:27b.MAT.017.027 Ata ka iwa̱ iktewa̱ tuläkläka̱ kuna ki̱ka, ma cho̱ tipä kjä ja̱mi biklö ja̱wa̱k. Jera ba te nima kukaka̱ säkätä ra, je kuköwa̱, kjä ji̱atkö; jeska ba te inaklä wäka ku̱emi. Je tso̱ksa̱, cho̱mi ijewa ia̱ yis dä ba irä ñatsa̱tju̱aklä.

18

18:1b.MAT.018.001 Je ke̱i wà Jesús wa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha: —¿Yi bä rä bakleka̱ bäi si̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi wa sha̱na rä na?

18:2b.MAT.018.002 Jera ite yaba kiaté, duacha̱ ite ijewa sha̱na.

18:3b.MAT.018.003 Jera ite isha: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka bas maneneksa̱ däkwa̱ jishtä yabala käi ra, a̱ni ka bas däkwa̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi.

18:4b.MAT.018.004 Jekäi yi je̱k jawa̱ jí yaba käi ra, je ne rä bakleka̱ bäi si̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi wa sha̱na rä.

18:5b.MAT.018.005 Jekäi yi te yaba jí ije käi kiawa̱ yis kie oloi ja̱mi ra, je te rä yis wakei ne kiawa̱.

18:6b.MAT.018.006 Yi te jí tsi̱dala yis biketsäk wa manele shiriwa̱wa̱ ra, bäi si̱ ije ia̱ ra rä je wakei kuli kicha ja̱mi jak waunak burro wa shtä mo̱noka̱pa, jekäi iwakei wäitäbinowa̱pa däyë ja̱r ka̱mii ska.

18:7b.MAT.018.007 ¡Wekte sä shiriwa̱k shtä kju̱ei ka̱jiska wa rä! Jekäi sä shiriwa̱k shtä ka wätkenak, ata ¡wekte sä shiriwa̱k wakei rä!

18:8b.MAT.018.008 Jekäi bä jula te bä klä te bä shiriwa̱wa̱ ra, je tiökksa̱ ju̱omi. Bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä kjäwa̱ sa̱ se̱naklä kseka ska jula medelewa̱ klä ialewa̱, ata ka ju̱nakmi kuna jula botkäwe klä botkäwe yökö jekjeye ja̱rka.

18:9b.MAT.018.009 Ñakäi bä wäbala te bä shiriwa̱wa̱ ra, je yöksa̱ ju̱omi. Bäi si̱ ba ia̱ ra rä bä kjäwa̱ sa̱ se̱naklä kseka ska wäbala ta etkabä, ata ka ju̱nakmi kuna wäbala bötkäwe sä tuläklämi yökö í wäkaleka̱ ja̱rka.

18:10b.MAT.018.010 “¡Issö! Ke bas ku̱ jí tsi̱dala wa mane a̱ni dokoitsa. Ka irä jiye kuna ta, yie ishe bas ia̱, ijewa ángel í wa ka̱jöir ska te del yis Ká se̱nak ka̱jöir wäktä su̱e rä.

18:11b.MAT.018.011 Iwa rä ditsä yäbei de rä ji shelewa̱ ne tsa̱tkäkksa̱.

18:12b.MAT.018.012 “¿Jishtä bas ia̱ ra irä na? Ikuna ekla wa̱ oveja tso̱ cien, ata je etaba shenawa̱ ra, ¿ka iwa̱ noventa y nueve tulunakta̱na ka̱bata na iminaklä je shenawa̱ yuläk na?

18:13b.MAT.018.013 Ata ikuna ite je ku̱ani ra, kte si̱ wà yie ishe bas ia̱ je te issëwe̱mi a̱naa, isaka noventa y nueve ka shele kuna tsa̱ta.

18:14b.MAT.018.014 Je su̱ta bas Ká se̱nak ka̱jöir je ki̱ jí tsi̱dala wa mane a̱ni ka kiar weikanakwa̱.

18:15b.MAT.018.015 “Jekäi bä el te yakei wakbla bä ukä ja̱mi ra, ma cho̱ iwäki̱, jekäi iu̱ño, ba irä ije irä ebä. Jera ite bä ktä ssawa̱ ra, je rä ba te bä el je̱r bäiwa̱ni ba ra.

18:16b.MAT.018.016 Ata ka ite issë ra, jera ekla iräle bol iräle kiömiña ba ra, ‘ji yirke̱ biköle ju̱ñenaklä bulee isu̱ak wa bol mañal wa̱ yileka̱ käi.’

18:17b.MAT.018.017 Ata ka ite ijewa ktä ssë ra, jera ishö ñatapawa̱k wa ia̱; ata ka ite ñatapawa̱k wa ktä ssë ra, jera ikuköwa̱ ka Säkeklä ja̱mi kuna wa käi, inaklä bäkäk wa käi.

18:18b.MAT.018.018 “Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ji mu̱awa̱ bas te ka̱jiska, je rä mo̱nakwa̱ ka̱jöir. Ñakäi ji wäyaksa̱ bas te ka̱jiska, je rä wäyenakksa̱ ka̱jöir.

18:19b.MAT.018.019 “Etäbä kicha yie isheni bas ia̱, bas bol ñaje̱rku̱a ka̱jiska jile kiäk ji kieke̱ ite käi, jera yis Ká ale se̱nak ka̱jöir te je we̱mi ijewa ia̱.

18:20b.MAT.018.020 Ka irä jiye kuna ta, mai bol iräle mañal iräle ñatapawa̱ yis kie ja̱mi ra, jeska yis kaldu jewa sha̱na.”

18:21b.MAT.018.021 Jekjepa Pedro je̱k sikawa̱ te isha iia̱: —Säkekewa, ¿yis el te ji wakbla yis ukä ja̱mi ra bitäbä kicha däka̱ yis kiana je jäkwa̱ bitaba rä na? ¿Siete vece kjë na?

18:22b.MAT.018.022 Jera Jesús te isha iia̱: —Ka yis te ishe ba ia̱ siete vece ebä, ata setenta vece däka̱ siete.

18:23b.MAT.018.023 “Je ne ki̱ka ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ka̱ tsa̱ku̱i ekla ssëna ikjanaklä wa ra nui paruäk käi.

18:24b.MAT.018.024 Jekäi ite ijewa nui paruami ra, ekla detse̱ iwäki̱ nuita diez mil talento.

18:25b.MAT.018.025 Ata ka iwa̱ itju̱aklä ta ki̱ka iblui te je sha wato̱nakju̱mi ise̱naklä ra, iyabala ra, ji biköle tso̱ iwa̱ käi, inui to̱nakläju̱mi.

18:26b.MAT.018.026 Jera je kjanaklä je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi, te isha: ‘Yis ki̱ssöpa ji̱a yis wa̱ ma tju̱a ju̱aklämi kalabe.’

18:27b.MAT.018.027 Jekäi je kjanaklä blui je̱r ja̱mi idälänawa̱, je te iwäyaksa̱, ñakäi inui jawa̱ bitaba.

18:28b.MAT.018.028 “Ata je kjanaklä mineju̱mi, te kjanaklä isaka ekla ku̱a nuita iia̱ cien denario. Je kukawa̱ ite, kuli ñatuawa̱ ite, te isha: ‘¡Ma nui tju̱o ju̱omi!’

18:29b.MAT.018.029 Jekäi je iel je̱tkawa̱ wakte iwä ja̱mi, je ka̱kia iia̱ te isha: ‘Yis ki̱ssöpa ji̱a yis wa̱ ma tju̱a ju̱aklämi.’

18:30b.MAT.018.030 Ata ka ije ki̱ jekäi ishene, je te itsa̱mi jiawa̱ sä wätiäklä ska, ma rä inui tju̱a ju̱ami ite kje.

18:31b.MAT.018.031 Jekäi kjanaklä saka te je o̱na su̱a ra, ijewa je̱r ianacha̱wa̱ ta̱i; jekäi jewa minejulu te ipakani iblui ia̱ biköle maikäi io̱na käi.

18:32b.MAT.018.032 Jekjepa iblui te ikiaté, je ia̱ ite isha: ‘¡Kjanaklä yakei si̱! Ale ba nui biköle wäshewa̱ wa̱ yis te bitaba, ba te yis ia̱ ka̱kia ki̱ka;

18:33b.MAT.018.033 ¿ka irä ba kiana ñaebä kjanaklä saka ia̱ je̱r bäi shäk, jishtä yis je̱r bäi sha ba ia̱ käi na?’

18:34b.MAT.018.034 Jera iblui kju̱atkawa̱, te iju̱aksa̱ sä jiäkwa̱ wa ia̱ weikanak inui tju̱a ju̱ami ite kalabe kje.”

18:35b.MAT.018.035 Je su̱ta yis Ká se̱nak ka̱jöir te iwe̱mi bas ukä ja̱mi ka bas wakwa wa̱ sa saka janewa̱ bitaba bas je̱r ska ra rä.

19

19:1b.MAT.019.001 Jekäi Jesús te je paka e̱ná ra, ije̱k tsa̱ksa̱ Galilea ska mineju̱ Judea ke̱i ki̱ Jordán a̱mikata kja̱neka.

19:2b.MAT.019.002 Chu̱li̱i̱wa̱ damijulu ira, jewa bäiwa̱ni ite jeska.

19:3b.MAT.019.003 Jera fariseo wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi te isha iia̱ wäsi̱wa: —¿Ka̱ tso̱ jäiyi wa wa̱ ise̱naklä jäkläwa̱, kje jile ka wata ki̱ka na?

19:4b.MAT.019.004 Jera ite ikúka te isha: —Säkätä sä yuäkksa̱ te ‘sa yuaksa̱ rä jäiyi irä alaklä irä,” ¿ka bas wa̱ je ktei wayile na?’

19:5b.MAT.019.005 Ñakäi ite isha: ‘Je bata ki̱ka jäiyi wa rä iká irä ia̱mi irä jäkwa̱ta̱na ije̱k bawa̱kläwa̱ ialaklä ra. Jekäi je bol wa dämiwa̱ eklabä yaka ye.’

19:6b.MAT.019.006 Jekäi ka ijewa rä bol ji̱a kuna, ata ijewa rä ekla yaka yebä. Je ki̱ka sä yälilewa̱ Säkeklä wa̱ ñaja̱mi, je ke butsa ju̱ami sa̱ ku̱.

19:7b.MAT.019.007 Jera ijewa te isha iia̱: —¿Jiye jera Moisés te sa paka ñajewa̱ äyëí cha̱kmi ipatkäklämi rä na?

19:8b.MAT.019.008 Jera ije te isha ijewa ia̱: —Bas je̱r dä därërë ki̱ Moisés te ka̱ ma̱ bas ia̱ bas wa̱ bas se̱naklä wa jäkläwa̱, ata säkätä ra ka irä jekäi kuna.

19:9b.MAT.019.009 Ata yie ishe bas ia̱, yi te ialaklä jawa̱ta̱na, ata ka irä ika̱wakblewa̱ ki̱ka kuna ra, je wakei se̱nawa̱ni isaka ra, jera je rä imaner.

19:10b.MAT.019.010 Jera iwa̱ dulanak wa te isha iia̱: —Jekäi jäiyi wa kiana se̱nak ialaklä wa ra rä ra, jera we ke sa̱ se̱nak.

19:11b.MAT.019.011 Jera ije te isha ijewa ia̱: —Ka biköle ia̱ jekäi io̱nak, ata yi ia̱ irä me̱le jekäi ra, jewa ebä ia̱ je o̱rmi rä.

19:12b.MAT.019.012 Ka irä maikäi kuna ta, eunuco wa tso̱ bitele ia̱mi sha̱ skaté ko̱le jekäi. Eunuco wa tso̱ ialewa̱ ditsä wa̱ eunuco wa ye. Ñakäi eunuco wa tso̱, iwakwa ña iawa̱ke̱ eunuco ye ka̱jöir gobiernoí kju̱ei. Yi ia̱ jekäi io̱rmi ra, je ku̱ je wo̱.

19:13b.MAT.019.013 Jekjepa yabala de ja iwäki̱, ijula ma̱kläka̱ ijewa ki̱, ika̱kiäklä, ata iwa̱ dulanak wa te jewa uña.

19:14b.MAT.019.014 Ata Jesús te isha: —Yabala jöwa̱ ibitäklä yis wäki̱ka, ke iwätkewa̱. Ka irä jiye kuna ta, ijewa käi wa ne dämiwa̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi rä.

19:15b.MAT.019.015 Jekäi ijula ma̱ka̱ ijewa ki̱ka. Jeska ra imineju̱mi.

19:16b.MAT.019.016 Ñerä ekla je̱k sikawa̱ iwäja̱mi te isha iia̱: —Sapaktäk, ¿ji wämo käi we̱ yie, yis ia̱ se̱ne jekjeye däkläksa̱ rä na?

19:17b.MAT.019.017 Jera ije te isha iia̱: —¿Jiye ba te ji rä wämo ktei chake yis ia̱ na? Ekla ebä ne rä wämo rä. Ata ba je̱r ssëna se̱nak kseka ra, sa pakale ji wa̱k je wawo̱.

19:18b.MAT.019.018 Jera je te ichakani: —¿Mane käi? Jera Jesús te ikúka: —‘Ke sa ktawa̱. Ke ma manena. Ke ba jakbla. Ke ji shaka̱ ka̱yue wà ñakjatiäklä shtä ska.

19:19b.MAT.019.019 Ba ká irä ma a̱mi irä dälätsö. Ba saka shka̱li̱blö jishtä ba wakei je̱k shka̱l käi.’

19:20b.MAT.019.020 Jera je dulaklei te isha iia̱: —Je biköle wao̱le yis wa̱, jera ¿jibä ska yis sher ji̱a rä na?

19:21b.MAT.019.021 Jera Jesús te ikúka: —Ba ki̱ se̱ne bulee si̱ shena ra, ma cho̱ bä ji tso̱ watju̱ak tulämi, je säkei mo ka jita wa ia̱, jekäi ra ba ia̱ ji säkei ta dämiksa̱ ka̱jöir ska. Je ukä ska bä kute minak yis da.

19:22b.MAT.019.022 Ñerä je dulaklei te je kte ssa ra, imineju̱mi je̱r ialewa̱, ije rä jile ta ta̱i ki̱ka.

19:23b.MAT.019.023 Jera Jesús te isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱; blu wa ia̱ ra därërë dewa̱ ka̱jöir gobiernoí ja̱mi rä.

19:24b.MAT.019.024 Etäbä kicha yie ishe ni bas ia̱, tjabana si̱ camello kjäksa̱ju̱ tuluk wä ña̱la ja̱rka rä, ata därërë si̱ blu däwa̱ Säkeklä gobiernoí ja̱mi rä.

19:25b.MAT.019.025 Iwa̱ dulanak wa te je ssa ra, imale̱te̱nacha̱wa̱ ta̱i, te isha: —Jekäi ra, ¿yi tsa̱tkermiksa̱ rä na?

19:26b.MAT.019.026 Jera Jesús te jewa su̱a, te isha ijewa ia̱. —Ditsä ia̱ ka je o̱nak, ata Säkeklä ia̱ ji biköle o̱r dawa̱.

19:27b.MAT.019.027 Jera Pedro te ikúka te isha iia̱: —Ñera sá wa̱ ji biköle rä jalewa̱ta̱na sá minaklä ba ra, jera ¿ji tso̱ sá ia̱ rä na?

19:28b.MAT.019.028 Jera Jesús te ijewa kúka: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, sa̱ manerke̱ksa̱ni spa̱na ke̱i ska, mika̱ ditsä yäbei je̱tkärawa̱ ije̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye baa si̱ ki̱ka ra, bas minele yis ja̱mi wa ñajäklämiwa̱ña sa̱ tsa̱ku̱i wa je̱tkäklä doce ki̱ka, Israel wa ditsei wä doce ktei wabiketsäkksa̱.

19:29b.MAT.019.029 Ñakäi yi te iju iräle, iel wa iräle, ikuta wa iräle, iká iräle, ia̱mi iräle, ise̱naklä iräle, iyabala iräle, ika̱ iräle, je jawa̱ta̱na yis kie kju̱ei ra, je ia̱ isäkei me̱rmini cien cien, ñakäi je ia̱ se̱ne jekjeye dämiksa̱ däli ukä ye.

19:30b.MAT.019.030 Ata chu̱li̱i̱ delewa̱ isäkätä wa ye kolormiwa̱ ibatala ye, ata delewa̱ ibatala ye dämiwa̱ni rä isäkätä wa ye.

20

20:1b.MAT.020.001 “Ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ekla däli klä wakei miju̱ sa̱ñireebä shka̱bläk wa yuläk shka̱bläk iia̱ iuva yäkä sha̱na käi.

20:2b.MAT.020.002 Jekäi je shka̱bläk wa ra iñaje̱rku̱a un día wà to̱nak denario etka. Jera ite ipatkami iuva yäkä sha̱na.

20:3b.MAT.020.003 Ñakäi imineju̱ ni las nueve käi. Je te isaka su̱a kje ikajali sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska.

20:4b.MAT.020.004 Jewa ia̱ ite isha: ‘Bas cho̱ña yis uva yäkä sha̱na, jera yie bas tju̱emi sa̱ to̱r käi bulee.’ Jera ijewa minejulu.

20:5b.MAT.020.005 Etäbä kicha imineju̱ ni las doce käi, ñakäi las tres käi, je te iwa̱ni je su̱ta.

20:6b.MAT.020.006 Ñakäi las cinco käi imineju̱ ni te isaka ku̱a kje ikajali, jewa ia̱ ite isha: ‘¿Jiye jiska bas kajali día kalabe kjermita rä na?’

20:7b.MAT.020.007 Jera ijewa te ikúka: ‘Ñera yi a̱ni wa̱ ka shka̱ble ma ta sá ia̱.’ Jera ite isha ijewa ia̱: ‘Jera bas cho̱ña yis uva yäkä sha̱na.’

20:8b.MAT.020.008 “Jekäi ka̱tuir dawa̱ ra je uva yäkä blui te isha iji tso̱ ju̱ñak ia̱: ‘Shka̱bläk wa kiö jöté, tju̱o tulömi, säkätä ibata jekje ska wa ma rä isäkätä wa ska.’

20:9b.MAT.020.009 Jekäi ale demi las cinco wa dejulu to̱nami denario wà etka etka.

20:10b.MAT.020.010 Jekäi mika̱ isäkätä wa dejulu ra, ijewa te ibiketsa ito̱rmi bakleka̱ ni; ata ito̱na denario wà etka etka ñaebä.

20:11b.MAT.020.011 Ñerä ijewa te ikukacha̱wa̱ ra, ijewa te däli klä wakei sha yakei,

20:12b.MAT.020.012 te isha: ‘Jí ibata jekje wa shka̱bla rä una hora ebä, ata ba te itju̱a sá ra ñaebä, ata sá ne te ji kirii käi, ka̱ bal käi katabla día kalabe rä.

20:13b.MAT.020.013 Jera ite ijewa sha̱ ekla kúka, te isha: ‘Salibä rikä, ka yis wa̱ ba weika̱ne. ¿Ka ba kabla yis ia̱ rä to̱nak denario etkabä wà na?

20:14b.MAT.020.014 Ji rä ba cha kuköwa̱, ma cho̱ ni, ata yis ssëna jí ibata jekje tju̱ak ba käi ñaebä.

20:15b.MAT.020.015 ¿Ka irä yis ia̱ ka̱ tso̱ ji rä yis cha wawa̱klä maikäi 'swakei ki̱ ikiar käi na? ¿Ata ma je̱r ki̱ yis ianawa̱ yis dä je̱r bäi ki̱ka na?

20:16b.MAT.020.016 “Je su̱ta ibata ska wa dämiwa̱ isäkätä wa ye, ata isäkätä wa kolormiwa̱ ibata ska wa ye ni.”

20:17b.MAT.020.017 Jesús damika̱ju̱ ji̱a Jerusalénka ra, ña̱la wà ite iwa̱ dulanak wa doce kia jámi iwakwa ebä, te isha ijewa ia̱:

20:18b.MAT.020.018 —¡Jikäi issö! Sa damika̱ rä Jerusalén, jeska ditsä yäbei ju̱rmiksa̱ chui tsa̱ku̱i wa irä, ñayöle ka̱wei wà wa irä ia̱, jewa te iktei wabiketsemiksa̱ duäkwa̱,

20:19b.MAT.020.019 kjepa ijewa te je ju̱emiksa̱ ka̱ etkä wa ia̱ ijewa wa̱ ja̱ñetsanak, buka̱nak, wätenakka̱ cruz ja̱mi. Ata tres día ra ishki̱rmika̱ni.

20:20b.MAT.020.020 Jekäi Zebedeo yabala a̱mi je̱k sikawa̱ Jesús wäja̱mi iyabala ra, je̱tkawa̱ wakte jile kiäk iia̱.

20:21b.MAT.020.021 Jera Jesús te isha iia̱: —¿Ji sherke̱ ba ki̱ka rä na? Jera je te isha iia̱: —Mika̱ ba dewa̱ sa̱ tsa̱ku̱i ye ra, ba ku̱ ka̱ mo jí yis yabala bol ia̱ iñajäkläkläwa̱ ekla bä jula wämo kja̱ne ekla bä jula shule kja̱ne.

20:22b.MAT.020.022 Jera Jesús te ikúka te isha: —Ka bas je̱r ko̱ne ji kieke̱ bas te rä ia̱. Jera copa waye mar kja yie ¿je wayarmi bas ia̱ na? Jera ijewa te ikúka: —Sá dormi.

20:23b.MAT.020.023 Jera ite isha ijewa ia̱: —Iyina si̱ ra, bas te yis copa wayemi, ata je̱tkäkwa̱ yis jula wämo kja̱ne yis jula shule kja̱ne, ka yis ia̱ ka̱ kuna je ma̱klä, ata je rä yi ia̱ irä yolole kja yis Ká wa̱ jewa ia̱.

20:24b.MAT.020.024 Jekäi isaka diez te je ssa ra, ijewa kju̱atkacha̱wa̱ je ñael wa bol ra.

20:25b.MAT.020.025 Ata Jesús te ijewa kia jaté, te isha: —Bas wa̱ ijuñer ka̱jiska wa tsa̱ku̱i wa te ijewa patkeke̱, ñakäi yi rä oloi ta wa te ka̱wei me̱ke̱ därërë ijewa ia̱.

20:26b.MAT.020.026 Ata bas sha̱na ka jekäi ikiar, ata yi ssëna deka̱ te bäi si̱ bas sha̱na ra, je kiana rä bas kjanaklä ye.

20:27b.MAT.020.027 Ñakäi yi ssëna däkwa̱ isäkätä ye bas sha̱na ra, je kiana rä bas kjanaklä ye,

20:28b.MAT.020.028 jishtä ditsä yäbei käi: Ka je dene rä kjanak kuna, ata je de rä kjanaklä ye, ñakäi je̱k ju̱akksa̱ sä chu̱li̱i̱ wa tsa̱tju̱ak ju̱ami.

20:29b.MAT.020.029 Jericó ska ijewa minejulumi ra, chu̱li̱i̱wa̱ minemi ira.

20:30b.MAT.020.030 Ñerä bol ka wä wajuenak kuna wa kajali ña̱jki̱ ña̱la kjä ja̱mi te issa Jesús damaju̱ ra, ijewa a̱na jela te isha: —¡Säkekewa, David yäbei, ma je̱r ja̱mi sá dälänopa!

20:31b.MAT.020.031 Jera je chu̱li̱i̱ wa te ijewa uña isi̱wa̱tiächa̱kläwa̱, ata ijewa a̱na ji̱a ki̱ta, te isha: —¡Säkekewa, David yäbei, ma je̱r ja̱mi sá dälänopa!

20:32b.MAT.020.032 Ñerä Jesús je̱k wäkukawa̱, je te ijewa kia jaté, te isha: —¿Ji shena bas ki̱ yis wa̱ o̱nak bas ia̱ rä na?

20:33b.MAT.020.033 Jera ijewa te ikúka: —Säkekewa, sá wäbala ne wajuelepa rä.

20:34b.MAT.020.034 Jera Jesús je̱r ja̱mi idälänacha̱wa̱, jekäi ijula tkawa̱ ijewa wäbala ja̱mi. Jera plaa ra ijewa wä wajuena, jekäi iminejulu ira.

21

21:1b.MAT.021.001 Mika̱ ijewa damijulu kja Jerusalén ska, deka̱julu Betfagé Olivo Yäkä Bata ñak ska ra, Jesús te iwa̱ dulanak wa patkami bol,

21:2b.MAT.021.002 jewa ia̱ ite isha: —Bas cho̱ a̱mi bas wäsaka jukläyäkä tsi̱ne juerke̱ ska. Jera ñawäsaka bas te burro ku̱emi mo̱lewa̱ yaba ta. Je yeksa̱, jeté bas te 'sia̱.

21:3b.MAT.021.003 Ata yilé te bas ia̱ jinile ishe ra, bas te ikúke: ‘Säkekewa ne ki̱ isherke̱ rä, ata jirä ite ipatke tuleténi.’

21:4b.MAT.021.004 Je biköle o̱na rä, io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk ja̱mi te ishe käi:

21:5b.MAT.021.005 “Yaba busi Sión ia̱ ishö: ‘¡Issö! Ma tsa̱ku̱i daju̱té bä wäki̱ je̱k jalewa̱, je̱tkeleka̱ burro ki̱ka, burro yaba, ale bewak chichanak shtä yaba ki̱ka.’

21:6b.MAT.021.006 Jera iwa̱ dulanak wa minejulu, te iwá̱ maikäi Jesús te ipaka iwa̱k käi.

21:7b.MAT.021.007 Ñerä ijewa wa̱ je burro detse̱ iyaba ra, jewa ki̱shuawa̱ ijewa te iwakwa wa̱ shönak je̱k ki̱ wa, jewa ki̱ ije̱tkaka̱.

21:8b.MAT.021.008 Jekäi je chu̱li̱i̱ wa wäbäli wa te iwa̱ shönak je̱k ki̱ je shuami ña̱la ki̱, ata isaka te kal kä tia, shuami ite ña̱la ki̱.

21:9b.MAT.021.009 Jera chu̱li̱i̱ dami iwätsa̱k wa irä iitäki̱ datse̱ wa irä, kjoyir dami te isha; —¡Hosana, David yäbei kjeiyinopa! ¡Bäije ale daju̱ Säkekewa kie ja̱mi rä! ¡Hosana, ikjeiyinopa ka̱sha̱a̱ si̱ ska!

21:10b.MAT.021.010 Jekäi ikjawa̱ju̱ Jerusalén ska ra, je jukläyäkä wa biköle malete̱nacha̱wa̱, te isha: —¿Yi je rä na?

21:11b.MAT.021.011 Jera je chu̱li̱i̱ wa te isha: —Je rä Jesús, jile bata shäk dar Nazaret Galilea ska.

21:12b.MAT.021.012 Jera Jesús kjawa̱ju̱ Templo ska, te jile watju̱ak wa, jile tju̱ak wa tso̱ je Templo ska biköle patka tulaksa̱ je ektaka, ñakäi ite inaklä manewa̱k wa mesa irä, namala watju̱ak wa kalwá irä, je manewa̱ tulami.

21:13b.MAT.021.013 Jera ite isha ijewa ia̱: —Iyöle katke rä: ‘Yis ju kirmi rä ka̱kiäklä jui’, ata bas te je iawa̱wa̱ jakbläk wa ñabläklä jui ye.

21:14b.MAT.021.014 Jera ka wä wajuenak kuna wa irä klä ialewa̱ wa irä ñasikawa̱ iwäja̱mi Templo ska; jewa bäiwa̱ni ite.

21:15b.MAT.021.015 Ata chui tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä jewa te isu̱a jishtä ije te iwe̱ kate baa si̱ käi, ñakäi yabala kjoyina täkii jela Templo ska te ishe: “¡Hosana! ¡David yäbei kjeiyinopa!” je ra ijewa kju̱atkacha̱wa̱,

21:16b.MAT.021.016 te isha iia̱: —¿Ijewa te ishe kate ssa ba te na? Jera Jesús te ikúka: —Taa. ¿Ata ka bas wa̱ iyöle jikäi su̱le na? ‘Ba te yabala tsi̱dala irä, tsu yäke̱ ji̱a wa irä, kjä ki̱ka bä kjeishe tkawa̱.’

21:17b.MAT.021.017 Jekäi ite ijewa jawa̱ta̱na, biteksa̱ju̱ni je jukläyäkä ska deni Betania ka, jeska ikapawa̱.

21:18b.MAT.021.018 Sa̱ñireebä imineju̱ni jukläyäkä sha̱na ra, iktawa̱ bäli te.

21:19b.MAT.021.019 Jera ña̱la wà ite higuera su̱a, jekäi imine isu̱ak, ata ka iwä juena, kä ja̱r ebä irä. Ñerä ite je ia̱ isha: —¡Ke bä wäno pa mik a̱ni! Jera ñawäsaka je higuera ssi̱nawa̱.

21:20b.MAT.021.020 Iwa̱ dulanak wa te je su̱a ra, je te ijewa male̱cha̱cha̱wa̱, te isha: —¿Maikäi je higuera ssi̱nawa̱ plaa rä na?

21:21b.MAT.021.021 Jera Jesús te ikúka te isha ijewa ia̱: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas te ji biketsa etkabä ka biketsale kuna kaile ni ra, jera bas te iwe̱mi ka jishtä jí higuera ia̱ io̱na käi ebä kuna, ata ñakäi jí ka̱tsä ia̱ bas te isha: “Bä tse̱no ju̱nomi däyë naka” ni ra, jekäi io̱rmi.

21:22b.MAT.021.022 Jekäi ji biköle kieke̱ bas te käi ka̱kie na biketsale etkabä ra, je me̱rmi bas ia̱.

21:23b.MAT.021.023 Ñerä ideju̱ni Templo ska ra, ite ditsä pakte kaldu dälei ja̱mi chui tsa̱ku̱i wa irä, je ke̱i ska wäkiri wa irä ñasikawa̱ iwä ja̱mi, te ichaka iia̱: —¿Yibä ka̱wei wà ba te jekäi iwe̱ke̱ rä na? ¿Yi te ba ia̱ je ka̱wei ma rä na?

21:24b.MAT.021.024 Jera Jesús te ijewa kúka te isha: —Ñaebä yie etka ichake bas ia̱, bas te yis kúka ra, jera ñakäi yie ishemi bas ia̱ yibä ka̱wei wà yie jekäi iwe̱ke̱ rä käi.

21:25b.MAT.021.025 Juan te sä wäukewa̱, ¿je datse̱ rä mai ska? ¿Ka̱jöir ska na, ata ditsä ska na? Jera ijewa te ipaka ñaia̱ te isha: “Sa te ikúkemi ka̱jöir ska ni ra, tsi ite ishe sa̱ ia̱ rä: ‘Jekäi irä ra, ¿jiye ka bas wa̱ iktä kolone rä na?’

21:26b.MAT.021.026 Ata sa te ikúkemi ditsä ska ni ra, däläna je chu̱li̱i̱ rä, biköle ia̱ ra Juan rä jile bata shäk ki̱ka.”

21:27b.MAT.021.027 Jekäi ijewa te Jesús kúka te isha: —Ka sá wa̱ iju̱ñer. Jera ije te isha ijewa ia̱: —Ñaebä ka yis wa̱ iyinak bas ia̱, yibä ka̱wei wà yis te jekäi iwe̱ke̱ rä ni.

21:28b.MAT.021.028 “Ata, ¿jishtä bas ia̱ irä na? Ekla yabala ta bol, je je̱k sika wa̱ te isha ikibi ia̱: ‘Yaba, jir ba ma shka̱bläk uva yäkä sha̱na.’

21:29b.MAT.021.029 Jera je te ikúka te isha: ‘Ka yis minak.’ Ata jekjepa ite ibiketsaksa̱ni, jekäi imineju̱.

21:30b.MAT.021.030 Jekäi ije̱k sikawa̱ te isha iel ia̱, je ssëta. Jera ije te ikúka te isha: ‘Bäirä säkekewa, yis maju̱.’ Ata ka iminene.

21:31b.MAT.021.031 Jera ¿je bol wa mane te iwá̱ iká ki̱ ishena käi rä na?” Jera ijewa te isha: —Ikibi te. Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, inaklä bäkäk wa irä, alaklä wa pato̱nak shtä wa irä, ñapatkäte kja bas wätsa̱k Säkeklä gobiernoí ja̱mi.

21:32b.MAT.021.032 Ka irä jiye kuna ta Juan dasta̱na bas wäki̱ shke ji wämo ja̱mi shäk, ata ka bas wa̱ iktä kolone kuna. Ata inaklä bäkäk wa irä alaklä wa pato̱nak shtä wa irä jewa te iktä kuka. Bas te je su̱a, jeiräta jeska ra ka bas ñamaneneksa̱, bas wa̱ je ktä kukäklä.

21:33b.MAT.021.033 “Ji pake jile she ja̱mi saka ssö: Ekla ka̱ wakei bakle, te uva yäkä je̱wa̱ bakla, kjätkaksa̱ ite shkiritke, jeska ite iwä wätuäklä bia, ñakäi ikjänanaklä yua ka̱sha̱a̱, jekäi ite je peitata̱na shka̱bläk wa ia̱, kjepa iwakei mineju̱mi ka̱ ka̱mii.

21:34b.MAT.021.034 Mika̱ iwä älinaklä ke̱i dewa̱ ra, ije te ikjanaklä wa patkaté je shka̱bläk wa wäki̱, iwä kukäk.

21:35b.MAT.021.035 Ata shka̱bläk wa te je ikjanaklä wa kukacha̱wa̱, ekla kpa ite ta̱i, ekla ktawa̱ ite, ekla tia ite jak wà.

21:36b.MAT.021.036 Jera ite kjanaklä wa saka patkaténi ukä ta ale isäkätä wa tsa̱ta, ata jewa ukä ja̱mi ijewa te iwá̱ je su̱ta.

21:37b.MAT.021.037 “Bata jekje ra ite iwakei yaba patkaté ijewa wäki̱, te isha: ‘Yis yaba je dälätsemiwa̱ ijewa te.’

21:38b.MAT.021.038 Ata je shka̱bläk wa te je yaba su̱a ra, ite isha ñaia̱: ‘Ije ne ia̱ iká däli ukä rä däkksa̱ rä, je ki̱ka sä shkä iktäkwa̱, kjepa sa̱ ku̱ ji rä däkksa̱ iia̱ je kuköwa̱ saje cha ye.’

21:39b.MAT.021.039 Jekäi ijewa te ikukawa̱ ju̱aksa̱ uva yäkä ektaka, jeska ite iktawa̱.

21:40b.MAT.021.040 “Jera je uva yäkä wakei deni ra, ¿me ite je shka̱bläk wa we̱mi rä na?”

21:41b.MAT.021.041 Jera ijewa te ikúka: —Je yakeila wa weikemi ite e̱e̱na si̱, kjepa ite uva yäkä peitemini shka̱bläk wa saka ia̱, mane wa te iwä kukäklä ke̱i ska iwä me̱mi iia̱ jewa ia̱.

21:42b.MAT.021.042 Jekäi Jesús te isha ijewa ia̱: —¿Ata kte yöle jikäi rä ka wayile kuna bas wa̱ na? ‘Jak ju̱leksa̱ ju yuäk wa wa̱, je ne rä delewa̱ ju ñak wäkukäk bäi si̱ ye rä. Säkekewa ne wa̱ je o̱le rä, juer ta baa si̱ sä wäna rä.

21:43b.MAT.021.043 Je kju̱ei yie ishe bas ia̱: Säkeklä gobiernoí bakanamiksa̱ bas yika, je me̱rmi ni ditsä saka je gobierno wawänewa̱k wa ia̱.

21:44b.MAT.021.044 Jekäi yi ja̱naka̱ je jak ki̱ka ra, je pa̱rtkämiwa̱; ñaebä yi ki̱ka je jak ja̱naka̱ ra, je te iwëtkemiwa̱.

21:45b.MAT.021.045 Ite je paka jile she ja̱mi, je ssa chui tsa̱ku̱i wa irä fariseo wa irä te ra, je te ijewa je̱r ku̱a, ijewa ne sheke̱ ite rä.

21:46b.MAT.021.046 Jera ijewa te ibiketsa maikäi ra ite ikukemiwa̱; ata isuanacha̱wa̱ chu̱li̱i̱ yika, ijewa te ikuka jile bata shäk ye ki̱ka.

22

22:1b.MAT.022.001 Jesús ka̱paka ji̱a, ktani ijewa ra jile she ja̱mi te isha:

22:2b.MAT.022.002 “Ka̱jöir gobierno je rä jishtä ka̱ tsa̱ku̱i ekla te jile we̱ kja iyaba je̱k jula kukäke̱ diei yäklä käi.

22:3b.MAT.022.003 Jera ite ikjanaklä wa patkami ibata shäk kile jula kolone diei yäk wa ia̱, ata ka ijewa je̱r ssëne bitäk.

22:4b.MAT.022.004 Jekäi ite kjanaklä saka patkami ni ia̱ ite isha: ‘Ishö kile wa ia̱: ¡Issö! Yis ji äliwa̱ e̱ná, yis toro ktacha̱wa̱, bewak saka oleka̱ ktacha̱wa̱. Ji biköle rä älile e̱ná; je ki̱ bas kute jula kolone diei yäk.’

22:5b.MAT.022.005 Jeiräta ka jewa wa̱ iktä ssë ne, ata minejulu iyika, ekla mineju̱ ika̱ ka, ekla mineju̱ idäli watju̱akläka;

22:6b.MAT.022.006 isaka te je kjanaklä wa kukacha̱wa̱, weika diekjela, ktacha̱wa̱ ite.

22:7b.MAT.022.007 Ñerä ka̱ tsa̱ku̱i kju̱atkawa̱, te iguardia wa patkami, je te je sä ktäkwa̱ wa ktacha̱wa̱, ñakäi ijukläyäkä däläwa̱ wa̱.

22:8b.MAT.022.008 Jekjepa ite isha ikjanaklä wa ia̱: ‘Ñera yis yaba je̱k jula kukäke̱ diei yäklä tso̱ älile e̱ná; ata ale kile wa rä ka bäi kuna.

22:9b.MAT.022.009 ‘Je ki̱ka bas cho̱ ña̱la ukä shtä ska, yi ku̱a bas te käi jewa kiäk jula kolone diei yäk.’

22:10b.MAT.022.010 Jekäi je kjanaklä wa minejulu ña̱la wà, te biköle yi ku̱a ite käi tapawa̱cha̱wa̱, sä bäi bäi wa käi, sa yakeila wa käi. Jekäi jula kolone diei yäklä ska ju pshiwa̱wa̱ yäkäk wa te.

22:11b.MAT.022.011 “Ata ka̱ tsa̱ku̱i dewa̱ju̱ yäkäk wa su̱ak ra, jeska ite ekla su̱a, je rä ka pajiele kuna ñajulakuke ska jienak shtä wà.

22:12b.MAT.022.012 Je ia̱ ite isha: ‘Salibä, ¿maikäi ba dewa̱ju̱ jiska, ka je̱k pajiele kuna ñajulakuke ska jienak shtä wà rä na?’ Ata ije si̱wa̱tiawa̱ iyika.

22:13b.MAT.022.013 Jera je ka̱ tsa̱ku̱i te isha ikja̱nei wa̱k wa ia̱: ‘Je mu̱owa̱ ikläka ijulaka, ju̱omi ka̱ ekta yee si̱ka, jeska rä sa̱ ji̱ami, sä kà wätiämi.’

22:14b.MAT.022.014 Ka irä jiye kuna ta, kinak wa rä chu̱li̱i̱, ata elkje ebä ne rä kolonak rä.”

22:15b.MAT.022.015 Jekjepa fariseo wa minejulumi, ñaje̱rku̱a maikäi ra ite ije wäbutremiwa̱ manele kte wà käi.

22:16b.MAT.022.016 Jera ijewa wa̱ dulanak wa patkami ijewa te iwäki̱, Herodes ja̱mi wa ra ñara; te isha iia̱: —Sapaktäk, sá wa̱ iju̱ñer ba ktä rä bulee, ñakäi ba te sa pakteke̱ rä bulee maikäi shke Säkeklä ja̱mi rä je ktei wà, jekäi ba ia̱ ra yi irä käi, ka je rä ji iá kuna. Ka irä jiye kuna ta, ka ba te sa̱ su̱e rä sa pa juer ebä wà kuna.

22:17b.MAT.022.017 Jekäi sá ia̱ ishö, maikäi ba ia̱ ra irä: ¿Ka̱ tso̱ inaklä ma̱klä César ia̱ na, ata kai?

22:18b.MAT.022.018 Ata Jesús je̱r ku̱a ijewa je̱rike yakei te, jekäi ite isha ijewa ia̱: —Bas ji shäk kjäbata ebä wà wa, ¿jiye bas te yis mable su̱eke̱ wäsi̱wa rä na?

22:19b.MAT.022.019 Je inaklä wäka me̱nak kjashö 'sia̱. Jera ijewa te denario cha̱mi iia̱,

22:20b.MAT.022.020 jera ite ijewa ia̱ ichaka: —¿Yibä me̱i jí rä, yibä kie yöle ija̱mi rä na?

22:21b.MAT.022.021 Jera ijewa te ikúka: —César je̱. Jera ite isha ijewa ia̱: —Jera ji rä César ia̱, je mo César ia̱; ata ji rä Säkeklä ia̱, je mo Säkeklä ia̱.

22:22b.MAT.022.022 Je ssa ijewa te ra, imale̱te̱nacha̱wa̱. Jekäi ijewa te ijawa̱ta̱na, minejulu iyika.

22:23b.MAT.022.023 Je ke̱i ebä wà saduceo wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi. Jewa te ishe rä ka sä rä shki̱nakka̱ni kuna; jewa te ichaka iia̱, te isha:

22:24b.MAT.022.024 —Sapaktäk, Moisés te isha: ‘Ikuna yile duawa̱ ka yabala ta ra, iel se̱rwa̱ni je alaklä ra, yaba su̱ak iel yäbei ye.’

22:25b.MAT.022.025 Jekäi sá sha̱na ñael wa ebä bakle siete; ikibi si̱ se̱nawa̱, ata je duawa̱ ka yäbei a̱ta̱leta̱na kuna, jekäi je alaklä a̱ta̱na iel ia̱.

22:26b.MAT.022.026 Je su̱ta iel ukä ja̱mi io̱na ñaebä, je su̱ta idäkläka̱ mañal ukä ja̱mi io̱na ñaebä, mine rä je siete wa kje.

22:27b.MAT.022.027 Je biköle ukä ska, je alaklä duawa̱ ñaebä.

22:28b.MAT.022.028 Jewa kalabe wa̱ je bakle ra, jera sa̱ shki̱rke̱ka̱ni ska ra, ¿je siete wa mane si̱ se̱naklä ye ije dämiksa̱ni rä na?

22:29b.MAT.022.029 Jera Jesús te ijewa kúka te isha: —Bas shirinacha̱wa̱. Ka bas je̱r ko̱ne kte yöle ia̱, ñakäi Säkeklä täkili ia̱.

22:30b.MAT.022.030 Iwa rä sa̱ shki̱rke̱ka̱ni ska ra, ka jewa rä se̱nakwa̱ kuna, ñakäi ka jewa rä me̱nak kuna se̱nakwa̱, ata jewa rä jishtä ángel wa tso̱ ka̱jöir ska käi.

22:31b.MAT.022.031 Ata dulecha̱wa̱ wa rä shki̱nakka̱ni je wapakäklä ra, ¿ka bas wa̱ Säkeklä wa̱ ji yile bas ia̱ je ktei wayile na? Je te ishe rä:

22:32b.MAT.022.032 ‘Yis dä Abraham Kekläí, Isaac Kekläí, Jacob Kekläí ni.’ Ka ije rä dulecha̱wa̱ wa Kekläí kuna, ata ije rä sä kseka wa ne Kekläí.

22:33b.MAT.022.033 Jekäi chu̱li̱i̱ te je ssa ra, ijewa male̱te̱nacha̱wa̱, ije te sa pakteke̱ te.

22:34b.MAT.022.034 Ñerä fariseo wa te issa ije te Saduceo wa si̱wa̱tiewa̱cha̱wa̱, jera ijewa ñatapawa̱wa̱ etka yebä.

22:35b.MAT.022.035 Jekäi ijewa sha̱ ekla je̱k yöle ka̱wei wà te ichaka iia̱ wäsi̱wa:

22:36b.MAT.022.036 —Sapaktäk, ¿mane rä ka̱wei ska ra sa pakale ji wa̱k bäi si̱ rä na?

22:37b.MAT.022.037 Jera ije te isha iia̱: —‘Ba ku̱ Säkekewa ba Kekläí shka̱li̱blö ma je̱r ska ji tso̱ kalabe wà, ba wakei kalabe wà, bä ka̱biketsä kalabe wà.’

22:38b.MAT.022.038 Je ne rä sa pakale ji wa̱k bäi si̱ rä, isaka tsa̱ta rä.

22:39b.MAT.022.039 Je itäki̱ rä je ssëta: ‘Ba ku̱ ba saka shka̱li̱blö jishtä ba wakei je̱k shka̱l käi.’

22:40b.MAT.022.040 Je botkä sa pakale ji wa̱k, je ne ja̱mi ika̱wei yöle biköle irä ji yile jile bata shäk wa wa̱ irä bite rä.

22:41b.MAT.022.041 Fariseo wa tapar tso̱ ji̱a ra, Jesús te ichaka ijewa ia̱,

22:42b.MAT.022.042 te isha: —¿Jiräni bas te Säbäkäkksa̱ biketse, je rä yi yäbei na? Jera ijewa te ikúka: —David je̱.

22:43b.MAT.022.043 Jera ije te isha ijewa ia̱: —Jera ¿maikäi Säkeklä wikblu oloi ja̱mi David te ije kia Säkekewa ni rä na? Je te ishe rä:

22:44b.MAT.022.044 ‘Säkekewa te isha yis Säkekewaí ia̱: Ma je̱tköwa̱ yis jula wämo kja̱ne, bikökje yie bä bolki wa tulacha̱wa̱ bä klä tkäkläka̱ iki̱ka kje.’

22:45b.MAT.022.045 Jekäi David te ikia Säkekewa ni ra, ¿maikäi jera je rä iyäbei rä na?

22:46b.MAT.022.046 Jekäi ka yi a̱ni täki ta ikúkäk jini a̱ni, ñakäi je ke̱i skaté ka yi a̱ni wa̱ iwächakewa̱klei ji̱a.

23

23:1b.MAT.023.001 Jekjepa Jesús ktami je chu̱li̱i̱ wa irä, iwa̱ dulanak wa irä ra,

23:2b.MAT.023.002 te isha: ñayöle ka̱wei wà wa irä fariseo wa irä tso̱ ñajäklelewa̱ rä Moisés säkei ye.

23:3b.MAT.023.003 Je ne ki̱ka biköle ji sheke̱ ijewa te bas ia̱ käi, je wo̱, je wawo̱. Ata ke ji wa̱k ijewa te ji we̱ke̱ ja̱mi. Ka irä jiye kuna ta, ijewa te ji sheke̱, ata ka iwakwa te je we̱ kuna.

23:4b.MAT.023.004 Ijewa te däli mu̱eke̱ kirii ka kjäk kje, je kpeke̱ka̱ ite sa saka bak ki̱ka, ata ka iwakwa ssër kuna je käkka̱ña ijulasku batabä jibä wà.

23:5b.MAT.023.005 Ji biköle we̱ke̱ ite rä ditsä wa̱ su̱nak ebä. Ijewa te kte yöle tso̱ mo̱nak wätsa̱ ja̱mi, jula ja̱mi, je kicha mu̱eke̱ matsi̱i̱, ñakäi iwa̱ shönak je̱k ki̱ kjä yöle tsolo tsolo je ki̱yueke̱ ite matsi̱i̱ matsi̱i̱.

23:6b.MAT.023.006 Ijewa wäbätsä rä yakana mar ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä tso̱ wà, ñapaktäklä jui ska ra, oloi ta wa je̱tkäklä tso̱ wà,

23:7b.MAT.023.007 ime chakarpa sa tapanaklä däli watju̱ak shtä ska wà, ime kirpa ditsä wa̱ ‘Rabí’ ni wà.

23:8b.MAT.023.008 “Ata ke bas ñama kinak ‘Rabí ni.’ Ka irä jiye kuna ta, bas paktäk rä eklabä, ata bas biköle rä ñawakwa ebä.

23:9b.MAT.023.009 Ñaebä ke bas ku̱ yi a̱ni kia bas ká ni ka̱jiska. Ka irä jiye kuna ta, bas Ká rä eklabä, je se̱r dä ka̱jöir.

23:10b.MAT.023.010 Ñaebä ke bas ñama kinak sä wäsikäk wa ni. Ka irä jiye kuna ta, bas wäsikäk rä eklabä, je rä Säbäkäkksa̱.

23:11b.MAT.023.011 Ata bas sha̱na yi rä bakleka̱ bäi si̱ ra, je kiana rä je̱k jäkwa̱ bas kjanaklä ye.

23:12b.MAT.023.012 Ka irä jiye kuna ta, yi je̱k ssaka̱, je rä ja̱nakwa̱ni, ata yi je̱k jawa̱, je oloi karmika̱.

23:13b.MAT.023.013 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te ka̱jöir gobierno kjätiawa̱ sa saka yika. Ata ñera ka bas wakwa ñapatkäwa̱, ñaebä yi ñapatkäke̱wa̱ jeska, jewa ka jewa̱ bas te kjäkwa̱.

23:14b.MAT.023.014 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te alaklä wa chichö wa ju bäke ju̱eke̱mi, ñakäi bas ka̱kiäke̱ jaree kje juenak ebä. Je kju̱ei bas buka̱nami e̱e̱na si̱.

23:15b.MAT.023.015 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Bas shkäke̱ ka̱mii däyë ki̱, ishäkä ki̱, ekla kjela kukäk däkwa̱ bas ka̱ju̱ñe ja̱mi. Jekäi idewa̱ ra, bas te iiawe̱ke̱wa̱ sä tuläklämi ska tso̱ wa ye, e̱e̱na si̱ bötäbä kicha bas wakwa tsa̱ta.

23:16b.MAT.023.016 “Bas sä wäsikewa̱k ka wä wajuenak kuna wa, ¡säli bas dä! Bas te ishe rä, yi kabla etkabä Templo wäkata ska ra, je rä ka ji iá kuna; ata yi kabla etkabä oro tso̱ Templo na wäkata ska ra, je ka kiar iwäshewa̱kwa̱.

23:17b.MAT.023.017 ¡Bas ka je̱r ta wa, ka wä wajuenak kuna wa! ¿Mane rä bäi si̱ rä, oro, ata Templo je oro siki tewa̱k na?

23:18b.MAT.023.018 Ñakäi bas te ishe rä, yi kabla etkabä jile däläwa̱klä wäkata ska ra, je rä ka ji iá kuna; ata yi kabla etkabä ji me̱leka̱ wäkata ska ra, je ka kiar iwäshewa̱kwa̱.

23:19b.MAT.023.019 ¡Bas ka wä wajuenak kuna wa! ¿Mane rä dälätsalewa̱ si̱ rä, ji me̱leka̱, ata idäläwa̱klä je me̱leka̱ siki tewa̱k na?

23:20b.MAT.023.020 Je ne ki̱ka yi kabla etkabä je ji däläwa̱klä wäkata ska, jera je rä ikabla etkabä ji däläwa̱klä irä, ji biköle tso̱ iki̱ka irä je wäkata ska.

23:21b.MAT.023.021 Ñaebä yi kabla etkabä Templo wäkata ska, jera je rä ikabla etkabä je Templo irä, ale kaldu jeska wakei irä je wäkata ska.

23:22b.MAT.023.022 Ñaebä yi kabla etkabä ka̱jöir wäkata ska, jera je rä ikabla etkabä Säkeklä je̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye wäkata ska, ñakäi ale katke je̱tkelewa̱ je ki̱ka je wäkata ska.

23:23b.MAT.023.023 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te menta käi, eneldo käi, comino käi, je diezmoí me̱ke̱. Ata bas te ka̱wei wao̱nak bäi si̱ jawa̱, ji wabiketse wämo käi, je̱r bäi she käi, ji biketse etkabä käi; jera je ne kiana o̱nak rä, ñaebä je isaka ka jäkwa kuna.

23:24b.MAT.023.024 Bas sä wäsikewa̱k ka wä wajuenak kuna wa, bas te yanak na ka̱wak tsi̱la kukeke̱ksa̱, ata bas te camello male̱ ja̱we̱ke̱mi.

23:25b.MAT.023.025 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te vaso, plato paskue ipa ki̱ka, ata ija̱rka rä ji bäke käi, ji we̱ ka wätkelewa̱ ta käi ebä ne tso̱ rä.

23:26b.MAT.023.026 Ba Fariseo ka wä wajuenak kuna, ba ku̱ vaso ja̱r ne paskuöksa̱ba rä, jekäi ra ipa ki̱ka juermi yëë.

23:27b.MAT.023.027 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä jiye kuna ta, bas dä jishtä sa̱ nu̱l bläklä pate̱le suruu käi; iyina si̱ ra je juer dä baa ipa ki̱ka, ata ija̱rka ra irä dulewa̱ wa chichei ebä, ñá saka saka ebä ne tso̱ rä.

23:28b.MAT.023.028 Je su̱ta iyina si̱ ra bas pa juer wämo ditsä wäna, ata bas ja̱rka rä kje sä wäyue ebä, ji rä ka ka̱wei ja̱mi kuna ebä ne tso̱.

23:29b.MAT.023.029 “Bas ñayöle ka̱wei wà wa, bas fariseo wa, bas dä ji shäk kjäbata ebä wà, ¡säli bas dä! Ka irä maikäi kuna ta, bas te jile bata shäk wa nu̱l blele jui yueke̱, ñakäi bas te ji yöleka̱ sa̱ je̱r ja̱naklä sä wämo wa ska je ki̱tke baa.

23:30b.MAT.023.030 Jekäi bas te ishe: ‘Sá kajali kuna sa ká wa bakle ke̱i ska ra, ka sá ñapatkeneña jile bata shäk wa pi kjewa̱k tuläkmi kuna.’

23:31b.MAT.023.031 Ata je ebä wà bas ñakjatiacha̱wa̱ bas dä je jile bata shäk wa ktäkcha̱wa̱ wa yäbeila.

23:32b.MAT.023.032 ¡Jekäi ji sher ji̱a o̱nak bas ká wa wa̱, je ki̱ e̱newo̱pa bas ku̱!

23:33b.MAT.023.033 “¡Tkäbe wa, tkäbe si̱ yäbeila! ¿Maikäi bas ia̱ buka̱ne sä tuläklämi ska je te̱rmi na?

23:34b.MAT.023.034 Je kju̱ei ki̱ka ¡jikäi issö! Yis te jile bata shäk wa irä ka̱biketsäk wa irä sa paktäk wa irä patke mar bas wäki̱. Ata bas te moska kteche̱miwa̱, isaka wätiemika̱ cruz ja̱mi, isaka kpemi bas ñapaktäklä jui na, isaka yulemi weikanak jukläyäkä etkä etkä ska.

23:35b.MAT.023.035 Jekäi Abel, ale wämo pi bakleju̱ je ke̱i skaté sä wämo wa biköle pi baklejulu ishäkä ki̱ bite rä Zacarías Berequías yaba pi bakleju̱ kje, ale ktawa̱ bas te Templo irä jile däläwa̱klä irä moska, je biköle nui ja̱rmika̱ bas ki̱ka.

23:36b.MAT.023.036 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je biköle nui ja̱rmika̱ jira sa̱ tso̱ wa ki̱ka.

23:37b.MAT.023.037 “Jerusalén, Jerusalén! ¡Ba te jile bata shäk wa kteche̱ke̱wa̱, mane patkele ba ia̱ wa tieke̱ ba te jak wà! ¡Bikö yis je̱r ssëna ba yabala me taparwa̱pa yis ja̱mi jishtä oshkoro a̱miyake wa te iyabala ble ipik niki̱ka käi, jeiräta ka ba ki̱ jekäi ishene kuna!

23:38b.MAT.023.038 ¡Issö! Bas ju a̱ta̱nami bas ia̱ rä ja̱r ebä.

23:39b.MAT.023.039 Jekäi yie ishe bas ia̱, jírami ka bas wa̱ yis su̱nak ji̱a, ata bikökje bas te ishe: ‘¡Bäije je daju̱ Säkekewa kie ja̱mi rä!’ kjepa bas te yis su̱emini rä.”

24

24:1b.MAT.024.001 Jesús deksa̱ju̱ Templo ska je damiju̱ ra, jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwäja̱mi Templo ska ju yöle tso̱ kjashäk iia̱.

24:2b.MAT.024.002 Jera ite ikúka te isha ijewa ia̱: —¿Bas te ka je biköle su̱a na? Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, jeska jak etka a̱ni ka a̱ta̱nak isaka bata ki̱ka, ka miletkäwa̱ kuna käi.

24:3b.MAT.024.003 Jekäi ije̱tkawa̱ Olivo yäkä Bata ska ra, iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwäja̱mi iwakwabä, te ichaka iia̱: —Sá ia̱ ishö, ¿bikökje jile o̱rmi jekäi rä na? ¿Jibä wà ijuermi ba daju̱té ni irä, ñakäi sa̱ ke̱i e̱r dawa̱ irä na?

24:4b.MAT.024.004 Jera Jesús te ikúka te isha ijewa ia̱: —Bas se̱no tsa̱na ka yi a̱ni wa̱ bas wäyuäkläwa̱.

24:5b.MAT.024.005 Iwa rä chu̱li̱i̱ dämi ji̱a yis kie ja̱mi ishäk: “Yis ne rä Säbäkäkksa̱ rä” ni, jewa te chu̱li̱i̱ wäyueche̱miwa̱.

24:6b.MAT.024.006 Bas te ipalei ssëmi ñabuka̱nate iräle, ñabuka̱na mar iräle, ata ¡issö! Ke bas je̱r ianak. Ka irä jiye kuna ta, jekäi ikiana o̱nak rä, jeiräta ka sa̱ ke̱i e̱rwa̱ba.

24:7b.MAT.024.007 Jera ke̱i ta kju̱awa kju̱awa wa ñajämika̱ ñakpäk ñara, ka̱ tsa̱ku̱i wa ñajämika̱ ñakpäk ñara, ka̱ etkä etkä ska bäli ja̱rmi sa̱ ki̱, ñakäi ka̱ wäbuka̱nami.

24:8b.MAT.024.008 Ata je biköle rä weikane säkätäba, alaklä wa duäksa̱ yaba ki̱ käi.

24:9b.MAT.024.009 “Jera bas tulurmiksa̱ weikanak, bas kota̱nacha̱miwa̱. Jekäi ka̱ etkä etkä biköle ska wa te bas dokoitsemiwa̱ yis kie kju̱ei.

24:10b.MAT.024.010 Jera chu̱li̱i̱ wa te yis jemiwa̱, ñaju̱amiksa̱, ñadokoitsämi.

24:11b.MAT.024.011 Jekäi sä wäyuäk jile bata shäk ye wa ñajämika̱ ta̱i, te chu̱li̱i̱ wa wäyueche̱miwa̱.

24:12b.MAT.024.012 Ji rä ka ka̱wei ja̱mi tsikirmi jöikwä ta, je bata ki̱ka Säkeklä shka̱li̱bläk wa chu̱li̱i̱ iarmiwa̱ ka ishka̱li̱bläk ji̱a.

24:13b.MAT.024.013 Ata yi chatkawa̱ ma rä ibata jekje ra, je rä tsa̱tkenakksa̱.

24:14b.MAT.024.014 Jera jí Säkeklä gobierno ktei baa wapauta̱nami ka̱ biköle ska sä ditsei wä biköle wa̱ ju̱ñenak, je ne kjepa sa̱ ke̱i e̱rmiwa̱ rä.

24:15b.MAT.024.015 “Je ne ki̱ka mika̱ bas te isu̱e ale ji dokoitsalewa̱ ji weikäkwa̱ e̱e̱na dewa̱ ka̱ sikii ska ra, ale sha jile bata shäk Daniel te, (je kte washäk je̱r ko̱nopa je ia̱),

24:16b.MAT.024.016 jera yi tso̱ Judea ska wa julunomipa ka̱tsä naka iyika.

24:17b.MAT.024.017 Yi kaldu ju tsi̱bata yöle shpatke ki̱ ra, ke je bitawa̱ni jile tso̱ iju na tsa̱kksa̱.

24:18b.MAT.024.018 Yi kaldu shka̱bläklä ska ra, ke je bitani shäbeka iwa̱ shönak je̱k ki̱ tsa̱k.

24:19b.MAT.024.019 ¡Wekte je ke̱i ska alaklä wa tso̱ kjä ye wa rä, ñakäi tsu ma̱ke̱ ji̱a wa rä!

24:20b.MAT.024.020 Bas ka̱kiö ka bas julunaklämi kuna ka̱ tse̱l ke̱i wà iräle, sábado wà iräle.

24:21b.MAT.024.021 Ka irä jiye kuna ta, je wäsaka ra sä weikarmi e̱e̱na si̱, ka jekäi weikane bakle mik a̱ni säkätä ka̱jiska yöleksa̱ skaté bite rä jira kje, ñakäi je su̱ta ji ka o̱nakni mik a̱ni.

24:22b.MAT.024.022 Ikuna je ke̱i ke wäja̱nopa ra, yi a̱ni ka tsa̱tkenakksa̱; ata sä kolole wa bata ki̱ka je ke̱i wäja̱rmiwa̱.

24:23b.MAT.024.023 “Jera ikuna yilé te ishe bas ia̱: ‘¡Issö! Säbäkäkksa̱ kaldu jiska’ ni iräle, ‘a̱mi ska’ ni iräle, jera ke iktä kuka.

24:24b.MAT.024.024 Ka irä jiye kuna ta, sä wäyuäk sä bäkäkksa̱ ye wa irä, jile bata shäk ye wa irä, ñajämika̱ te ijuenaklä e̱e̱na shtä irä, ji ka su̱le sa̱ wa̱ shtä irä kjashemi, sä kolole wa kuna wäyönak ra, jewa wäyönakläwa̱pa ye.

24:25b.MAT.024.025 ¡Issö! Yis te je bata sha bas ia̱ ña̱la wätsa̱kba.

24:26b.MAT.024.026 Je ne ki̱ka ikuna sa saka te ishe bas ia̱: ‘¡Issö! Ikaldu ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska ni ra’, ke bas mina; je iräle ite ishe: ‘¡Issö! Ikaldu ju ja̱r etkä na ni ra’, ke iktä kuka.

24:27b.MAT.024.027 Ka irä jiye kuna ta, jishtä ka̱wä ju̱rke̱té ka̱wä däkläka̱ wà olotjä ma rä ka̱wä minakläwa̱ wà kje, je su̱ta ditsä yäbei däke̱ni rä.

24:28b.MAT.024.028 Mai jile nu̱l balakli ska ra, olo taparmiwa̱.

24:29b.MAT.024.029 “Ata je weikane ta̱i ke̱i kjaju̱ ukä ska plaa ra, ka̱wä wätuirmiwa̱, tulu oloi ka ñinak ji̱a, ka̱jöir bekwä jolortémi, ñakäi ka̱jöir ji tso̱ oloi ta wa wäbuka̱namika̱.

24:30b.MAT.024.030 Jekjepa ditsä yäbei kjayirmi ka̱jöir ska ijuenaklä ye. Jera ditsei wä ta kju̱awa kju̱awa biköle tso̱ ka̱jiska ji̱ami ta̱i, jewa te ditsä yäbei dawa̱ju̱té ka̱jöir mo̱ bata ki̱ka oloi ta, wäñileka̱ ta̱i su̱emi.

24:31b.MAT.024.031 Kökö bularmi etka täkiiwa̱ si̱ ra, ije te iángel wa patkemi, jewa te iwa̱ kolole wa tapawe̱miwa̱ etka yebä si̱wa̱ ju̱nak cuatro, jöi wà dia wà a̱mi wà jí wà skaté, ka̱jöir wätkerke̱wa̱ ska ma rä iwätkerke̱wa̱ etkä ska kje.

24:32b.MAT.024.032 “Jile she higuera ja̱mi, je kukö bas ku̱: Mika̱ ijula dului peri jè̱r mar da, je wà bas je̱r ku̱e ite duas tker dawa̱ kja irä.

24:33b.MAT.024.033 Je su̱ta mika̱ bas te jekäi ji biköle su̱a ra, jera je ku̱ bas je̱r ku̱opa ike̱i tkenawa̱ kja alemana ju kjä ska irä.

24:34b.MAT.024.034 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je biköle o̱rmi jira sa̱ tso̱ wa ka tuarcha̱wa̱ba yika.

24:35b.MAT.024.035 Ka̱jöir irä ka̱jiska irä je e̱rmiwa̱, ata yis ktä ka e̱nakwa̱ mik a̱ni.

24:36b.MAT.024.036 “Ata bikökje je díaí, je horaí räle, je ka ju̱ñer yi a̱ni wa̱, ángel ka̱jöir ska wa wa̱ iräle, iyaba wa̱ iräle, ata Sa Ká ebä ne wa̱ je ju̱ñer dä.

24:37b.MAT.024.037 “Jishtä Noé bakle ke̱i ska io̱le käi, je su̱ta io̱rmi ditsä yäbei däke̱ni ra rä.

24:38b.MAT.024.038 Je rä jishtä ka diklä talarka̱ba yikaba ra käi: jera sä yäkä rami, sä ji yä rami, sa̱ se̱r dami, sa̱ ñama rami se̱nakwa̱, mine rämi Noé minewa̱ ko̱no ja̱rka díaí ska kje,

24:39b.MAT.024.039 ata ka ijewa je̱r ko̱ne mine rämi diklä talanaka̱ kje, jekäi je te ijewa kalabe jámi, je su̱ta io̱rmi ditsä yäbei däke̱ni ra rä.

24:40b.MAT.024.040 Je ke̱i ska ra, sä käjäklämi bol shka̱bläklä ska, jera ekla rä minaktse̱, iel dä ju̱nakta̱na.

24:41b.MAT.024.041 Ñakäi alaklä wa bol jak wawä tso̱, jera ekla rä minaktse̱, iel dä ju̱nakta̱na.

24:42b.MAT.024.042 “Je ne ki̱ka bas se̱no je̱r ki̱i̱, ka bas wa̱ ijuñer mane horaí wà bas blui däju̱ni rä ki̱ka.

24:43b.MAT.024.043 Ata jí ku̱ bas je̱r ku̱opa, ju wakei wa̱ ijuñelewa̱pa ka̱wä bikö käi jakbläk däju̱ rä ra, jera iwäñinene wa̱ ka ka̱ me̱ne ikjäkläwa̱ iju na.

24:44b.MAT.024.044 Je ne ki̱ka ñaebä bas se̱no kukale kja, je rä ditsä yäbei je däju̱ni rä mane hora ka biketsale kuna bas wa̱ ska ki̱ka.

24:45b.MAT.024.045 “¿Yi rä chatkelewa̱ bäi iblui kjanaklä ye, ka̱biketsä ta kolole iblui wa̱ iju ska kjanaklä wa tso̱ ju̱ñak, jewa chewa̱k hora bulee ska rä na?

24:46b.MAT.024.046 Bäije je kjanaklä rä, iblui deju̱ni te iku̱a ite ikja̱nei we̱te jekäi ra rä.

24:47b.MAT.024.047 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, je ia̱ ije te iji tso̱ biköle ju̱emiksa̱ iwa̱ ju̱ñenak.

24:48b.MAT.024.048 Ata ikuna je ikjanaklä rä yakei ra, te ibiketse je̱r na: ‘Yis blui ka da juena yewa̱,’

24:49b.MAT.024.049 jera ije̱käka̱ kjanaklä wa saka kpäk, yäkäk ta̱i, ji yäk ta̱i se̱nak diyëë wa ra,

24:50b.MAT.024.050 jera je kjanaklä blui dämiju̱ni ka ite ike̱i ki̱ssë kate kuna ska, ka hora ju̱ñele kuna iwa̱ ska,

24:51b.MAT.024.051 je te ikshe̱mika̱ te ka̱ me̱mi iia̱ rä mai ji shäk kjäbata ebä wà wa tso̱ shtä ska, jeska rä sa̱ ji̱ami, sä kà wätiämi.

25

25:1b.MAT.025.001 “Je ke̱i wà ra ka̱jöir gobiernoí rä jishtä busi wa diez te itsi̱ni kukeche̱wa̱ mijulu dulaklei jula kolonak ña̱le̱i tsa̱k käi.

25:2b.MAT.025.002 Jewa sha̱ cinco rä ka je̱r ta, ata cinco rä je̱r ta.

25:3b.MAT.025.003 Jekäi je ka je̱r ta wa wa̱ tsi̱ni minemi ra, ka iwa̱ idiä mineneña.

25:4b.MAT.025.004 Ata je je̱r ta wa wa̱ idiä mine ijui na itsi̱ni ra ñara.

25:5b.MAT.025.005 Ata jula kolonak wätkenawa̱. Jera biköle käpeche̱e̱wa̱, jekäi ikapacha̱wa̱.

25:6b.MAT.025.006 Ñerä ka̱ sha̱sha̱ ra, a̱ne ssëna: ‘¡Issö! Jula kolonak daju̱té; bas kute je ña̱le̱i tsa̱k.’

25:7b.MAT.025.007 Jera je busi wa biköle ñaja tulaka̱, te itsi̱ni bäi wa̱mi.

25:8b.MAT.025.008 Jera ka je̱r ta wa te isha je̱r ta wa ia̱: ‘Bas tsi̱ni diä kaku mo sá ia̱, sá tsi̱ni wäita̱nacha̱rawa̱ irä ki̱ka.’

25:9b.MAT.025.009 Ata je je̱r ta wa te ikúka te isha: ‘Kai, jekäi ra tsi ikiarwa̱ ka däkksa̱ sá wakwa ia̱ irä bas ia̱ irä. Bäi si̱ ra bas ma itju̱ak bas wakwa ia̱ iwatju̱ak wa ska.’

25:10b.MAT.025.010 Ñerä ijewa minejulu itju̱ak dälei ja̱mi je jula kolonak deju̱té. Jera kukale e̱ná wa kjawa̱julu ira jula kolorke̱ ska, jekäi ju kjäita̱nawa̱.

25:11b.MAT.025.011 Je itäki̱ka je busi wa saka dejuluni te isha jela: ‘Säkekewa, Säkekewa, sá kjäyöpa.’

25:12b.MAT.025.012 Ata ije te ijewa kúka te isha: ‘Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka yis wa̱ bas su̱le.’

25:13b.MAT.025.013 “Je ne ki̱ka bas se̱no je̱r ki̱i̱, ka bas wa̱ je díaí iräle je horaí iräle ju̱ñer ki̱ka.

25:14b.MAT.025.014 “Ka irä jiye kuna ta, ka̱jöir gobiernoí rä jishtä ekla miju̱ ka̱mii ra ite ikjanaklä wa kie jeté, jewa ia̱ ite iji tso̱ ju̱eta̱na käi;

25:15b.MAT.025.015 ekla ia̱ ite ima̱ cinco talento, iel ia̱ dos talento, iel ia̱ un talento, iwakwa ia̱ iwao̱r ja̱mi ekla ekla. Jekäi imineju̱ ka̱mii.

25:16b.MAT.025.016 Jera plaa ebä ra, je cinco talento kukäk te iwawá̱, ki̱tapawa̱ni ite cinco.

25:17b.MAT.025.017 Je su̱ta je dos talento kukäk te iki̱tapawa̱ni dos talento.

25:18b.MAT.025.018 Ata je un talento kukäk mineju̱ te ishäkä ja̱r bia, jeska ite iblui inaklä blawa̱.

25:19b.MAT.025.019 “Ñerä ka̱miipa je kjanaklä wa blui deni, te je inaklä ktei paruami ijewa ra.

25:20b.MAT.025.020 Jekäi cinco talento kukäk deju̱té iwäki̱, je wa̱ iki̱shkäni cinco talento. Je te isha: ‘Säkekewa, ba te cinco talento ma yis ia̱, ata ¡isu̱o! Yis te iki̱tapawa̱ni cinco talento.’

25:21b.MAT.025.021 Jera iblui te isha iia̱: ‘Kjanaklä bäi chatkelewa̱, baa ba te iwá̱ rä. Ba te ji elkje wawá̱ rä bäi, je ki̱ka yie ba ia̱ ji me̱mi ta̱i ma wa̱ ju̱ñenak. Ba ssënoña a̱naa bä blui ra.’

25:22b.MAT.025.022 Jekäi dos talento kukäk deju̱té iwäki̱ te isha: ‘Säkekewa, ba te dos talento ma yis ia̱, ata ¡isu̱o! Yis te iki̱tapawa̱ni dos talento.’

25:23b.MAT.025.023 Jera iblui te isha iia̱: ‘Kjanaklä bäi, chatkelewa̱; baa ba te iwá̱ rä. Ba te ji elkje wawá̱ rä bäi, je ki̱ka yie ba ia̱ ji me̱mi ta̱i ma wa̱ ju̱ñenak. Ba ssënoña a̱naa bä blui ra.

25:24b.MAT.025.024 “Jekäi un talento kukäk deju̱té iwäki̱, te isha: ‘Säkekewa, yis wa̱ iju̱ñer ba je̱r dä därërë; ba te däli wä kuke mai ka ba wa̱ itkene shtä ska, ñakäi ba te iwä tie mai ka ba wa̱ itulune shtä ska.

25:25b.MAT.025.025 Jekäi yis suanawa̱ ba yika, je ki̱ka yis mine te ba talento blacha̱ ishäkä naka, ata ¡isu̱o! Yis wa̱ je rä ba cha je shkäni.’

25:26b.MAT.025.026 Jera iblui te ikúka te isha iia̱: ‘Kjanaklä yakei, ka̱nilbi; ba wa̱ iju̱ñer yis te däli wäkuke mai ka yis wa̱ itkene shtä ska, ñakäi yie iwä tie mai ka yis wa̱ itulune shtä ska,

25:27b.MAT.025.027 jera ba ku̱ yis inaklä cho̱mipa inaklä bläk wa ia̱, yis deni ra yis wa̱ ji rä yis cha ku̱akläni ukä ta.’

25:28b.MAT.025.028 Je ki̱ka je talento bököksa̱ iyika, cho̱mini mane wa̱ diez talento kate ra je ia̱.

25:29b.MAT.025.029 Iwa rä biköle yi wa̱ ji tso̱ je ia̱ iki̱me̱rmi ukä bakleka̱; ata yi wa̱ ka ji kuna, je yika ji tso̱ iwa̱ kjelabä jibä bakanamiksa̱.

25:30b.MAT.025.030 Jekäi jí kjanaklä ka bäi kuna ju̱omi ka̱ ekta yee si̱ka, jeska rä sa̱ ji̱ami, sä kà wätiämi.

25:31b.MAT.025.031 “Mika̱ ditsä yäbei daju̱ni oloi kaleka̱ iwakei oloi wà, ñakäi ángel wa biköle darña ije ra, jera je je̱tkämiwa̱ ije̱tkäklä sa̱ tsa̱ku̱i ye baa si̱ ki̱ka.

25:32b.MAT.025.032 Jera ka̱ biköle wa taparmiwa̱ ije wäja̱mi, je bala butsemi ite kju̱awa kju̱awa, jishtä oveja kjänanak wa te oveja bala butse cabra yika käi.

25:33b.MAT.025.033 Jekäi je te oveja tapawe̱mi ijula wämo kja̱ne, ata je te cabra tapawe̱mi jula shule kja̱ne.

25:34b.MAT.025.034 Jera Sa̱tsa̱ku̱i te ishemi ijula wämo kja̱ne tso̱ wa ia̱: ‘Bas kjeiyile bäi yis Ká wa̱ wa kute, bas ia̱ gobierno yolole däkksa̱ ka ka̱jiska yörksa̱ba yika, je kukö däli ukä ye.

25:35b.MAT.025.035 Ka irä jiye kuna ta, yis ktawa̱ bäli te ra, bas te yis chewa̱; yis je̱r banawa̱ ra, bas te yis tia; yis kjaju̱ ka̱ etkä wa käi ra, bas te yis kiawa̱;

25:36b.MAT.025.036 ñakäi ju̱li̱shye ra, bas te yis pajiewa̱; yis duärawa̱ ra, bas te yis pasu̱a; yis kate wätelewa̱ ra, bas dasta̱na yis su̱ak.’

25:37b.MAT.025.037 Jera sä wämo wa te ikúkemi te ishemi: ‘Säkekewa, ¿bikökje sá te ma su̱a ba ktawa̱ bäli te je chewa̱ sá te rä na, ma je̱r banawa̱ je tia sá te rä na?

25:38b.MAT.025.038 ¿Bikökje sá te ma su̱a ka̱ etkä wa käi je kiawa̱ sá te rä na, ju̱li̱shye je pajiewa̱ sá te rä na?

25:39b.MAT.025.039 ¿Bikökje sá te ma su̱a ba duärawa̱, bä kate wätelewa̱, je su̱ak sá dasta̱na rä na?’

25:40b.MAT.025.040 Ata je Sa̱tsa̱ku̱i te ikúkemi te ishemi: ‘Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas te ji wá̱ jí yis saka wa manele emana si̱ ia̱ ra, jera je rä yis ne ia̱ bas te je wá̱.’

25:41b.MAT.025.041 “Jekjepa ite ishemi ñakäi jula shule kja̱ne tso̱ wa ia̱: ‘Bas yakeila wa ñatso̱ tulömi yis yika minakmi yökö jekjeye yolole e̱ná be tsa̱ku̱i ia̱ irä, iángel wa ia̱ irä, je ja̱rka.

25:42b.MAT.025.042 Ka irä jiye kuna ta, bäli te yis ktawa̱ ra, ka bas wa̱ yis dené; yis je̱r banawa̱ ra, ka bas wa̱ yis tene;

25:43b.MAT.025.043 yis kjaju̱ ka̱ etkä wa käi ra, ka bas wa̱ yis kinewa̱; ñakäi ju̱li̱shye ra, ka bas wa̱ yis pajiene; yis duaksa̱ ra, ñakäi yis kate wätelewa̱ ra, ka bas dene yis su̱ak.’

25:44b.MAT.025.044 Jera ijewa te ikúkemi te ishemi: ‘Säkekewa, ¿bikökje sá te ma su̱a bäli te ba ktawa̱ käi, ma je̱r banawa̱ käi, ba kjaju̱ ka̱ etkä wa käi, ju̱li̱shye käi, ba duärawa̱ käi, ba kate wätelewa̱ käi, jeska ka sá wa̱ ma tsa̱tkene rä na?’

25:45b.MAT.025.045 Jekjepa ije te ijewa kúkemi te ishemi: ‘Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka bas wa̱ ji o̱ne manele jí emana wa ia̱ ra, je rä ka bas wa̱ ji o̱ne yis ia̱.

25:46b.MAT.025.046 Jekäi ijewa mar dä buka̱nak jekjeye, ata sä wämo wa mar dä se̱nak jekjeye.”

26

26:1b.MAT.026.001 Ñerä Jesús te je kte biköle sha e̱ná ra, ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱:

26:2b.MAT.026.002 —Bas wa̱ iju̱ñer Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä sher ji̱a ka̱ böiki ebä. Jeska ditsä yäbei rä ju̱nakksa̱ wätenakka̱ cruz ja̱mi.

26:3b.MAT.026.003 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä, je ke̱i ska wäkiri wa irä, ñatapawa̱cha̱wa̱ chui wa tsa̱ku̱i kie Caifás je ju ska.

26:4b.MAT.026.004 Jeska ijewa ñaje̱rku̱a iwa̱ Jesús kukäkläwa̱ ka̱yue ebä wà kota̱nakwa̱.

26:5b.MAT.026.005 Ata ijewa te isha: —Ke sa̱ ku̱ iwa̱ ike̱i kjewe̱ sha̱na, iö ditsä wätji̱rka̱ ta̱i ki̱ka.

26:6b.MAT.026.006 Jesús katke Betania ska, Simón ale kotäle lepra wa̱ je ju ska,

26:7b.MAT.026.007 jera alaklä ekla je̱k sikawa̱ iwäja̱mi, je wa̱ perfume säkei ta doloiebä shkä, jui yöle alabastro wà, je tkaka̱ ite itsa̱ku̱ ki̱, ije̱k bäklelewa̱ yäkäk ska.

26:8b.MAT.026.008 Ñerä iwa̱ dulanak wa te je su̱a ra, ijewa kju̱atkacha̱wa̱ te isha: —¿Jiye ite iweikawa̱ jekäi rä na?

26:9b.MAT.026.009 Ñera je kuna wato̱le ju̱lemi ra, je säkei deksa̱ rä shka̱ja̱, me̱nak ka jita wa ia̱.

26:10b.MAT.026.010 Je te Jesús je̱r ku̱a ra, ite isha ijewa ia̱: —¿Jiye bas te je alaklä weike na? Ije te ji baa ne wá̱ yis ia̱ rä.

26:11b.MAT.026.011 Ka irä jiye kuna ta, del ka jita wa tso̱ bas sha̱na rä, ata yis je ka se̱nak del bas sha̱na.

26:12b.MAT.026.012 Jekäi ite je perfume tkaka̱ yis yaka ki̱ka, je wá̱ kja ije te rä yis itäbinakläwa̱.

26:13b.MAT.026.013 Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, ka̱ biköle ska mai jí kte baa wapauta̱nami käi ra, ji wá̱ ije te je ktei pakarmiña sa̱ je̱r ja̱naklä ije ska.

26:14b.MAT.026.014 Jera ale doce wa sha̱ ekla kie Judas Iscariote wa ni, je mineju̱mi chui tsa̱ku̱i wa wäki̱ka,

26:15b.MAT.026.015 te isha: —¿Jibä ma̱k bas ssëna yis ia̱ yis wa̱ ije ju̱akläksa̱ bas ia̱ na? Jekäi ijewa te inaklä wäka mablaksa̱ iia̱ treinta.

26:16b.MAT.026.016 Jeska ra ite ibiketsami maikäi si̱ ra ka̱ dämiksa̱ iia̱ iwa̱ iju̱akläksa̱ ijewa ia̱ käi.

26:17b.MAT.026.017 Jekäi pan ñaklä ka levadura ta, je ke̱i kjewa̱klä säkätä dewa̱ ra, Jesús wa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwä ja̱mi, te isha: —¿Mai ba ki̱ sá shena jile äliwa̱k ba ia̱, ma wa̱ ñanak Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä rä na?

26:18b.MAT.026.018 Jera ije te isha: —Bas cho̱ jukläyäkä sha̱na ekla wäki̱, je ia̱ bas te ishe: ‘Sapaktäk te ishaté: Yis ke̱i tkenawa̱ kja alemana, jekäi yis te Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewe̱ke̱ ba ju ska yis wa̱ dulanak wa ra.’

26:19b.MAT.026.019 Ñerä iwa̱ dulanak wa te iwá̱ jishtä Jesús te ipaka iwa̱k käi. Jera ijewa te Säktäkwa̱ Bakleju̱ ke̱i kjewa̱klä je äliwa̱.

26:20b.MAT.026.020 Jera ka̱tuir dawa̱ ra ije je̱k baklawa̱ yäkäk ale doce wa ra.

26:21b.MAT.026.021 Jekäi ijewa yäkä tso̱ ra, ite isha: —Kte si̱ wà yie ishe bas ia̱, bas sha̱ ekla te yis ju̱emiksa̱.

26:22b.MAT.026.022 Jera ijewa je̱r ianacha̱wa̱ ta̱i, te ishami iia̱ ekla ekla: —Säkekewa, ¿yis le irä?

26:23b.MAT.026.023 Jera ije te ijewa kúka te isha: —Mane jula patkawa̱ña yis da taza na ra, je ne te yis ju̱emiksa̱ rä.

26:24b.MAT.026.024 Iyina si̱ ra, ditsä yäbei maju̱mi rä jiräni ije ktei yöle katke rä ja̱mi, ata ¡wekte ditsä yäbei ju̱akksa̱ wakei rä! Ije wakei ia̱ ra bäi si̱ rä ke iko̱nopa.

26:25b.MAT.026.025 Jera Judas iju̱akksa̱ te ikúka te isha: —¿Rabí, jera yis le irä? Jera ite isha ia̱: —Ba te je shaka̱.

26:26b.MAT.026.026 Ijewa yäkä kajali ji̱a ra, Jesús te pan kukawa̱, je ki̱ ika̱kia, kjepa je butsa ma̱ ite iwa̱ dulanak wa ia̱, te isha: —A̱ju̱, jí ño. Jí rä yis yaka.

26:27b.MAT.026.027 Kjepa ite copa kukawa̱, je ki̱ ite wekte sha Säkeklä ia̱; kjepa ite ima̱ ijewa ia̱, te isha: —Jí yö bas biköle ku̱.

26:28b.MAT.026.028 Ka irä jiye kuna ta, jí rä yis pi, sa kabläklä ñaia̱ spa̱na je pií; je rä tkenakju̱mi sä chu̱li̱i̱ wa nui janakläwa̱ bitaba.

26:29b.MAT.026.029 Ata yie ishe bas ia̱, jí maju̱ jöiwäta ka yis wa̱ jí uva diä yanakni, ma rä ike̱i dewa̱ yis wa̱ iyäkläni spa̱na bas da yis Ká gobiernoí ska kjepa.

26:30b.MAT.026.030 Jekäi ijewa ksa etka ra, iminejulumi Olivo Yäkä Bataka.

26:31b.MAT.026.031 Jera Jesús te isha ijewa ia̱: —Jir tuina bas biköle te yis jemiwa̱ta̱na. Ka irä maikäi kuna ta, iyöle katke rä: ‘Yie oveja kjänanak ktemiwa̱, jera oveja butsa̱nami.’

26:32b.MAT.026.032 Ata yis shki̱naka̱ni ra, yis maju̱ bas wätsa̱kba Galileaka.

26:33b.MAT.026.033 Jera Pedro te ikúka te isha iia̱: —Bena te bä jawa̱ ra, yis je wa̱ mik a̱ni ka ba ja̱nakwa̱.

26:34b.MAT.026.034 Jera Jesús te isha iia̱: —Kte si̱ wà yie ishe ba ia̱, jir tuina ka oshkoro a̱rka̱ba yikaba, ba ka̱yuämiwa̱ mañatäbä kicha ka ba wa̱ yis su̱le ni.

26:35b.MAT.026.035 Ata Pedro te isha iia̱: —Ikuna yis kiana duäkwa̱ña ba ra, jeiräta a̱ni ka yis ka̱yuäkwa̱ ka yis wa̱ ba su̱le ni. Jera iwa̱ dulanak wa biköle te isha ñassëta.

26:36b.MAT.026.036 Jekjepa Jesús demi ijewa ra ka̱ kie Getsemaní ska, jera ite isha iwa̱ dulanak wa ia̱: —Bas ñajöklöwa̱ jiska yis maju̱ a̱mi ska ka̱kiäk dälei ja̱mi.

26:37b.MAT.026.037 Ata ite Pedro irä Zebedeo yabala bol irä jewa kia jámi. Jeska ra ije̱r ianawa̱, issënawa̱ shi̱ana si̱.

26:38b.MAT.026.038 Ñerä ite isha ijewa ia̱: —Yis je̱r ianawa̱ e̱e̱na, sä duärawa̱ kje. Bas a̱ta̱no jiska, bas wäñino yis da.

26:39b.MAT.026.039 Jera imineju̱ a̱mikwäta, jeska ije̱tkawa̱ wakteka, je ka̱kia te isha: “Papá rikä, io̱nopa ra, jí copa kjäju̱pa yis ki̱ka. Ata ka je rä yis wakei ki̱ ishena käi kuna, ata jishtä ba ki̱ ishena käi.”

26:40b.MAT.026.040 Jera ideni je iwa̱ dulanak wa ska ra, ite ijewa ku̱a käpelecha̱wa̱. Jera ite isha Pedro ia̱: —Ata ¿ka bas täkili deneka̱ wäñinakña yis da una horabä jibä na?

26:41b.MAT.026.041 Bas wäñino, bas ka̱kiö ka bas shirinakläwa̱ kuna. Iyina si̱ ra sä wikblu ssëna ji wa̱k, ata sa yaka rä ka täki ta.

26:42b.MAT.026.042 Jera etäbä kicha imineju̱ni ka̱kiäk, te isha: “Papá, ikuna jí copa ka kjeneju̱ yis ki̱ka ka yis wa̱ yale kuna käi ra, jishtä ba ki̱ isherke̱ käi io̱nopa.”

26:43b.MAT.026.043 Jera ideju̱ni te ijewa ku̱ani käpelecha̱wa̱, ka ijewa ia̱ käpe wäkolor ji̱a ki̱ka.

26:44b.MAT.026.044 Jekäi ite itulata̱na mineju̱ni, je ka̱kiani jini ite isha ssëta deka̱ mañatäbä kicha.

26:45b.MAT.026.045 Jekjepa ideni je iwa̱ dulanak wa ska, te isha ijewa ia̱: —Ata ¿je rä bas käpä rami ji̱a, bas je̱rä dami ji̱a ebä na? ¡Issö! Ihoraí dewa̱ e̱ná. Ditsä yäbei, je rä ju̱nakksa̱ ditsä yakeila jula na.

26:46b.MAT.026.046 ¡Bas ñajöka̱, sä shkä! ¡Isu̱o! Yis ju̱akksa̱ daju̱té e̱ná.

26:47b.MAT.026.047 Ñerä ije te je she kaldu ji̱a kjela bä ra, Judas ale doce wa sha̱ ekla je deju̱té chu̱li̱i̱wa̱ wa ra, espada ta, kal wälbe ta, patkele chui tsa̱ku̱i wa wa̱ irä, je ke̱i ska sä wäkiri wa wa̱ irä.

26:48b.MAT.026.048 Je iju̱akksa̱ wa̱ ijewa rä je̱r ko̱le e̱ná jikäi: “Mane wäjalassërawa̱ yis te ra, je ne irä; je kuköwa̱.”

26:49b.MAT.026.049 Jera ije̱k sikawa̱ plaa Jesús wäja̱mi, te isha: —¡Rabí! ¿Bäi ebä na? Jera ite iwä jalassawa̱.

26:50b.MAT.026.050 Ñerä Jesús te isha iia̱: —Salibä, ji wa̱k bä de rä ra, je wo̱. Jera ijewa ñasikawa̱ iwäja̱mi, jula tkawa̱ Jesús ja̱mi te ikukawa̱.

26:51b.MAT.026.051 Je ebä ra Jesús da kajali wa sha̱ ekla jula tkawa̱ te iespada sikaksa̱, je wà ite chui wa tsa̱ku̱i kjanaklä bika, kukä tia ju̱ami.

26:52b.MAT.026.052 Jera Jesús te isha iia̱: —Ba espada patköwa̱ni ikjuä na. Ka irä maikäi kuna ta, biköle espada sikäkksa̱ wa rä kota̱nakcha̱wa̱ espada wà.

26:53b.MAT.026.053 ¿Ata ba te ibiketse ka yis ia̱ ka̱ kinak yis Ká ia̱ na? Jera jí kje ra ite ángel wa patkemi yis ia̱ doce mil tsa̱ta.

26:54b.MAT.026.054 Ata jera ¿maikäi io̱rmi jishtä iyöle te ishe ikiana o̱nak jikäi ni, käi rä na?

26:55b.MAT.026.055 Je wäsaka Jesús te isha je chu̱li̱i̱ wa ia̱: —¿Bas bite espada ta, kal wälbe ta yis kukäkwa̱ jishtä jakbläk wa kukewa̱ käi na? Buliri buliri yis je̱tkawa̱ sa paktäk Templo ska ra, ñera ka bas wa̱ yis kukäwa̱ ta.

26:56b.MAT.026.056 Ata jí biköle o̱rte rä io̱naklä jishtä kte yöle jile bata shäk wa wa̱ te ishe käi. Jera iwa̱ dulanak wa biköle te ijawa̱ta̱na, julunami iyika.

26:57b.MAT.026.057 Jesús kukäkwa̱ wa wa̱ iminetse̱ chui wa tsa̱ku̱i Caifás wäki̱, mai ñayöle ka̱wei wà wa irä sä wäkiri wa irä tapar tso̱ ska.

26:58b.MAT.026.058 Ata Pedro damiju̱ iitäki̱ ka̱miika, demi je chui wa tsa̱ku̱i juitäki̱ kje, kjawa̱ju̱ je̱tkawa̱ Templo kjänanak wa sha̱na, me ite iwe̱ke̱ rä í̱ su̱ak.

26:59b.MAT.026.059 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä, sä wäkiri wa irä, Sanedrín wa biköle irä, jewa te Jesús kjatiäklä ka̱yue wà yula ijewa wa̱ iktäkläwa̱.

26:60b.MAT.026.060 Ata ka iwa̱ iko̱ne, jeiräta ikjatiäk ka̱yue wà wa de ta̱i, bata ska ra bol dejulu,

26:61b.MAT.026.061 te isha: —Jí te isha: ‘Yis dä täki ta Säkeklä Temploí miwa̱tkäkwa̱, ata tres día ra iyuäkka̱ni.’

26:62b.MAT.026.062 Jera chui wa tsa̱ku̱i je̱kaka̱ te isha iia̱: —Ata ¿ka ba te ikúke na? ¿Jiräni ijewa te ba kjatieke̱ wà rä na?

26:63b.MAT.026.063 Ata Jesús si̱wa̱tiawa̱. Jera chui wa tsa̱ku̱i te isha iia̱: —Ba ne rä Säbäkäkksa̱ Säkeklä yaba rä ra, yie ba pake Säkeklä kseka wäkata ska ishäkka̱ etkabä sá ia̱.

26:64b.MAT.026.064 Jera Jesús te ikúka: —Ba te je shaka̱. Ata yie ishe bas ia̱, jirami bas te ditsä yäbei su̱emi je̱tkelewa̱ ale Täkili ta Ta̱iwa̱ je jula wämo kja̱ne, ñakäi je dawa̱ju̱té ka̱jöir mo̱ bata ki̱ka je su̱emi bas te.

26:65b.MAT.026.065 Jera chui wa tsa̱ku̱i te iwakei paiklä kshaju̱ami, te isha: —Je kta rä yakei Säkeklä ukä ja̱mi. ¿Jiye sa̱ ki̱ ikjatiäk wa shena ji̱a na? Ñera bas te ikta yakei Säkeklä ukä ja̱mi je ssa.

26:66b.MAT.026.066 Jekäi ra, ¿jishtä bas ia̱ ra irä na? Jera ijewa te ikúka te isha: —Je kiana rä duäkwa̱.

26:67b.MAT.026.067 Jera ijewa kjali tjua iwäktä ja̱mi, ite itia jula wà, jekäi isaka te ikpa jula ktä wà,

26:68b.MAT.026.068 te isha: —Säbäkäkksa̱, ¡yi si̱ te ba kpa rä shöka̱ sá ia̱ jile bata shäk ye!

26:69b.MAT.026.069 Pedro kalme je̱tkelewa̱ ju shäbeka juitä ki̱. Ñerä alaklä ekla jeska wa kjanaklä je̱k sikawa̱ iwäja̱mi te isha iia̱: —Ba ñaebä kalduña je Jesús Galilea wa ra.

26:70b.MAT.026.070 Ata ije ka̱yuawa̱ biköle wänaka te isha: —Jibä sheke̱ ba te rä ka ju̱ñer yis wa̱.

26:71b.MAT.026.071 Jekäi imineksa̱ju̱ sä däkläwa̱ ska ra, alaklä saka jeska kjanaklä te isu̱a, je te isha jeska tso̱ wa ia̱: —Jí kalduña Jesús Nazaret wa ra.

26:72b.MAT.026.072 Ata ije ka̱yuawa̱ni te isha etkabä: —Ka yis wa̱ yi je rä su̱le.

26:73b.MAT.026.073 Je berbena ebä ra, jeska kajali wa ñasikawa̱ Pedro wäja̱mi te isha iia̱: —Iyina si̱ ra ba rä ijewa sha̱, bä ktä rä ijewa ktä ssëta ki̱ka.

26:74b.MAT.026.074 Jera ije te jile shami je̱k ukä ja̱mi o̱nak shi̱ana, te isha etkabä: —Ka yis wa̱ yi je rä su̱le. Jera je wäsaka oshkoro a̱naka̱.

26:75b.MAT.026.075 Jera Pedro je̱r ja̱na jiräni Jesús te isha iia̱ ska: “Ka oshkoro a̱rka̱ba yikaba, ba ka̱yuämiwa̱ mañatäbä kicha, ka ba wa̱ yis su̱le ni.” Ñerä Pedro mineksa̱ju̱ jeska iji̱á e̱e̱na.

27

27:1b.MAT.027.001 Jekäi ka̱ñinawa̱ ra, chui tsa̱ku̱i wa irä, je ke̱i ska wäkiri wa irä jewa biköle ñaje̱rku̱a jile wa̱k Jesús ukä ja̱mi iwa̱ iktäkläwa̱.

27:2b.MAT.027.002 Jekäi ijewa te imu̱awa̱ tsa̱mi ju̱aksa̱ ka̱ wäkiri Pilato ia̱.

27:3b.MAT.027.003 Jekjepa Judas ale iju̱akksa̱ te isu̱a Jesús dä ktei wabiketsaleksa̱ e̱ná ko̱ta̱nakwa̱ ra, ije̱r ianawa̱ ta̱i, ki̱ka ije te je inaklä wäka treinta cha̱mi ni chui tsa̱ku̱i wa irä sä wäkiri wa irä jewa ia̱,

27:4b.MAT.027.004 te isha: —Yis te ji wakbla, ka nuita kuna ju̱akksa̱ pi kjäkju̱. Ata ijewa te ikúka: —¿Je wa̱ ji tso̱ sá ia̱ na? Ba wakei ne wa̱ je ju̱ñer dä.

27:5b.MAT.027.005 Jera ite je inaklä miwa̱ plaa Templo na, jekäi ikjaksa̱ju̱ mineju̱mi, je̱k kuli sikaka̱.

27:6b.MAT.027.006 Ñerä chui tsa̱ku̱i wa te je inaklä shtani te isha: —Ka ka̱ kuna je jiäklä ji me̱le Säkeklä ia̱ ska, je rä pi säkei ki̱ka.

27:7b.MAT.027.007 Jekjepa ijewa ñaje̱rku̱a, te je wà u̱yaka yuäk ka̱ tju̱aksa̱, ka̱ etkä wa itäbiäklä.

27:8b.MAT.027.008 Je ki̱ka je ka̱ kinawa̱ Sä Pi Ke̱i ni, bite rä jira kje.

27:9b.MAT.027.009 Jekäi io̱na jishtä iyile jile bata shäk Jeremías ja̱mi te ishe käi: “Ekla säkei biketsaleksa̱ Israel batala wa̱ inaklä wäka treinta kjena, je säkei kukawa̱ ijewa te,

27:10b.MAT.027.010 mani ite u̱yaka yuäk ka̱ tju̱aklä, jishtä Säkekewa te yis paka iwa̱k käi.”

27:11b.MAT.027.011 Jesús kaldu ka̱ wäkiri wäja̱mi, jera je ka̱ wäkiri te iwächakewa̱ te isha: —¿Ba ne rä Judío wa Tsa̱ku̱i rä na? Jera Jesús te ikúka: —Ba te je shaka̱.

27:12b.MAT.027.012 Jera chui tsa̱ku̱i wa irä sä wäkiri wa irä, jewa te ije kjatia ra, ka iwa̱ ikúkane jini a̱ni.

27:13b.MAT.027.013 Jekjepa Pilato te isha iia̱: —¿Ijewa te ba kjatieke̱ saka saka, ka ssëne ma wa̱ na?

27:14b.MAT.027.014 Ata ije wa̱ ka ikúkane jini a̱ni, je te ka̱ wäkiri male̱cha̱wa̱ ta̱i.

27:15b.MAT.027.015 Ka̱ wäkiri wädular del ike̱i kjewa̱klä sha̱na ra, sä wätelewa̱ wa sha̱ ekla wäyäkksa̱ni ditsä ia̱, mane sherke̱ ijewa ki̱ käi.

27:16b.MAT.027.016 Jera jeska ekla palei ta yakei si̱ kate wätelewa̱ ijewa wa̱ kie rä Barrabás ni.

27:17b.MAT.027.017 Ñerä ijewa tapanawa̱ ra, Pilato te ichaka ijewa ia̱: —¿Mane sherke̱ bas ki̱ yis wa̱ wäyenakksa̱ bas ia̱ rä: Barrabás na, ata Jesús kinak Säbäkäkksa̱ ni na?

27:18b.MAT.027.018 Je rä ije wa̱ iju̱ñer ijewa je̱r ki̱ Jesús ianawa̱ rä chu̱li̱i̱ wa wäbätsäke̱ Jesús wà ijewa tsa̱ta kju̱ei, je ki̱ka ijewa te iju̱aksa̱ iia̱ rä.

27:19b.MAT.027.019 Jera ikalme ji̱a je̱tkelewa̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska ra, ise̱naklä te ishaté iia̱: “Ka ba te je wämo me we̱ kuna a̱ni. Ka irä jiye kuna ta, jir tuina yis weikana e̱e̱na kausu̱e na, ije kju̱ei ki̱ka.”

27:20b.MAT.027.020 Ata chui tsa̱ku̱i wa irä sä wäkiri wa irä, jewa te je chu̱li̱i̱ wa je̱rtka iwa̱ Barrabás kiäkläksa̱ni, ata iwa̱ Jesús ju̱akläksa̱ kota̱nakwa̱.

27:21b.MAT.027.021 Jekäi ka̱ wäkiri te ijewa kúka, te isha: —¿Jera ji bol mane sherke̱ bas ki̱ wäyenakksa̱ni bas ia̱ rä na? Jera ijewa te isha: —¡Barrabás!

27:22b.MAT.027.022 Jera Pilato te ichaka ijewa ia̱: —¿Jera me yie Jesús kinak Säbäkäkksa̱ ni je we̱ na? Jera biköle te isha: —¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi!

27:23b.MAT.027.023 Jera ite isha ijewa ia̱: —¿Jera ji wá̱ ije te yakei rä na? Ata ijewa kjoyina ki̱ta si̱, te isha: —¡Iwätiöka̱ cruz ja̱mi!

27:24b.MAT.027.024 Ñerä Pilato te isu̱a ra ka ije ia̱ ditsä wätker ji̱a, ata e̱e̱na si̱ iwätji̱r daka̱, jera ite diklä kukawa̱ wà ijula skua je chu̱li̱i̱ wa wänaka, te isha: —Ka yis dä nuita, jí wämo pi tkermi ukä ja̱mi, ata bas wakwa ne ki̱ je nui ja̱rmi rä.

27:25b.MAT.027.025 Jera ditsä biköle te ikúka, te isha: —¡Je pi tkermi nui ja̱noka̱pa sa wakwa ki̱ka, sa batala ki̱ka!

27:26b.MAT.027.026 Jekjepa ite Barrabás wäyaksa̱ni ijewa ia̱. Ata ite Jesús ju̱aksa̱ buka̱nak ksa bata wà, kjepa wätenakka̱ cruz ja̱mi.

27:27b.MAT.027.027 Jekjepa ka̱ wäkiri guardiaí wa wa̱ Jesús minetse̱mi Pretorio na, jeska ijewa te guardia eyaka wa kalabe tapawa̱wa̱ ipája̱mi shkiritkeksa̱.

27:28b.MAT.027.028 Ijewa te ipaya ju̱ami, te shönak je̱k ki̱ bätsëë shtä ju̱aka̱ iki̱.

27:29b.MAT.027.029 Jekäi ijewa te dika butra corona ye tkaka̱ itsa̱ku̱ ki̱, ijula wämo kja̱ne ite kata cha̱mi iia̱. Jera ijewa ñajaklawa̱ köchöwä ki̱ iwä ja̱mi, te ija̱ñetsa, te isha: —¡Judío wa tsa̱ku̱i, ma se̱nopa ji̱a maitjä!

27:30b.MAT.027.030 Jera ijewa kjali tjua ija̱mi, te ikata kukawa̱, je wà ite ikpa ta̱i itsa̱ku̱ na.

27:31b.MAT.027.031 Jekäi ijewa te iweika e̱ná ra, ijewa te je shönak je̱k ki̱ ya ju̱amini, jera ite iwakei paiklä jiawa̱ni iia̱, kjepa iwa̱ iminetse̱ wätenakka̱ cruz ja̱mi.

27:32b.MAT.027.032 Ijewa damijulu ji̱a ra, ijewa te ekla Cirene wa ku̱a, je kie rä Simón ni, je paka ijewa te täkili wà icruz í kpäk tsa̱mi.

27:33b.MAT.027.033 Ijewa demijulu ka̱ kie Gólgota ni ska, (je wà rä “Sa̱tsa̱ku̱ Chichei Ke̱i”),

27:34b.MAT.027.034 ijewa te itia vino ji̱akaleka̱ jile bächii ra je wà; ata ite iya ssa ra, ka issëne iyäk.

27:35b.MAT.027.035 Ijewa te iwätiaka̱ cruz ja̱mi ra, ijewa ina su̱a jile wà ijewa wa̱ ji jienak iwa̱ bala pja̱klä ñaia̱,

27:36b.MAT.027.036 jeska iña jaklacha̱wa̱ ikjänanak.

27:37b.MAT.027.037 Jekäi ijewa te ikjatele yöle wätia tka itsa̱ka, je te ishe rä: “Jí ne rä Jesús, Judío wa Tsa̱ku̱i rä.”

27:38b.MAT.027.038 Jekjepa ijewa te jakbläk wa bol wätia tulaka̱ña ira cruz saka ja̱mi, ekla ijula wämo kja̱ne, ekla ijula shule kja̱ne.

27:39b.MAT.027.039 Jera yi kjäke̱mi iwä ja̱mi jewa te isheke̱ wäsi̱wa, tsa̱ku̱ wäbuträke̱,

27:40b.MAT.027.040 te isheke̱: —¡Ba, Templo mia̱tkäkwa̱, tres día ra iyuäkka̱ni, ba wakei je̱k tsa̱tköksa̱ ba rä Säkeklä yaba ra, ba je̱k wäyö ja̱wo̱té cruz ja̱mi!

27:41b.MAT.027.041 Je su̱ta chui tsa̱ku̱i wa te ija̱ñetseke̱ ka̱wei wà ñayöle wa ra, sä wäkiri wa ra, te isheke̱:

27:42b.MAT.027.042 —Kju̱awa je tsa̱tkaksa̱ ite, ata iwakei ia̱ ka je̱k tsa̱tkerksa̱. ¡Ikuna ije rä Israel wa tsa̱ku̱i ra, ije̱k wäyö ja̱wo̱té cruz ja̱mi jí kje ra! Je ra sä te ije biketsemi.

27:43b.MAT.027.043 Ije je̱r bla Säkeklä ja̱mi; jera ije sherke̱ iki̱ ra, je ebä ku̱ itsa̱tköksa̱ jí kje ra. Ka irä maikäi kuna ta, ije wa̱ iyile rä, yis dä Säkeklä yaba ni.

27:44b.MAT.027.044 Je su̱ta je jakbläk wa wäter tkete ije ra wa te iweika ñaebä.

27:45b.MAT.027.045 Jera ka̱wä deka̱ las doce ra, ka̱ wätuinawa̱ itjä yee ka̱ biköle ska, mine rämi las tres kje.

27:46b.MAT.027.046 Jera je hora kjena, Jesús a̱na täkii te isha: “Elí, Elí, ¿lama sabactani?” (Je wà rä: “Yis Kekläí, yis Kekläí, ¿jiye ba te yis jawa̱ta̱na rä na?”)

27:47b.MAT.027.047 Jeska kajali wa sha̱ te je ssa ra, jewa te isha: —Elías ne kieke̱ ite rä.

27:48b.MAT.027.048 Jera ñawäsaka ijewa sha̱ ekla tu̱nami, te esponja kukawa̱, nu̱wa̱ ite uva diä jäi wa, tkaka̱ ite kal bata ki̱ka, ma̱ ite iia̱ iwa̱ kuyanak.

27:49b.MAT.027.049 Ata isaka te isha: —Ijöwa̱ sa̱ wa̱ isu̱aklä Elías dajuena itsa̱tkäkksa̱ í̱ ki̱ka.

27:50b.MAT.027.050 Ata Jesús a̱nani etäbä kicha täkii, jekäi ite iwikblu cha̱mita̱na.

27:51b.MAT.027.051 Ñerä Templo bala tkäkläksa̱ suaí klasha̱na ju̱nami mo̱ki̱ atjä wakwäté. Ñakäi ka̱ wäbuka̱naka̱, jak ker bala tsikina tulami.

27:52b.MAT.027.052 Jera sä nu̱l bläklä kjäyena tulami, ñakäi sä sikii wa dulecha̱wa̱ nu̱l tso̱ jeska, jewa chu̱li̱i̱ shki̱na tulaka̱ni.

27:53b.MAT.027.053 Jera Jesús shki̱naka̱ni ukä ska, ijewa deksa̱julu sa̱ nu̱l bläklä ska, minemi jukläyäkä dälätsalewa̱ ska, je su̱ani chu̱li̱i̱ wa te.

27:54b.MAT.027.054 Ñerä guardia wa cien wäsikäk irä, ira kajali Jesús kjänanak wa irä te ka̱ wäbuka̱naka̱ irä jile o̱na saka saka irä je su̱a ra, ijewa suanacha̱wa̱ ta̱i, te isha: —¡Iyina si̱ jí rä Säkeklä yaba!

27:55b.MAT.027.055 Ñakäi jeska alaklä wa chu̱li̱i̱ te isu̱e kajali ka̱miika. Jewa biteleté rä Galilea ska Jesús da ipasu̱ak.

27:56b.MAT.027.056 Jewa sha̱na itso̱ rä María Magdala wa, María ale Jacobo irä José irä jewa a̱mi, ñakäi Zebedeo yabala a̱mi.

27:57b.MAT.027.057 Jekäi ka̱tuir dawa̱ ra, ekla blu kie José ni je rä Arimatea wa je deju̱, je rä je̱k patkeleña Jesús ja̱mi,

27:58b.MAT.027.058 je mineju̱ Pilato wäki̱ Jesús nu̱l kiäkksa̱, jera Pilato te inu̱l sha ju̱nakksa̱ iia̱.

27:59b.MAT.027.059 Jekäi José te inu̱l kukawa̱ butrawa̱ dätsi yëë wa,

27:60b.MAT.027.060 blacha̱ ite jak ker ja̱tkele iwa̱ spa̱na iwakei nu̱l bläklä ye je naka. Jera ite jak ta̱i bulewa̱té, kjepa ite je wà sa̱ nu̱l bläklä kjäshtawa̱ta̱na, jekäi imineju̱ni.

27:61b.MAT.027.061 Jera María Magdala wa irä, María saka irä jewa dejäklä je sa̱ nu̱l bläklä ska.

27:62b.MAT.027.062 Bulirishtä ra, je jile wa̱klä sábado yikaba díaí ukä ska, chui tsa̱ku̱i wa irä fariseo wa irä tapanawa̱ Pilato wäja̱mi,

27:63b.MAT.027.063 te isha: —Säkekewa, sá je̱r ja̱na, je säwäyuäk katke ji̱a ra, je te isha rä: “Tres día ra yis shki̱rmika̱ni” jeska.

27:64b.MAT.027.064 Je ki̱ka ba ku̱ guardia wa patkömi je inu̱l blele kate ska ikjänanak ma rä tres día kje, iwa̱ dulanak wa ka däklä kuna itsa̱kmi jaki, ijewa wa̱ ishäklä ditsä ia̱ ishkinakani dulecha̱wa̱ wa sha̱na ni. Ata jekäi ra, sä wäyormi ibata ska rä e̱e̱na si̱ isäkätä tsa̱ta.

27:65b.MAT.027.065 Jera Pilato te isha ijewa ia̱: —Jí guardia wa tso̱ bas ia̱; bas cho̱ ikjänanak maikäi bas wa̱ iju̱ñer käi.

27:66b.MAT.027.066 Jekäi ijewa minejulu te jak ki̱ bawa̱wa̱, te guardia wa tulata̱na sa̱ nu̱l bläklä kjänanak.

28

28:1b.MAT.028.001 Sábado kjaju̱, ñinaksa̱ni semana säkätä ke̱i wà ra, María Magdala wa irä María saka irä jewa minejulu sa̱ nu̱l bläklä su̱ak.

28:2b.MAT.028.002 Ñerä plaa ra ka̱ wäbuka̱naka̱ ta̱i. Ka irä maikäi kuna ta, Säkekewa ángel í ekla biteju̱té ka̱jöir deju̱, te jak bulewa̱ ju̱ami, je ki̱ka ije̱tkawa̱.

28:3b.MAT.028.003 Ije juer ka̱wä ju̱r juer käi, ipaiklä rä suruu si̱ nieve käi.

28:4b.MAT.028.004 Je yika ikjänanak wa suanacha̱wa̱, paju̱na tulaka̱, jolonacha̱wa̱ dulecha̱wa̱ käi.

28:5b.MAT.028.005 Jera ángel te isha je alaklä wa ia̱: —Ke bas suana. Ka jiye kuna ta, yis wa̱ iju̱ñer bas te rä Jesús ale wäteleka̱ cruz ja̱mi, je ne yuleke̱.

28:6b.MAT.028.006 Ka je kuna ji̱a jiska; je shki̱naka̱ni, jiräni iwa̱ iyile käi. Bas kutewa̱ isu̱ak, jí ne ska ijewa te ima̱ka̱ rä.

28:7b.MAT.028.007 Jekäi bas cho̱ni plaa ishäk iwa̱ dulanak wa ia̱: ‘Ishki̱naka̱ni dulecha̱wa̱ wa sha̱na. Jikäi issö: Ije maju̱ba bas wätsa̱k Galileaka; jeska bas te isu̱emini.’ ¡Issö! Je ebä ne sheke̱ta̱na yis te bas ia̱ rä.

28:8b.MAT.028.008 Je ñanera ra sa̱ nu̱l bläklä ska ijewa minejulu sualecha̱wa̱, ñakäi ssële a̱naa si̱, julunami ibata shäk iwa̱ dulanak wa ia̱.

28:9b.MAT.028.009 Ñerä Jesús deksa̱ju̱ ijewa wäki̱ te isha: —¿Jishtä bas shki̱na? Jera ijewa ñasikawa̱ iwäja̱mi, te iklä kukawa̱, te ioloitsawa̱.

28:10b.MAT.028.010 Jekjepa Jesús te isha ijewa ia̱: —Ke bas suana. Ata bas cho̱ ishäk yis el wa ia̱ ima Galileaka, jeska ijewa te yis su̱emini.

28:11b.MAT.028.011 Ñerä ijewa dami ji̱a ra, guardia wa sha̱ minejulu jukläyäkä na ibata shäk chui tsa̱ku̱i wa ia̱ ji o̱na käi biköle.

28:12b.MAT.028.012 Jera ijewa ñatapawa̱wa̱ sä wäkiri wa ra, ñaje̱rku̱a te inaklä ma̱ ta̱i je guardia wa ia̱,

28:13b.MAT.028.013 te isha: —Bas ku̱ shö rä: Sá kapacha̱wa̱ dälei ja̱mi iwa̱ dulanak wa dasta̱na tuina, je te inu̱l tsa̱mi jaki.

28:14b.MAT.028.014 Ata je ju̱ñawa̱ ka̱ wäkiri te ra, je paruemi sá te ije ra bas wetsanakläksa̱ ije yika.

28:15b.MAT.028.015 Jera ijewa te je inaklä kukacha̱wa̱. Jekäi ite isha jiräni ite ipaka ishäk käi. Jekäi je yir dami ji̱a Judío wa sha̱na jira kje.

28:16b.MAT.028.016 Ata iwa̱ dulanak wa once minejulumi Galileaka, ka̱ bata mai Jesús wa̱ iyile ijewa ia̱ rä ska.

28:17b.MAT.028.017 Ñerä ijewa te isu̱a ra, ijewa te ioloitsawa̱, ata sha̱ te ibiketsa je̱rike botkä wa.

28:18b.MAT.028.018 Jera Jesús je̱k sikawa̱ ijewa wäja̱mi, kta ijewa ra, te isha: —Yis ia̱ ka̱wei rä me̱le ji biköle wa̱klä ka̱jöir ska irä ka̱jiska irä.

28:19b.MAT.028.019 Je ne ki̱ka bas cho̱ sä ditsei wä kju̱awa wa biköle kukäk bas wa̱ dulanak, jekäi ijewa wäukewa̱k Sa Ká irä, iyaba irä, Wikblu Sikina irä kie ja̱mi,

28:20b.MAT.028.020 ñakäi ijewa paktäk yis wa̱ bas pakale ji wa̱k je biköle wawa̱klä ijewa wa̱. ¡Issö! Yis kaldu bas da buliri buliri ma rä sa̱ ke̱i e̱rwa̱ kje.