Jakob, Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, pozdravlja dvanajstere rodove, ki so razkropljeni.

Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave,

ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost.

Stanovitnost pa imej za delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemer pogrešni.

Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo.

Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava.

Naj vendar ne misli tisti človek, da kaj dobi od Gospoda,

mož dvojnih misli, nestanoviten na vseh potih svojih!

Ponaša pa naj se nizki brat v visokosti svoji,

a bogati v ponižanju svojem, kajti mine kakor trave cvet.

Vzide namreč solnce z vročino in posuši travo, in njen cvet odpade in lepota lica njenega izgine: tako tudi bogatin zvene v svojih podjetjih.

Blagor možu, ki pretrpi izkušnjavo; ker ko bo preizkušen, prejme venec življenja, ki ga je obljubil Gospod tem, ki ga ljubijo.

Nihče naj ne reče, ko je v izkušnjavi: Bog me izkuša; zakaj Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.

Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo;

potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.

Ne tavajte, bratje moji ljubljeni!

Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.

Iz svoje volje nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvari njegovih.

Veste to, bratje moji ljubljeni. Bodi pa vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo;

kajti jeza človekova ne dela pravičnosti Božje.

Zato odloživši sleherno nesnago in obilnost hudobnosti, v krotkosti sprejmite vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše.

Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki sami sebe slepe.

Kajti če je kdo poslušalec besede, ne pa delavec, ta je podoben možu, ki ogleduje v zrcalu svojega rojstva obličje:

pogleda se namreč in odide, in hitro pozabi, kakšen da je.

Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja ter ne pozabi, kar sliši, ampak dejanski izvršuje to, ta bode blažen v dejanju svojem.

Če meni kdo, da služi Bogu, pa ne brzda jezika svojega, temuč vara srce svoje, njegovo bogoslužje je ničevo.Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.

Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.

Bratje moji, v veri našega Gospoda slave, Jezusa Kristusa, ne ozirajte se na to, kdo je kdo.

Ako pride namreč v vaš zbor mož z zlatim prstanom, v sijajni obleki, pride pa tudi ubožec v umazani obleki,

in pogledate njega, ki ima sijajno obleko, in mu rečete: Ti sedi sem lepo, in ubožcu rečete: Ti stoj tam ali pa sedi sem pod podnožje moje –

niste li napravili razločka med seboj in ste postali sodniki po slabih mislih?

Čujte, bratje moji ljubljeni: Ni si li Bog izbral ubožcev pred svetom, da bodo bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil njim, ki ga ljubijo?

Vi pa ste zaničevali ubožca. Ali niso bogatini, ki vas zatirajo, in niso li oni, ki vas vlačijo pred sodbe?

Niso li oni, ki preklinjajo slavno ime, ki je bilo klicano nad vami?

Toda če res izpolnjujete kraljevo postavo, po pismu: „Ljubi bližnjega svojega kakor sebe“, prav delate;

če pa gledate na zunanjost, delate greh, in postava vam izpričuje, da ste prestopniki.

Kajti kdor bi izpolnjeval vso postavo, pa bi se pregrešil zoper eno zapoved, je postal kriv vseh.

On namreč, ki je rekel: „Ne prešeštvuj“, je tudi rekel: „Ne ubijaj“; če pa ne prešeštvuješ, a ubijaš, si postal prestopnik postave.

Tako govorite in tako ravnajte kakor ljudje, ki boste sojeni po postavi svobode.

Kajti sodba bode neusmiljena njemu, ki ni delal usmiljenja; usmiljenje se hvali zoper sodbo.

Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? More li ga ta vera rešiti?

Ako je brat nag ali sestra in pogrešata vsakdanje hrane,

pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, ogrejta se in nasitita! A jima ne podelite, kar je potrebno telesu, kaj to pomaga?

Tako tudi vera, ako nima del, je mrtva sama ob sebi.

Ali poreče kdo: Ti imaš vero, in jaz imam dela; pokaži mi vero svojo brez del, in jaz ti pokažem vero iz svojih del.

Ti veruješ, da je Bog eden; prav delaš. Tudi zli duhovi to verujejo in groza jih je.

Hočeš pa vedeti, človek ničemurni, da je vera brez del mrtva?

Ali ni bil Abraham, oče naš, opravičen iz del, ko je daroval Izaka, sina svojega, na oltarju?

Vidiš torej, da je vera sodelovala z deli njegovimi, in iz del je bila vera popolna,

in izpolnilo se je pismo: „Abraham pa je veroval Bogu, in vštelo se mu je za pravičnost“ in „prijatelj Božji“ je bil imenovan.

Vidite, da se iz del opravičuje človek in ne samo iz vere.

Istotako se li ni tudi Rahab nečistnica opravičila iz del, ko je sprejela poslanca in ju odpravila po drugi poti?Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

Ne bodite mnogi učitelji, bratje moji, ker veste, da prejmemo težjo sodbo.

V mnogem namreč napačno delamo vsi. Če kdo v besedi ne stori napačno, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo.

Ako devamo konjem uzde v gobce, da so nam poslušni, vladamo tudi ves njih život.

Glej, tudi ladje, če so še tako velike in jih silni vetrovi gonijo, obrača i najmanjše krmilo, kamorkoli hoče vodnikova namera.

Tako je tudi jezik majhen ud in se veliko ponaša. Glej, majhen ogenj, kolikšen gozd zažge!

Tudi jezik je ogenj; kot svet krivice se kaže jezik med udi našimi, ki oskrunja vse telo in zažiga kolo življenja, njega pa zažiga pekel.

Kajti sleherno pleme zveri in ptičev, golazni in morskih živali kroti in je ukrotil rod človeški,

jezika pa ne more ukrotiti noben človek; zlo neukrotno je poln smrtnega strupa!

Ž njim blagoslavljamo Gospoda in Očeta in ž njim preklinjamo ljudi, ustvarjene po podobi Božji;

iz istih ust prihaja blagoslov in kletev. To, bratje moji, se ne sme tako goditi!

Saj pač studenec iz iste votline ne bruha sladke in grenke vode?

More li, bratje moji, smokva roditi olive ali trta smokve? Tudi slana voda ne more delati sladke.

Kdo je moder in razumen med vami? Kaže naj z lepim vedenjem dela svoja v modri krotkosti.

Če pa imate grenko zavist in sebičnost v srcu svojem, nikar se ne hvalite in ne lažite zoper resnico!

To ni modrost, ki prihaja od zgoraj, ampak zemeljska, živalska, vražja.

Kjer je namreč zavist in sebičnost, tam je nerednost in vse zlo dejanje.

Modrost pa, ki je od zgoraj, je prvič čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna, polna usmiljenja in dobrega sadu, dvoma prosta, brez hinavščine.Sad pravičnosti pa se seje v miru njim, ki napravljajo mir.

Sad pravičnosti pa se seje v miru njim, ki napravljajo mir.

Odkod prihajajo vojske in odkod bitke med vami? Ne li odtod, namreč od želj vaših, vojskujočih se v vaših udih?

Želite, a nimate; morite in želite zavidno, a ne morete doseči; borite se in vojskujete; nimate, ker ne prosite.

Prosite, a ne dobite, ker slabo prosite, da bi zapravljali v slah svojih.

Prešeštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga?Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.

Ali menite, da pismo prazno govori? Zavistno li želi Duh, ki ga je Bog naselil v nas?

Daje pa toliko večjo milost. Zato pravi pismo: „Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost“.

Podložni torej bodite Bogu. Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas.

Približajte se Bogu in približa se vam. Očedite si roke, grešniki, in očistite si srca, ki ste dvojnih misli.

Čutite svoje gorjé in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje in radost v potrtost.

Ponižajte se pred Gospodom, in on vas poviša.

Ne obrekujte drug drugega, bratje. Kdor obrekuje brata ali sodi brata svojega, obrekuje postavo in sodi postavo; če pa sodiš postavo, nisi izpolnjevalec postave, ampak sodnik.

Eden je zakonodajec in sodnik, ki more rešiti in pogubiti; ti pa kdo si, ki sodiš bližnjega?

Dejte torej vi, ki pravite: Danes ali jutri odpotujemo v to mesto in ostanemo ondi eno leto ter bomo tržili in pridobivali,

pa ne veste, kaj bode jutri. Kakšno je življenje vaše? Hlap namreč ste, ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine.

Morali bi govoriti: Ako Gospod hoče, bomo živeli in to ali ono storili.

Sedaj pa se ponašate v širokoustju svojem; vsako tako ponašanje je hudobno.Kdor torej zna dobro delati, pa ne dela, njemu je greh.

Kdor torej zna dobro delati, pa ne dela, njemu je greh.

Dejte torej vi, bogatini, jokajte in javkajte nad bedami, ki vas zadenejo.

Bogastvo vaše je strohnelo in oblačila vaša so snedli molji.

Zlato vaše in srebro je zarjavelo, in njiju rja bode v pričanje zoper vas in bo žrla meso vaše kakor ogenj. Zaklade ste si nabrali v zadnjih dneh!

Glejte, plačilo delavcev, ki so poželi polje vaše, pa ste ga jim utrgali, kriči; in vpitje ženjcev je prišlo do ušes Gospoda nad vojskami.

V požrešnosti ste na zemlji živeli in razkošnosti; srca svoja ste redili v dan klanja.

Obsodili, umorili ste pravičnega, ne ustavlja se vam.

Bodite torej potrpežljivi, bratje, do prihoda Gospodovega. Glejte, orač pričakuje dragega sadu zemlje, potrpežljiv zanj, dokler ne dobi zgodnjega in poznega dežja.

Bodite potrpežljivi tudi vi; pokrepčajte srca svoja, ker prihod Gospodov se je približal.

Ne zdihujte drug zoper drugega, bratje, da ne boste sojeni; glejte, sodnik stoji pred vrati.

Za zgled trpljenja in potrpežljivosti vzemite, bratje, proroke, ki so govorili v imenu Gospodovem.

Glejte, blagrujemo tiste, ki so bili stanovitni v trpljenju. O stanovitnosti Jobovi ste čuli in konec Gospodov ste videli; kajti bogat v usmiljenju je Gospod in milosrčen.

Predvsem pa, bratje moji, ne prisegajte, ne pri nebu, ne pri zemlji, ne kake druge prisege; vaš ‚da‘ pa bodi ‚da‘ in ‚ne‘ bodi ‚ne‘, da ne zapadete sodbi.

Trpi li kdo med vami, naj moli. Je li kdo dobre volje, naj prepeva hvalnice.

Je li kdo bolan med vami, naj pokliče k sebi starejšine cerkve, in molijo naj nad njim ter ga mazilijo z oljem v imenu Gospodovem.

In molitev vere bo pomagala bolniku, in Gospod ga ozdravi; in ako je storil grehe, mu bo odpuščeno.

Izpovedujte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite. Mnogo zmore goreča molitev pravičnega.

Elija je bil človek, podvržen enakim slabostim kakor mi, in v molitvi je molil, naj ne dežuje, in deževalo ni na zemlji tri leta in šest mesecev.

In zopet je molil, in nebo je dalo dežja in zemlja je rodila sad svoj.

Bratje moji, ako kdo izmed vas zabrede od resnice in ga kdo nazaj pripelje,vedi, da kdor nazaj pripelje grešnika s krive poti njegove, reši dušo njegovo iz smrti in pokrije množico grehov.

vedi, da kdor nazaj pripelje grešnika s krive poti njegove, reši dušo njegovo iz smrti in pokrije množico grehov.