Pavel in Timotej, hlapca Kristusa Jezusa, vsem svetim v Kristusu Jezusu, ki bivajo v Filipih, s škofi in diakoni:

Milost vam in mir od Boga Očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa!

Zahvaljujem se Bogu svojemu, kadarkoli se vas spominjam,

vedno v sleherni molitvi za vas vse, ko opravljam molitev z veseljem,

da ste se udeleževali širjenja evangelija od prvega do današnjega dne,

ker sem prepričan prav o tem, da on, ki je začel v vas dobro delo, ga dokonča do dne Jezusa Kristusa;

kakor je tudi meni spodobno, misliti to za vas vse, ker vas imam v srcu svojem kot take, ki ste vsi i v sponah mojih i v zagovarjanju in utrjevanju evangelija sodeležniki milosti z menoj.

Kajti priča mi je Bog, kako hrepenim po vas vseh v srčni ljubezni Kristusa Jezusa.

In za to molim, da naj ljubezen vaša še bolj in bolj raste v spoznanju in slehernem razumu,

da presojate, kaj je boljše in kaj ne; da bodete čisti in brez spotikljaja za dan Kristusov,

napolnjeni s sadom pravičnosti, ki se množi po Jezusu Kristusu, v slavo in hvalo Bogu.

Želim pa, da spoznate, bratje, da je pripomoglo še bolj v prospeh evangeliju to, kar me je zadelo,

tako da so spone moje postale očitne, da so za Kristusa, vsej cesarski straži in vsem drugim,

in da si večina bratov, v Gospodu dobivši zaupanje po mojih sponah, upa bolj brez strahu govoriti besedo Božjo.

Nekateri sicer oznanjajo Kristusa tudi iz zavisti in prepirljivosti, nekateri pa tudi iz dobre volje.

Ti, ki to delajo iz ljubezni, vedo, da sem postavljen v zagovarjanje evangelija;

drugi pa oznanjajo Kristusa iz strankarstva, ne iz čistega namena, ker menijo, da mi povzročijo stisko v sponah mojih.

Ali kaj na tem? Saj se tako ali tako, bodisi s pretvezo, bodisi v resnici oznanja Kristus, in tega se veselim, da, bom se še veselil.

Vem namreč, da mi to posluži v rešitev po prošnji vaši in podpori Duha Jezusa Kristusa,

po trdnem pričakovanju in upanju mojem, da ne bom v ničemer osramočen, marveč da se bo v vsej srčnosti pričevanja kakor vedno, tudi sedaj poveličeval Kristus v mojem telesu, bodisi z življenjem ali s smrtjo.

Zakaj meni je življenje Kristus, in smrt dobiček.

Ako pa mi je še živeti v mesu, to mi pomnoži sad dela; in kaj naj izvolim, ne vem.

Pritiska me pa oboje: želja me je, ločiti se in biti s Kristusom, zakaj to je veliko, veliko boljše;

toda ostati v mesu je potrebnejše za vas.

In v tem zaupanju vem, da ostanem in z vami vsemi ostanem za vaš prospeh in veselje v veri,

da bode hvala vaša preobila v Kristusu Jezusu zaradi mene, vsled zopetnega prihoda mojega k vam.

Samo naj bode življenje vaše, kakor se spodobi evangeliju Kristusovemu, da bom vedel, bodisi da pridem in vas vidim, bodisi da v daljavi slišim, kako je pri vas, da stojite trdno v enem duhu, enodušno in skupno se boreč za vero evangelija,

in da vas nikakor ne morejo zastrašiti nasprotniki; kar je njim očitno znamenje pogube, vam pa zveličanja, in to od Boga;

ker vam je iz milosti dano za Kristusa, da ne samo verujete vanj, ampak tudi zanj trpite,imajoč isti boj, ki ste ga videli na meni in zdaj slišite o meni.

imajoč isti boj, ki ste ga videli na meni in zdaj slišite o meni.

Če je torej pri vas kako izpodbujanje v Kristusu, če je kaka tolažba ljubezni, če kaka sodeležnost Duha, če kako usmiljenje in milovanje:

napolnite mi veselje s tem, da ste složni, da imate eno ljubezen, enodušno ravnate, za eno skrbite;

ničesar ne delajte iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temuč po ponižnosti cenite drug drugega više od sebe.

Ne glejte vsak na svoje, ampak vsak tudi na to, kar je drugega.

To mišljenje bodi v vas, ki je bilo v Kristusu Jezusu:

kateri, ko je bil v podobi Božji, ni štel za rop biti enak Bogu,

temuč samega sebe je izpraznil [Ali: v nič dejal.] in je nase vzel podobo hlapca in postal enak človeku; in po zunanjosti spoznan za človeka,

se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu.

Zato ga je tudi Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime;

da se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo,

in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta.

Zatorej, ljubljeni moji, kakor ste bili vsekdar poslušni, ne samo v pričujočnosti moji, temuč mnogo bolj sedaj v nepričujočnosti moji, v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje;

Bog namreč je, ki dela v vas i voljo i delovanje, po svoji dobri volji.

Vse delajte brez godrnjanja in pomišljanja,

da bodete brez pogreška in čisti, otroci Božji brez madeža sredi sključenega in spačenega rodú, med katerimi se svetite kakor nebeške luči na svetu

in jim predstavljate besedo življenja; da imam hvalo za dan Kristusov, da nisem zastonj tekal in ne trudil se zastonj.

Ali ko bi bil tudi darovan nad daritvijo in službo vere vaše, veselim se in z vami vsemi vred se veselim.

Enako pa se veselite tudi vi in veselite se z menoj vred!

Upam pa v Gospoda Jezusa, da vam skoraj pošljem Timoteja, da bodem tudi jaz mirnega srca, ko zvem, kako je pri vas.

Nikogar namreč nimam enakega mišljenja, ki bo pošteno skrbel za vaše zadeve;

zakaj vsi iščejo svojega, ne kar je Kristusa Jezusa.

Preizkušenost pa poznate njegovo, da je, kakor otrok z očetom, z menoj služil za širjenje evangelija.

Tega torej upam poslati, precej ko izprevidim, kako bo z menoj.

Trdno se pa nadejam v Gospodu, da tudi sam pridem skoraj.

Potrebno se mi je pa zdelo poslati k vam Epafrodita, brata in sodelavca in sovojaka mojega, vašega pa poslanca in služabnika potrebe moje;

kajti hrepenel je po vas vseh in se žalostil, ker ste slišali, da je zbolel.

In res, da je zbolel in je bil blizu smrti; ali Bog se ga je usmilil, a ne samo njega, ampak tudi mene, da ne bi imel žalosti nad žalost.

Tem hitreje torej sem ga poslal, da ga vidite ter se veselite in da bodem jaz manj žalosten.

Sprejmite ga torej v Gospodu z vsem veseljem, in take imejte v čislih;kajti zaradi dela Kristusovega se je bil približal smrti, vnemar pustivši življenje, da bi nadomestil, s čimer mi vi niste mogli poslužiti.

kajti zaradi dela Kristusovega se je bil približal smrti, vnemar pustivši življenje, da bi nadomestil, s čimer mi vi niste mogli poslužiti.

Sicer pa, bratje moji, veselite se v Gospodu! Eno in isto vam pisati ni sitno meni, vam pa je v potrjenje.

Pazite se psov, pazite se slabih delavcev, pazite se razreze!

Kajti mi smo obreza, ki v Božjem Duhu služimo Bogu in se hvalimo v Kristusu Jezusu in ne stavimo upanja v meso,

dasi imam jaz lahko tudi v meso zaupanje. Če meni kdo drugi zaupati v meso, jaz tem bolj:

obrezan osmi dan, iz rodu Izraelovega, rodovine Benjaminove, Hebrejec iz Hebrejcev, po postavi farizej,

po gorečnosti preganjalec cerkve, po pravičnosti, ki sloni na postavi, brez pogreška.

Ali kar mi je bilo dobiček, to sem imel zaradi Kristusa za izgubo.

Ali zares, tudi zdaj imam vse za izgubo, ker je mnogo boljše spoznanje Kristusa Jezusa, Gospoda mojega, zaradi katerega sem vse izgubil in imam to za smeti, da pridobim Kristusa

in se najdem v njem, ne imajoč svoje pravičnosti, ki izvira iz postave, ampak tiste, ki je po veri v Kristusa, iz Boga pravičnosti, na podlagi vere,

da spoznam njega in moč vstajenja njegovega in sodeleštvo njegovega trpljenja, ko sem njegovi smrti podoben,

da kako dospem do vstajenja izmed mrtvih.

Ne da sem že dosegel ali da sem že dovršen, a ženem se, da kako dosežem, za kar sem bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa.

Bratje, jaz ne mislim sam zase, da sem že dosegel; eno pa delam: pozabivši, kar je zadaj, a vzpenjajoč se po tem, kar je spredaj,

hitim proti cilju za darilom nebeškega poklica Božjega v Kristusu Jezusu.

Kolikor nas je torej popolnih, bodimo teh misli; in če ste v čem drugih misli, tudi to vam razodene Bog.

Toda do česar smo dospeli, po tem stopajmo naprej!

Posnemalci moji bodite, bratje, in glejte na one, ki tako žive, kakor imate nas za zgled.

Zakaj veliko jih živi, ki sem jih vam mnogokrat imenoval, zdaj pa jih tudi jokajoč imenujem sovražnike križa Kristusovega,

katerih konec poguba, katerih Bog trebuh in njih slava v njih sramoti, ki jim je zemeljsko v mislih.

Kajti naša domovna država je v nebesih, odkoder tudi pričakujemo Zveličarja, Gospoda Jezusa Kristusa,ki preobrazi telo ponižanja našega, da bode podobno telesu slave njegove, po moči, s katero si more tudi vse podvreči.

ki preobrazi telo ponižanja našega, da bode podobno telesu slave njegove, po moči, s katero si more tudi vse podvreči.

Zatorej, bratje moji ljubljeni in zaželjeni, veselje in venec moj, tako stojte trdno v Gospodu, ljubljeni!

Evodijo opominjam in Sintiho opominjam, da bodita enih misli v Gospodu.

In prosim tudi tebe, moj tovariš zvesti, pomagaj jima, ki sta se z menoj borili v evangeliju, tudi s Klementom in drugimi sodelavci mojimi, katerih imena so v knjigi življenja.

Veselite se vedno v Gospodu! še enkrat pravim: Veselite se!

Krotkost vaša bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu.

Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem.

In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.

Sicer pa, bratje, kar je resnično, kar čestito, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala, to premišljajte.

Kar ste se tudi naučili in prejeli in slišali in videli na meni, to delajte, in Bog miru bode z vami.

Razveselil sem se pa silno v Gospodu, da je končno zopet ozelenela vaša skrb zame; na to ste sicer tudi mislili, a prilike niste imeli.

Ne da bi dejal to zaradi pomanjkanja; jaz sem se namreč naučil, zadovoljen biti s tem, kar imam.

Znam se tudi ponižati, znam tudi v obilosti živeti; sleherne in vsake stvari sem vajen, sit biti in lačen, v obilosti živeti in v pomanjkanju.

Vse morem v njem, ki me krepča, v Kristusu.

Vendar ste prav storili, da ste pokazali sočutje z mojo stisko.

Veste pa tudi sami, Filipljani, da se v začetku širjenja evangelija, ko sem odšel iz Macedonije, ni udeležila nobena cerkev z menoj na račun dajanja in prejemanja, razen vas samih;

saj tudi v Solun ste mi poslali enkrat in dvakrat za potrebo.

Ne da bi iskal daru, marveč sadu iščem, ki naj se množi vam na račun.

Imam pa vsega dovolj in preobilo; napolnjen sem, dobivši od Epafrodita vaše dari, sladko dišavo, prijetno daritev, Bogu po volji.

Bog moj pa napolni vsako potrebo vašo po bogastvu svojem v slavi v Kristusu Jezusu.

Bogu pa in Očetu našemu slava na vekov veke! Amen.

Pozdravite vsakega svetega v Kristusu Jezusu. Pozdravljajo vas bratje, ki so z menoj.

Pozdravljajo vas vsi sveti, posebno pa oni iz cesarjeve hiše.Milost Gospoda Jezusa Kristusa z duhom vašim!

Milost Gospoda Jezusa Kristusa z duhom vašim!