Pavel, apostol (ne od ljudi, tudi ne po človeku, ampak po Jezusu Kristusu in po Bogu Očetu, ki ga je obudil iz mrtvih),

in vsi bratje, ki so z menoj, cerkvam v Galaciji:

Milost vam in mir od Boga Očeta in Gospoda našega Jezusa Kristusa,

ki je dal samega sebe za grehe naše, da nas otme iz sedanjega hudega veka po volji Boga in Očeta našega,

ki mu bodi slava na veke vekomaj! Amen.

Čudim se, da ste se tako hitro odvrnili od tega, ki vas je poklical po milosti Kristusovi, na drugačen evangelij,

ko vendar ni drugega evangelija, samo da so nekateri, ki vas motijo in hočejo preobrniti evangelij Kristusov.

Ali ko bi vam tudi mi ali angel iz nebes oznanjeval evangelij drugače, kakor smo vam ga mi oznanili, bodi proklet!

Kakor smo poprej rekli, tudi sedaj zopet pravim: Če vam kdo oznanjuje evangelij drugače, kakor ste ga prejeli, bodi proklet!

Govorim li sedaj, da se prikupim ljudem ali Bogu? Ali pa skušam biti ljudem pogodu? Ko bi še ljudem bil pogodu, ne bi bil Kristusov služabnik.

Kajti na znanje vam dajem, bratje, da evangelij, ki sem ga jaz oznanil, ni po človeku;

saj ga tudi jaz nisem prejel od človeka, niti se ga naučil, temuč po razodetju Jezusa Kristusa.

Kajti slišali ste o mojem nekdanjem vedenju v judovstvu, da sem čez mero preganjal cerkev Božjo in jo zatiral,

in sem napredoval v judovstvu bolj od mnogih vrstnikov v rodu svojem in bil sem preobilo vnet za očetov svojih izročila.

Ko se je pa vzvidelo Bogu, ki me je odločil zase od telesa matere moje in poklical po milosti svoji,

da razodene Sina svojega v meni, da oznanim blagovestje o njem med pogani: precej nisem za svet poprašal mesa in krvi,

tudi nisem šel gori v Jeruzalem k tistim, ki so bili pred menoj apostoli, ampak odšel sem v Arabijo in zopet sem se povrnil v Damask.

Potem čez tri leta sem šel gori v Jeruzalem, da obiščem Petra, in ostal sem pri njem petnajst dni.

Drugega pa izmed apostolov nisem videl, razen Jakoba, brata Gospodovega.

A kar vam pišem, glejte, vpričo Boga: ne lažem.

Potem sem prišel v kraje sirske in cilicijske.

Bil sem pa neznan po licu cerkvam v Judeji, ki so v Kristusu;

samo slišali so, da tisti, ki nas je nekdaj preganjal, sedaj kot blagovestje oznanjuje vero, ki jo je nekdaj zatiral,in slavili so zavoljo mene Boga.

in slavili so zavoljo mene Boga.

Potem čez štirinajst let sem zopet šel gori v Jeruzalem z Barnabom in vzel s seboj tudi Tita.

Šel sem pa gori po razodetju in sem jim razložil evangelij, ki ga propovedujem med pogani, a posebe njim, ki so kaj veljali, da bi ne bil moj trud prej ali slej zaman.

Ali tudi Tit, ki je bil z menoj in je bil Grk, ni bil prisiljen, da se obreže.

To pa zavoljo krivih bratov, ki so se prikradli in vmes vrinili, oprezovat svobodo našo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas zasužnjili;

katerim se niti za uro nismo vdali in podvrgli, da bi resnica evangelija ostala pri vas.

Od tistih pa, ki so kaj veljali (kakšni so bili nekdaj, zato mi nič ni; Bog ne gleda, kdo je kdo), ti namreč, ki so kaj veljali, niso meni nič pridali;

temuč nasprotno, videč, da je meni zaupan evangelij za neobrezo kakor Petru za obrezo

(kajti On, ki je v Petru deloval za apostolstvo obreze, je deloval tudi v meni za pogane),

in spoznavši milost, ki mi je dana, so podali Jakob in Kefa in Janez, ki so veljali za stebre, desnice meni in Barnabu v potrjenje tovarištva, naj greva midva med pogane, a oni med obrezo,

samo da se spominjava ubogih; za to sem se tudi potrudil, da se tako stori.

Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem ga iz oči v oči karal, ker je bil graje vreden.

Kajti preden so prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani; ko so pa prišli, se je umikal in se ločil, boječ se tistih, ki so bili iz obreze.

In ž njim vred so se hlinili tudi drugi Judje, tako da je tudi Barnaba zavedlo njih hlinjenje.

Ali ko sem videl, da ne hodijo prav po resnici evangelija, sem rekel Kefu pred vsemi: Če ti, ki si Jud, poganski živiš in ne judovski, zakaj siliš pogane, da žive judovski? –

Mi smo po rodu Judje in ne iz poganov grešniki,

ker pa vemo, da se ne opravičuje človek iz del postave, nego samo po veri v Jezusa Kristusa, smo sprejeli tudi mi vero v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni iz vere Kristusove in ne iz del postave, ker se iz del postave ne opraviči nobeno meso.

Ako smo pa mi pri tem, ko iščemo biti opravičeni v Kristusu, tudi sami spoznani za grešnike, je li torej Kristus grehu služabnik? Nikakor ne.

Zakaj če zidam zopet to, kar sem podrl, se kažem sam, da sem prestopnik.

Jaz sem namreč po postavi umrl postavi, da Bogu živim.

S Kristusom sem na križ razpet. Živim pa ne več jaz, marveč Kristus živi v meni; kolikor pa sedaj živim v mesu, živim v veri Sinu Božjega, ki me je ljubil in dal samega sebe zame.Ne zametam milosti Božje, kajti če je po postavi pravičnost, je Kristus zastonj umrl.

Ne zametam milosti Božje, kajti če je po postavi pravičnost, je Kristus zastonj umrl.

O nespametni Galati! kdo vas je očaral? Vam je bil vendar pred očmi opisan Jezus Kristus, na križ razpeti!

To samo hočem zvedeti od vas: Ste li po delih postave prejeli Duha ali s poslušanjem vere?

Ste li tako nespametni? začenši v Duhu, sedaj v mesu dokončujete?

Toliko ste zastonj pretrpeli? če bi le bilo tudi zastonj!

On torej, ki vam daje Duha in dela čudeže med vami, dela li to po delih postave ali po poslušanju vere?

Kakor „je Abraham veroval Bogu, in zaračunilo se mu je za pravičnost“.

Spoznajte torej, da so tisti, ki so iz vere, sinovi Abrahamovi.

Ker pa je pismo naprej videlo, da Bog iz vere opravičuje pogane, je naprej oznanilo Abrahamu blagovestje: „V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi“.

Tako so tisti, ki so iz vere, blagoslovljeni z vernim Abrahamom.

Katerikoli so namreč iz del postave, so pod kletvijo; kajti pisano je: „Proklet vsak, kdor ne ostane v vsem, kar je pisano v knjigi postave, da naj stori“.

Da se pa po postavi nihče ne opraviči pred Bogom, je očitno, zakaj: „Pravični bo iz vere živel“.

A postava ne sloni na veri, temuč: „kdor zapovedi izpolnjuje, bo živel po njih“.

Kristus nas je odkupil iz kletve postave, ko je postal za nas kletev, kajti pisano je: „Proklet vsak, kdor visi na lesu“:

da pride nad pogane blagoslov Abrahamov v Kristusu Jezusu, da prejmemo obljubo Duha po veri.

Bratje, po človeško govorim: Najsi bo le človeška zaveza, vendar, ko je potrjena, je nihče ne zameta ali ji kaj prideva.

Abrahamu pa so bile dane obljube in semenu njegovemu. Ne pravi: „In semenom“, kakor da bi jih bilo več, temuč kakor za enega: „In semenu tvojemu“, ki je Kristus.

To pa pravim: Zaveze, ki jo je prej potrdil Bog, štiristo in trideset let pozneje dana postava ne razveljavlja, da se obljuba tako odpravi.

Kajti če je iz postave dediščina, ni več iz obljube; toda Abrahamu jo je po obljubi milostno podaril Bog.

Čemu torej postava? Zavoljo prestopkov se je pridodala, dokler ne pride seme, ki mu je dana obljuba, in je bila urejena po angelih, po roki srednika.

Ali srednik ne posreduje pri enem, Bog pa je eden.

Je li torej postava zoper obljube Božje? Nikakor ne; kajti ko bi se bila dala postava, ki bi mogla oživiti, zares bi bila iz postave pravičnost.

Toda pismo je vse zaklenilo pod greh, da bi se obljuba na podlagi vere v Jezusa Kristusa dala tem, ki verujejo.

Preden je pa prišla vera, smo bili pod postavo, ki nas je stražila, zaklenjeni za vero, ki se je imela razodeti.

Tako je bila postava voditeljica naša do Kristusa, da bi bili iz vere opravičeni.

A ko je vera prišla, nismo več pod voditeljico.

Zakaj vsi ste sinovi Božji po veri, v Kristusu Jezusu.

Kajti katerikoli ste bili krščeni v Kristusa, ste Kristusa oblekli.

Ni tu Juda, ne Grka, ni tu sužnja, ne svobodnega, ni tu moškega, ne ženske: zakaj vi vsi ste eden v Kristusu Jezusu.Če ste pa Kristusovi, potem ste Abrahamovo seme, in po obljubi dediči.

Če ste pa Kristusovi, potem ste Abrahamovo seme, in po obljubi dediči.

Pravim pa, dokler je dedič nedoleten, se nič ne razločuje od sužnja, čeprav je vsega gospodar;

marveč je pod varuhi in oskrbniki do dne, postavljenega po očetu.

Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili nedoletni, pod prvim ukom sveta zasužnjeni;

ko pa je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog Sina svojega, rojenega iz žene, podvrženega postavi,

da odkupi tiste, ki so bili pod postavo, da prejmemo sinovstvo.

Ker ste pa sinovi, je odposlal Bog Duha Sina svojega v vaša srca, ki kliče: Abá, Oče!

Tako nisi več suženj, ampak sin; ako pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

Ali takrat ste, seveda ne poznavajoč Boga, sužnjevali tistim, ki po naravi niso bogovi;

a sedaj, spoznavši Boga, še bolj pa spoznani od Boga, kako da se zopet vračate k prvim naukom, medlim in ubornim, ki jim hočete vnovič sužnjevati?

Dneve obhajate in mesece in čase in leta!

Bojim se za vas, da bi se ne bil morda zastonj trudil za vas.

Bodite kakor sem jaz, ker sem tudi jaz kakor vi, bratje, prosim vas.

Nobene krivice mi niste storili; veste pa, da sem vam v slabosti mesa [Ali: spričo telesne slabosti.] najprvo oznanjeval evangelij,

in me niste vzlic svoji izkušnjavi na mesu mojem zaničevali, ne zavrgli, marveč kakor angela Božjega ste me sprejeli, kakor Kristusa Jezusa.

Kje je torej vaše tedanje blaženstvo? kajti pričam vam, da bi bili, ko bi bilo mogoče, oči svoje izdrli in jih meni dali.

Tako sem torej postal vaš sovražnik, govoreč vam resnico?

Vnemajo se za vas, pa ne kakor je prav, temuč izkleniti vas hočejo od mene, da bi se vi zanje vnemali.

Dobro pa je, vnemati se v dobrem vsekdar, in ne samo, kadar sem jaz pri vas.

Otroci moji, ki jih zopet z bolečinami porajam, dokler se ne upodobi Kristus v vas –

želel bi pa biti sedaj pri vas in premeniti glas svoj, ker sem v zadregi zastran vas.

Recite mi, kateri hočete biti pod postavo, ne slišite li postave?

Kajti pisano je, da je imel Abraham dva sina, enega od dekle in enega od svobodnice.

Toda kateri je bil od sužnje, se je narodil po mesu, a kateri od svobodne, po obljubi.

To pa je v prispodobi govorjeno: ti dve ženi sta namreč dve zavezi, ena z gore Sinajske, ki rodi za sužnost, in ta je Agara.

Agara pa pomeni goro Sinaj v Arabiji in stoji v eni vrsti s sedanjim Jeruzalemom, ki sužnjuje z otroki svojimi.

A gornji Jeruzalem je svobodnica, in ta je naša mati.

Kajti pisano je: „Razveseli se, nerodovitna, ki ne porajaš; zaukaj in kliči, ki nisi v porodnih bolečinah; zakaj mnogo več je otrok te, ki je osamljena, nego one, ki ima moža“.

Mi pa smo, bratje, kakor Izak, otroci obljube.

Ali kakor je takrat tisti, ki se je po mesu narodil, preganjal tega, ki je bil po Duhu rojen, tako tudi sedaj.

Toda kaj pravi pismo? „Spodi deklo in nje sina; zakaj ne bo dedoval sin sužnje s sinom svobodnice“.Zato, bratje, nismo otroci sužnje, ampak svobodne.

Zato, bratje, nismo otroci sužnje, ampak svobodne.

Za svobodo nas je Kristus osvobodil; stojte torej trdno in ne vprezite se zopet v jarem sužnosti.

Glejte, jaz Pavel vam pravim: ako sprejmete obrezo, vam Kristus ne bo nič pomagal.

A pričam zopet vsakemu človeku, ki se obreže, da je dolžen celo postavo izpolniti.

Ločeni ste od Kristusa, katerikoli se po postavi hočete opravičiti, iz milosti ste padli.

Mi namreč po Duhu na podlagi vere čakamo upanja pravičnosti.

Kajti v Kristusu Jezusu nič ne koristi ne obreza niti neobreza, ampak vera, ki deluje po ljubezni.

Tekli ste dobro; kdo vas je ustavil, da niste resnici pokorni?

To pregovarjanje ni od tega, ki vas kliče.

Malo kvasu skisa vse testo.

Jaz se zanašam na vas v Gospodu, da ne boste nič drugega mislili; kdor pa vas moti, bo svojo obsodbo nosil, bodisi kdorkoli.

Ali, bratje, če jaz obrezo še oznanjam, zakaj me še preganjajo? Saj je potem odpravljeno pohujšanje križa.

O da bi se sami odrezali tisti, kateri vas v zmešnjavo zavajajo!

Kajti vi ste poklicani na svobodo, bratje; samo naj svoboda ne bode za priložnost mesu, temuč po ljubezni služite drug drugemu.

Zakaj vsa postava se izpolnjuje v eni besedi, v tejle: „Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe“.

Če pa drug drugega grizete in ujedate, gledite, da drug drugega ne iztrebite.

Pravim pa: Po Duhu živite, in poželenja mesa ne boste izpolnjevali.

Kajti meso želi zoper Duha, a Duh zoper meso; ta sta namreč nasprotna drug drugemu, da ne delate, kar hočete.

Če se pa daste Duhu voditi, niste pod postavo.

Očitna so pa dela mesa, katera so: prešeštvo, nečistost, pohotnost,

malikovalstvo, čarodejstvo, sovraštvo, prepiri, zavist, maščevanje, svade, razprtije, razkolništva,

nevoščljivosti, ubojstva, pijanstvo, požrešnost in kar je temu podobnega; o čemer vam naprej pravim, kakor sem tudi naprej povedal, da tisti, ki to delajo, ne bodo podedovali kraljestva Božjega.

Sad Duha je pa ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost,

krotkost, zdržljivost; zoper take ni postave.

Kateri so pa Kristusovi Jezusovi, so meso na križ razpeli s slami in željami.

Če živimo po Duhu, po Duhu tudi ravnajmo.Ne iščimo prazne slave, da ne dražimo drug drugega, da nismo drug drugemu nevoščljivi.

Ne iščimo prazne slave, da ne dražimo drug drugega, da nismo drug drugemu nevoščljivi.

Bratje, če bi tudi bil človek prenagljen od kake pregrehe, takemu vi, ki ste duhovni, pomagajte v pravi stan v duhu krotkosti, in glej sam nase, da tudi ti ne boš izkušan.

Drug drugega nosite bremena, in tako izpolnite postavo Kristusovo.

Zakaj če kdo misli, da je kaj, a ni nič, slepi sam sebe.

A svoje delo naj vsakdo izkuša, in tedaj bo imel na samem sebi kaj hvaliti in ne na drugem.

Vsak namreč bo nosil svoje breme.

A kdor se uči besede, naj deli vse dobrote s tem, ki ga uči.

Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel.

Ker kdor seje v meso svoje, od mesa bo žel pogubo, a kdor seje v Duha, od Duha bo žel življenje večno.

Dobro delati se pa nikar ne utrudimo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo.

Dokler torej nam je časa, delajmo dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri.

Vidite, koliko sem vam napisal s svojo roko!

Kateri se hočejo nazunaj prijetne kazati po mesu, vas silijo, da se obrezujte, samo da ne bodo zavoljo križa Kristusovega preganjani.

Zakaj tisti, ki se obrezujejo, še sami ne držé postave, temuč hočejo, da se vi obrezujete, da bi se z vašim mesom hvalili.

A Bog ne daj, da bi se jaz hvalil, razen s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po katerem je meni svet na križ razpet in jaz svetu.

Kajti obreza ne velja nič niti neobreza, ampak novo stvarjenje.

In kolikor jih bo živelo po tem vodilu, mir nanje in usmiljenje in na Izraela Božjega!

A nadalje mi nihče ne bodi nadležen, kajti jaz nosim rane Gospoda Jezusa na telesu svojem.Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z duhom vašim, bratje! Amen.

Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z duhom vašim, bratje! Amen.